Marko Kern
Marijana Cuderman
Marijana & Marko




25.6.2019: Johannisberg, zaključna

Poročilo na Snežak.si:

Jasna noč je obetala super razmere, tudi na spodnjem ledeniku (Bockkarkees) in na grebenu nad Oberwalderhutte je bilo zjutraj vse krasno pomrznjeno ... razmere so se nekoliko spremenile na zgornjem ledeniku (Pasterzenboden) in na vzhodnem hrbtu Johannisberg, kjer se je skorja tu in tam odsekoma malenkost vdajala pod smučmi.

Na vrhu sva bila že četrt čez sedem, da ja slučajno ne bi zamudila razmer na severovzhodnem pobočju (ki sicer sliši na ime Nordostwand, a je 40° za steno kar premalo), kjer sva si zamislila spust v dolgi poševnici vzporedno pod vzhodnim grebenom. In potem na koncu res tudi ničesar nisva zamudila, saj sploh ničesar ni bilo!

Uvodni zavoj z grebena je bil še dober, zatem sva smučala po nekakšni za hec zapečeni polenti. Skorjica se je takoj vdrla, pod njo pa globoka mokra kaša. Vsaj plazilo ni, je bilo pa odsekoma precej zoprno in tudi parim napokam sva se morala izogniti.

Ob povratku sva potegnila še do/nad manj izrazitega vrha Eiswandbichl na grebenu Barenkopf, kjer sva nad spodnjim ledenikom zatem imela edini odsek res dobre smuke. Povsod drugod motijo ponvice in žlebovi. Brez prekinitve se še prismuča do "piknikplaca". Na Gamsgrubenweg ni nobenih težav, predori so sedaj vsi odprti.




16.6.2019: Brennkogel

Poročilo na Snežak.si: Greh nad Grossglockner Hochalpenstrasse!

Vremenarji so še enkrat zgrešili: tokrat je bilo ponoči jasno, sneg je pomrznil, nič ni kazalo na obljubljene nevihte, a Manjce nikakor nisem uspel prepričati, da še enkrat odštorkljava po Gamsgrubenweg. Pa sva šla spet pogledat 'najin luštni' Brennkogel z južne strani - pobočja so bila še kako vredna greha. Juhuhu!

Kot pred tednom dni izhodišče na salzburški strani Hochtor-a, Elendboden, 2340 m. Tik pod Brennkogelscharte je 10 m kopnine, to pa je bil tudi edini peš prestop pri smučanju, ki sva ga zaključila pri avtu.

Vzpon na vršno glavo sva tokrat zastavila po normalki, na sedlu pod vrhom že pričaka peš prestop, tudi zadnjih nekaj višincev normalke gre po skalah. Z vrha sva odsmučala po JV grebenu, kjer so bile razmere odlične, nadaljevanje do Brennkogelscharte in pod škrbino je bilo tudi dobro. Tura je nekakšna naša Mojstrovka, samo še bolj luštna in brez komplikacij, a tudi bistveno dlje ...




15.6.2019: Jahannisberg

Poročilo na Snežak.si: Kako slabo mora biti da gremo domov?

Vremenarji so zgrešili: zjutraj nič jasnine, za tuneli (zadnja dva sta še zaprta) je za nameček ob močnem vetru celo po malem deževalo, tudi sodra se je parkrat usula. Ko sta se mi zapored podrli in odpeljali dve snežni plošči na zasneženem delu Gamsgrubenweg, sva že sklenila obrniti, takrat pa se nama je pridružil navdušen Tržačan: "Če bo slabo, obrnemo in gremo domov" ... kako slabo pa mora biti?

Rusko ruleto smo prečili 10-20 m nižje, zatem pa nekako ni bilo več razloga za obračanje (padavine so prenehale, veter se je umiril), čeprav smo na vrh Johannisberga po vzhodnem grebenu pritipali v gosti megli.

V soboto ni nič pomrznilo, zato sva odsmučala po smeri vzpona. Smuka je bila super, ravno prav "maslena". Ker se je po spustu začel delati dan, sva počasi potegnila še na Mittlerer Barenkopf. Smuka skoraj opoldne počasna, saj je že močno štopalo. Prismuča se do piknikplaca na koncu Gamsgrubenweg. Snežne plošče pred tuneli nazaj grede niso bile problem, saj so horde ljudi potlačile in stestirale plošče (kar nekaj se jih je podrlo/posedlo), tako da je bilo fiksno.




9.6.2019: Brennkogel

Poročilo na Snežak.si:

Preko noči je bilo bolj malo jasnine, sneg ni pomrznil, zjutraj je bilo večinoma nemarno megleno in izbrala sva kar najbolj upokojensko turo z izhodiščem na 'pregrešno dragi' Grossglockner Hochalpenstrasse, ki pa vseeno pripelje preko 3k.

Izhodišče na salzburški strani Hochtor-a, Elendboden, 2340 m. Vzpon (proti JZ) na Brennkogelscharte, 2635 m, in potem na Z strani JV grebena proti vrhu, 3018 m. Normalka na vrh pristopi levo preko sedla, midva sva zaradi neposlušnih psov (niso zdržali takšne mokrote) vršno glavo naskočila kar naravnost po JV grebenu, kjer je nekoliko bolj strm zaključek (blizu 40°, 150 m).

Na vršni glavi sva na soncu uživala nad meglenim morjem. Spust po smeri vzpona; krasni smučarski tereni vse od vrha do avta in lepa poletna maslena smuka (termin sva si izposodila na Snežaku).




8.6.2019: Krog čez FuscherKarKopf

Poročilo na Snežak.si:

Razmere so bolj slabe, sneg še ni predelan. Na položnem je fajn smuka, na strmini pa ...

Vzpon sva naredila z JV, sneg se začne takoj nad galerijo, s Freiwandkees sva na vrh pristopila čez JV vesine, ob 8h. Za vzpon je bilo še v mejah varnega, spust bi bil pa bolj podoben poskusu samomora.

Odsmučala sva čez S vesine. Malo je motila predirajoča skorja, v spodnjem delu pa gosta megla in moker sneg. Na salzburški strani je bilo oblačno, na koroški vseskozi jasno. Srečno sva navigirala na škrbino FKK, sledila je super smuka do Gamsgrubenweg, kjer se je pridričalo skoraj do tunelov. Prvi trije so še zaprti, obvozi so čez snežne zaplate.




19.5.2019: Pod Poliškimi Špiki

Poročilo na Snežak.si:

Ležeren sprehod nad Pecolom, da si ogledava, kakšne so pozno pomladne snežne razmere na Poliških Špikih, kjer je prav lepo zalito - lepše kot pozimi. Napovedanega dežja na srečo ni bilo, celo sonce se nama je občasno kazalo. Na sprehodu sva uživala med žvižgajočimi svizci okoli naju, od zgoraj pa naju je spremljal trušč plazov gnilega snega. Zaključila sva na Škrbini Vrh Strmali. Smuka po gnilcu prav prijetna. Z enim kratkim peš prestopom sva s smuko zaključila pičlih 100 višincev nad parkiriščem na Pecolu.




10.5., 11.5. in 16.5.2019: Teden popoldanskih tur

Poročilo na Snežak.si: Preštamfana Mojstrovka (10.5.)

Popoldanska. Ravno ujela trenutek, da so skupaj z nama na vrh pristopile tudi meglice, ki naju niso več zapustile. Nevihte ni bilo, čeprav je vmes tudi pogrmevalo.
Sneg popoldne po pričakovanju moker, tako da sva na veliko vadila glisiranje po sicer lepo poglihanem "vodenem pršiču". Na strmini sneg dovolj kompakten, da ni plazil, na bolj položnih odsekih pa niti ni bilo potrebno zavijati, ker je bila snežna zavora avtomatsko vključena.
Čeprav smo skoraj sredi maja, se je brez snemanja smuči pridričalo z vrha Velike Mojstrovke in vse do Vršiča. Na vrhu je krasno zalito, na plazu pa je najbolj priporočljivo, da imaš sosedove smuči, sicer je treba smučanje odsekoma popravljati v štamfanje. Par metrov štamfanja je bilo potrebnega že v Pripravniški, na plazu ob ruševju pa dva kar konkretna odseka različnih manevrov na smučeh.

Poročilo na Snežak.si: Greh pod Stolom. Juhuhu! (11.5.)

Tudi danes popoldanska. Na "sosednjem" portalu so reklamirali, da bo Široka riža Stola še vredna greha. Na zgornjem parkirišču (1150 m) ni več sledu o snegu, na plazu nad cesto malo bele revščine nad morjem kamenja, tudi pogled navzgor je kazal precej žalostno podobo. A je pogled varal, v resnici je bilo potem za smuko še za stopnjo slabše.
Marijana je precej skeptična do Juhuhu! objav, zato je s seboj vzela čisto ta stare kamnolomke. Meni se zdijo entuziasti prav posrečeni - še malo turnosmučarskih izkušenj, pa bodo tudi razmere za naprej bolje napovedali. Vseeno škoda, da sem vzel navadne kamnolomke in ne čisto ta starih ...
Zaključila sva na vrhu Široke riže (2100- m), saj je meglen pogled naprej obetal nadaljnjo porcijo hude revščine s snegom. Pri smučanju mi je uspelo narediti vsega sedem in pol brezskrbnih zavojev, ostalo je bilo vse vijuganje ob in nad kamenjem, kjer se je do kamnite podlago tudi večkrat predrlo. Na 1550 m te grozljivke moje smuči niso mogle več trpeti, Marijana pa je do ceste (1350 m) poflikala še več kot polovico in izjavila, da se njenim smučem kamenje ni zdelo tako zelo grozno. Malo je bila začudena nad zvezdico za razmere, a manj se na Snežaku ne da izbrati.
Juhuhu! Marijana & Marko
Da ne bo zamere, bi poudarila, da je vse zapisano v hecu ;)

Poročilo na Snežak.si: Turistična atrakcija (16.5.)

Spet popoldanska in spet Mojstrovka. Takoj na smuči, višje sva spet zavila skozi Pripravniško in na vrh Velike Mojstrovke po vršnih vzhodnih vesinah.
Sneg, tudi včerajšnji novozapadel, je bil moker vse do vrha VMojstrovke, Pod njim je bila nekje bolj, drugod manj kompaktna plast. Na vršnih vesinah je med smučanjem nevarno plazilo, gor grede sva narobe ocenila situacijo. Odsek pod MMojstrovko je bil zatem smučarsko izjemno dober. Pripravniška je bila slaba, par metrov štamf sekcije, potem pa odsekano nizanje zavojev, da med smučanjem ni plazilo. Pod Pripravniško spet zelo dobra smuka do Plazu, kjer sva sodeč po OhneSteinKontakt zelo dobro odkvačkala (odsmučala bi bila slabše izbrana beseda) po snegu, ki sva ga lovila nad ruševjem in nad travo, ter se tako uspešno izmaknila skalam. Prismuča se do ceste.
- Kam pa gresta? (Srb)
- Gor!
- Kje pa je žičnica?
- Greva na smučeh.
- A se da? A ni pretežko?
&
- Kako sta pa gor prišla? (Čeh)
- Na smučeh!
- A sama? Kaj ni žičnice? To pa jaz ne bi zmogel.
&
- Kako sta gor prišla? (Nizozemec)
- Ja, na smučeh!
- Sem mislil, da sta šla s helikopterjem. Kaj res ni nobenega helikopterja, da bi vaju gor zategnil?
...
Za konec še pozdrave na Kamčatko in obilo greha, smučarskega!




2.5.2019: Pod Hofmannspitze

Poročilo na Snežak.si:

Osnovni cilj nad Kalsom je bil greben nad Teufelskamp, če bo razmera ugodna, pa zamenjava za kaj bolj strmega. Ob pogledu na lepo zalito JZ flanko Hofmannspitze, sva se tako z ledenika Teischnitzkees, kjer je snežna razmera delovala zelo obetavno, samodejno usmerila pod steno. Žal je bila razmera zgoraj slabša in na 3400+ m sva po glasnem VUUUF, obrnila, saj pri taki izpostavljenosti ni šale.

Po razmisleku sva se odločila, da poskusiva še plitvo grapo, ki vodi na škrbino Glocknerwand. Morda je med sneženjem plazilo in utrdilo podlago. Na 3400+ m sva tudi tam lahko obračala, saj se je pri preizkusu na strmini (45°) klada takoj odpeljala. Po lavinskem biltenu naj bi bila dvojka, očitno pri nama žal ne.

Smuka po ledeniku je bila malo preko poldne zelo dobra, vršna skorj(ic)a je ravno odjenjala. Mimo Studlhutte in nižje pa je bilo že zagnojeno, a se je s primerno linijo in tehniko solidno smučalo.

Cenjeni avtor turnosmučarskega vodnička je za veliko noč ugibal, da bo smuka do avta možna še en teden - sva se morala kar potruditi z racanjem po krajših prekinitvah (n = 10), da sva brez sezuvanja še prismučala do avta. Kot se je dalo prebrati danes, je cenjeni avtor v slogu "Ti si izbrala cilj, ti naredi opis!" prepustil vso hvalo za prispevek svoji boljši polovici. Kaj res nihče drug ne smuča? Kje pa Janez raziskuje ...




1.5.2019: Na Prestreljenik in skozi Okno

Poročilo na Snežak.si:

Zvečer sva imela mediacijo med 3.00 (dedec) in 4.00 (baba), kompromis je bil domenjen točno na sredini, implementacija arbitraže (baba) pa je imela zanimiv efekt, da se je budilka oglasila točno ob 4.30 ...

Na vzhodnem pobočju Prestreljenika so razmere tako-tako. Kjer je star (rumen) sneg, je bilo zelo spodobno, kjer je bil nov sneg, je plazilo; zato sva se raje navzgor in navzdol drenjala ob vzhodnem grebenu, kjer sva skoraj povsod ujela ta star sneg. Za sledmi sva zatem z naše strani skočila še skozi Prestreljeniško okno. Razmere pod oknom zelo dobre (kvazi pršič, tik pod oknom se je nov sneg sicer luščil med smučanjem), zatem pa mešano in vseh sort. V splošnem pa precej solidne razmere, tudi na smučišču, če si izbral dobro (= nezvoženo) linijo in le te je bilo do polovice smučišča še v izobilju. Za navzdol sva tokrat izbrala levi krak smučišča (od spodaj) in brez ropotanja sva prismučala točno 110 m nad parkiriščem.

Spodaj sva srečala Toma in mu razložila, da pri nas sicer smučamo skozi okno, čeprav nekaterim pa uspe čez okno. Tudi Tomu je to uspelo v soboto in se je s tem pohvalil na Salzburškem forumu ;)




29.4.2019: Pod Vršiči

Poročilo na Snežak.si:

Na Neveji 10 cm snežne brozge in takoj na smuči, na "križišču" na sredini smučišča 30 cm novega snega, pri Gilbertiju 50 cm, višje prav tako 50 cm. Navkljub temu, da sva imela špuro narejeno, so naju morile cokle, ki se jih nisva uspela znebiti, tako da sva od Gilbertija napredovala v ekstremnem tempu - počasneje se verjetno sploh ne da.

Glede na napoved se je občasno kazalo sonce, pri smučanju je motila difuza, najbolj povsem zgoraj - za "prvopristopnikoma" sva zaključila na rami nad sedlom Vršič. Zatem pa dobra smuka do Gilbertija, po smučišču se je še bolje vijugalo (izbrala sva bolj "strmo" in skoraj nezvoženo progo), šele na 1300+ m je na lepem v mokri kaši zaštopalo, zatem je malo ropotalo, s smuko sva zaključila 50 m nad parkplacem.




27.4.2019: Špik nad Nosom

Poročilo na Snežak.si (À la carte):

Zvečer sva zelo pozorna brala vremenski meni, da bova za soboto pa ja prav naročila. Naši vremenarji niso ponujali nič pametnega, megla in padavine; pri naših severnih sosedih ni bilo mnogo bolje, nič užitnega. Italijanski vremenarji so reklamirali dopoldansko vremensko okno in nisva veliko razmišljala, italijanska kuhinja je priznana ...

Zjutraj na Pecolu (do sem se pripelje z jeklenim konjičkom) na sveže posmeteno z belim prahom. Na smuči sva stopila malo nad bajto Brazza in pridrajsala do krnice pod južno "steno", zatem pa s kremplji na zahodni vrh Špika nad Nosom.

Odsmučati se je dalo prav z vrha: na vršni glavi trda, ledena podlaga, nad njo pa več ali manj frišnega. Kjer je bilo manj novega, je bilo zelo trdo, kjer je bilo posmetenega več, je bilo mehko, kjer je bil zamet, se je malo tudi sprožilo. V osrednjem delu zelo dobre razmere, spodnji del smeri pa iskanje prehodov. Začuda se je dalo odsmučati vse, tudi samo na sveže posmeteno travnato rampo, ki iz južne "stene" vodi v krnico. Nabasala sva eno samo skalo (skrito pod novim snegom), ki je povzročila krasen premet sredi prostrane južne flanke.

V krnici zatem odlične razmere, potem pa iskanje gladke podlage med trapasto plazovino. Peš prestopov nobenih, s smučanjem se zaključi tik pod bajto. Vreme je tudi še krasno držalo, res fajn tura.




22.4.2019: Zirknitzspitze (2934 m) in Rojacherspitze (2987 m) nad dolino Zirknitz

Poročilo na Snežak.si:

Iz hladilnika (trikrat sva bila v dolini Zirknitz, trikrat je bilo kot v zmrzovalniku) smo najprej skočili na Zirknitzspitze, bolj natančno na par metrov nižjo predšpico. Odsmučali smo opoldne, a je bilo na zahodni strani še vse trdo. Zgoraj super speglano in noro dobre razmere, srednji in spodnji del so podlago pred dnevi žal načipkale kotaleče kepe. V krnici zatem spet super razmere.

Sneg bo v takem gotovo zdržal še en spust in smo se bolj na počasi zvlekli še na sosednji Rojacherspitze. Vršna strmina je bila spet juhuhuhu, "čipke" v srednjem in spodnjem delu so bile nekaj pred tretjo tako mehke, da se je povsod lepo vijugalo. V krnici se je po levem bregu kar nekaj časa še krasno zavijalo, nižje je začelo smuči cukati, pojavili so se macesni in nam diktirali linije, parkrat smo "poglisirali" s smučmi čez trave, dva kratka peš prestopa ter točno 10 višincev nošnje do avta, kjer je bilo pravi užitek jamrati od utrujenosti.

Janezu zahvala za ažurno poročanje iz doline Zirknitz in za zelo uporabne fotke. Hvala.




21.4.2019: Kaninska okna

Poročilo na Snežak.si:

Od Prestreljeniškega okna do okna pod Srednjim Vršičem. Ker je bilo Pod Vršiči že vse dodobra sfurano, sva se namesto drugega okna zadovoljila z luknjo/spodmolom pod Škrbino v Pečeh, kjer je skoraj tak, okenski občutek ...

Zjutraj se je bilo težko na hitro sestaviti skupaj, zato sva se pač počasi. In v takem smučarska goljufija ravno prav pride; malo preko poldneva tudi nisva bila nič prepozna, ko sva odsmučala iz Prestreljeniškega okna na sever. Pravzaprav so bile razmere idealne. Takoj pod oknom je resda dodobra zratrakirano, a se da uloviti dobro linijo, nižje je bila razmera fenomenalna, tudi po strmem "buhtlju" nad Gilbertijem je bilo super.

Dodatek Pod Vršiči je bil bolj brezvezen. Smučala sva pod stenami, kjer je bilo skorjasto, na soncu pa bolj ali manj gnilo. Vseeno sva ulovila solidne linije. Po smučišču je šlo zelo dobro, po desnem kratku (gledano od spodaj) se je prismučalo vse do izravnave. Goljufija z gondolo z Neveje je možna samo še do četrtka.




20.4.2019: Schareck

Poročilo na Snežak.si:

Po samo dveh dneh turističnega goljufanja sem bil povsem izžet; le kaj bi mi turni smučarji brez ugodja žičnic ;)

Ker smo v petek uživali na vzhodni strani, sva šla v soboto pogledat na zahodno stran Scharecka. Z vrha sva se spustila v kotel severno pod Hercog-Ernst-Spitze in v globokem prhkem snegu zgazila na vrh, 2933 m. Posmučala sva že odjenjan Južni ozebnik (40-45°) in se po izpostavljeni JZ flanki (zgoraj blizu 45°) vzpela na neimenovano grebensko grbo (okoli 2990 m, tik Z od Scharecka); smuka nazaj po pristopni smeri je bila zelo luštna, sneg zgoraj še grifig. Še enkrat po smeri navzgor na k2990, odkoder sva na drugo stran lovila kar najbolj direktno linijo v krnico Brauwinkel pod S steno Scharecka. Zgoraj krasno vijuganje v še praktično pršiču, spodaj pa skoraj vse sorte snega, zaključila sva na 2500- m

Vzpon nazaj na smučišče je bil z naskokom najtežji del ture. Odrešilne sledi v ozebnikih nisva videla, na smučeh "naokoli" bi naju moril gnoj, zato sva se zakopala po grapi nazaj do vmesnega platoja na 2700+ m. Dobrih 200 m tlake, kjer se je vse mlelo pod nogami, je minilo "ekspresno počasi". Sva se že bala, da v soboto morda sploh ne bo minilo. Višje zatem malo na smučeh, a se je ravno tako mlelo, zatem pa po najinih jutranjih sledeh še enkrat na Hercog-Ernst-Spitze. Od tu naprej je bilo v slogu enega ščita za varnost, ker sva po neumnosti podcenila in še enkrat odsmučala tokrat že povsem namočen Južni ozebnik, namesto da bi na zahodni strani poiskala položnejši teren. Na koncu sva ravno še ujela zadnji vlakec v dolino (resnici na ljubo je bil skoraj zadnji, predzadnji ;)




19.4.2019: Schlapperebenspitzen (3021 m)

Metino poročilo na Snežak.si:




13. - 16.4.2019: Nekaj upokojenskih

Velika Mojstrovka (13.4.2018)

Prestreljenik (14.4.2018)

Velika Mojstrovka (16.4.2018)




7.4.2019: Dopoldanska Mojstrovka

Poročilo na Snežak.si:

Glede na sobotno dvojno reklamiranje Mojstrovk, sva šla ležerno na še eno "upokojensko" turo. Vršne vzhodne vesine Velike Mojstrovke so bile smučarsko tako luštne, da sva jih ponovila. Spust po pobočjih Male Mojstrovke do izravnave pod Veliko in Malo Mojstrovko je bilo zatem celo fenomenalno, sva ujela "tanarboljpravšnji" trenutek in nedotaknjenega terena je bilo še ogromno, krasen veselec.

Nad Vratci je bilo potrebno nekaj metrov peš, sledi bitka za preživetje takoj pod Vratci, na Plazu se je pa med ruševjem kar spodobno privijugalo do ceste.




6.4.2019: Schareck, 3123 m

Poročilo na Snežak.si:

Z zobato železnico do smučišča nad meglenim morjem, potem pa "turnosmučarsko" na Schareck. Z vrha sva za test odpeljala po kratki JZ vesini do smučišča - ker so bile razmere na strmini dobre, sva namesto spusta na S stran, raje zapeljala pod JZ pobočje Schlapperebenspitzen (3021 m), ki sva ga že parkrat "občudovala", a tako lepo zalit še ni bil. Veselja je bilo konec že po 50 vm, kjer nama je še pred strmino nekajkrat počilo pod nogami. Novega snega nad staro podlago je bilo od dobrih 10 cm do slabega pol metra, zelo neenakomerno. V skladu z naslovom sva obrnila.

Ker je sonce zgoraj še kljubovalo megli, sva šla še enkrat na vrh Scharecka. Zgoraj sonce, celotno spodnje smučišče pa v megli za rezat.




31.3.2019: Prestreljnik

Poročilo na Snežak.si:

Na vršni glavi Prestreljenika je še dovolj snega, da se linijo spusta lahko izbira. Razmere ob/po 11h ravno pravšnje, smučišče je bilo še trdo.




30.3.2019: Popoldanska Mojstrovka

Poročilo na Snežak.si:

Gor čez Pripravniško in čez vesine na Veliko Mojstrovko. Spust po normalki, ki je med uživanjem v vršnih razgledih padla v senco, tako da je bila snežna podlaga ravno prav "hrustljava", zalito pa povsem zgoraj ni ravno obilno. Solidna smuka do pod Grebenca, nekaj 10 m vzpona po kopni/sneženi stari potki na Vratca, potem pa "low shit" (ne vem, kako juniorji temu pravijo, se dam podučiti - vsekakor pa #alwaysgoodtimes!) po Plazu do Vršiča - skorja v taki in drugačni obliki, umetnost je loviti nezvoženo linijo, še največ uspeha je bilo med ruševjem.




17.3.2019: Mosermandl (2680 m)

Poročilo na Snežak.si:

Izhodišče Wald, 1340 m (kot pri Aignerhöhe, za katerega Tom pravi, da ga pozna vsa turnosmučarska Slovenija - izjeme potrjujemo pravilo). Vzpon smo opravili v loku z desne in na vrh pristopili s severa (vršnih 100 m je ozek žleb z jeklenico). Z vrha smo odsmučali čez široka južna pobočja. Takoj pod vrhom je en kratek kamnit vložek (štamfanje ali skok na mino), zatem smo imeli na vršnem/strmem delu dobre razmere, ko se teren položi, smo bili pa vsaj uro ali dve prepozni - je bilo pa zato precej zabave z akrobatskimi vložki. Zaključek po cesti do izhodišča se malo vleče, na srečo pa je še zasnežena.

Tom, hvala za turo.




14.3.2019: Mala Mojstra na Veliki Mojstrovki

Poročilo na Snežak.si:

Popoldne nič kaj prijazno vreme: oblačno, višje še veter, na vrhu že prav zoprn veter, ki ti s snegom ekspresno zapre usta. Zimsko mrzlo.
S Plazu gor po bližnjici skozi Pripravniško grapo in po vršnih vesinah na Veliko Mojstrovko. Smučala sva po smeri pristopa. Sneg vseh sort, nekaj novega snega je veter že malo zvozil naokoli, za boljšo smuko se je bilo potrebno izogibati starim, trdim sledem. Vršne vesine lepo zalite, popeglane in grifig, med Mojstrovkama tako-tako (preveč starih sledi), Pripravniška je smiseln umik Grebencu, smučarsko pa ni preveč užitna (motijo trde stopinje z bunkami na ožini nad grapo, ki sva jih z robniki zradirala; ostalo ok), nižje sva dolgo časa lovila gladko podlago levo od Plazu, povsem spodaj je pa rodeo na razbiti podlagi.




8.3. & 9.3.2019: Vrtača & Vrtača

Begunjska Vrtača

Če se je zima pri nas tako pozno začela, se je pa vsaj hitro končala :(
Preberi ob spremljavi:

Zime ni več, odšla je drugam,
Zime ni več, odšla je stran.

In hrib, ki si tu,
Sprašujem te zdaj,
Ljubim te še, a vem ne zakaj.

Mi manjka zimska hladna stran,
Zastaja mi dih pred njo,
Boli me, a tega ne vem.

Zime ni več, odšla je drugam,
Iskati v poletju je ne znam.

Počutim se sam in nič več ne spim,
Verjemi, vse to si ne želim.

V mrzlih dneh je vse lahko,
A v poletju spet mislim na njo,
Premagati dneve ni lahko.

Če hočeš, da se smučava, postoj,
Hitro pojdi z mano, greva gor.

Ko noč je mimo, dan se prebudi,
Ne vem, zakaj namesto nje si ti, nje si ti.

Zime ni več, odšla je drugam,
Zime ni več, odšla je stran.

In hrib, ki si tu,
Sprašujem te zdaj,
Ljubim te še, a vem ne zakaj.

V mrzlih dneh je vse lahko,
A v poletju spet mislim na njo,
Premagati dneve ni lahko.

Če hočeš, da se smučava, postoj,
Hitro pojdi z mano, greva gor.

Ko noč je mimo, dan se prebudi,
Ne vem, zakaj še vedno zime ni, zime ni.

Danes se je prismučalo do 1200 m, jutri bo verjetno samo še do srednje postaje, sneg res noro hitro pobira in še ratrak je nebodigatreba pomagal pri prebijanju do podlage. Zgoraj sva imela skorjo, zamudila sonce za dobre pol ure, nižje pa tudi ni bilo "bohvekva". Na smučeh sva po smeri spusta pri vzponu b.p. prišla vse do izstopne ožine.

"Nemška" Vrtača

Laura ... zima ni ušla prav daleč, našla sva jo takoj pri sosedih, v Podnu. Na izhodišču takoj na smuči, prismučala sva tudi čisto v podn.

Brez srenačev sva se preobula nekje na 1650- m, kjer se je na snežni podlagi naredila tanka požled, ki je vztrajala kakšnih 200 višincev. Nekaj Avstrijcev pred nama s srenači ni imelo težav. Vršni del Žlebu in višje do vrha Vrtače je zanimiva snežna podlaga, večinoma trdo-mokra bolj ali manj zbita mešanica, ki je fino grabila.

Do cepina na vrhu sva pristopila po Desni grapi (Desni Y) in po njej tudi odsmučala. Snežna razmera kar dobra, vidljivost pa povsem na vrhu popoln podn. Bolj "zabavno" je bilo smučanje v Žlebu; ko sva prišla do požlejenega dela, sva poskusila prav po najbolj drsljivem, kjer smuči odnaša malo po svoje, a je dovolj položno za takšne hece. Pod Žlebom je bilo v južnem snegu nekaj oranja, tekaška proga pa tudi ni pretirano bremzala.




5.3.2019: Begunjščica z neznanko

Poročilo na Snežak.si:

Na Ljubelju popoldne nič novega snega, zato pa precej trave. Smuči se nosi do prehoda preko struge (90 vm), zatem je dovolj snega za smuko (strmina pri Vzhodnem plazu Begunjske Vrtače je glih-za-glih za smučarski ohne-stein-kontakt).

S Plazu nad Zelenico sva potegnila gaz skozi Y, kjer je nova snežna odeja precej neenakomerna, večinoma 10 cm novega, zameti pa tam okoli 20+ cm, s tem da je precej babjega pšena. Andrejeva varianta levega izstopa na greben je (še) smučarska. Zgornja polovica smuke po Y nič posebnega, ker občutek tudi pri previdni vožnji ni bil ravno najboljši, saj nov sneg plazi za smučarjem, prav tako sva odrezala eno kložo. Spodnji del Y je bil pa fenomenalen. Na plazu večinoma moti trda in razbita podlaga pod novim snegom, smučišče je bilo pa zanič.




3.3.2019: Mangart

Poročilo na Snežak.si:

Preko noči je konkretno pomrznilo, tako da je bilo nad strugo in v spodnjem delu Plazja brez srenačev precej sitno in sva raje šla na dereze. S sedla sva potegnila na vrh Mangarta po Zimski (z italijanskim obvozom). Zgoraj je revščina s snegom; Slovenska grapa niti približno ni narejena, zgornji del Zimske je pa glih-za-glih smučarski. Na najbolj strmem delu je samo polička, povsem zgoraj pa še dve ožini, ki se ju poštamfa ali pa spusti naravnost navzdol, preskusila sva obe metodi.

Z vrha sva odsmučala ob 13h. Sneg v smeri suh-zbit, lepo smučljiv. Nadaljevanje do Mangartskega sedla zelo dobra smuka, v Plazju pa ni čisto nič spustilo, tako da je šlo malo bolj na trdo in občasno naju je prerukalo. Preko plazovine začuda ni bilo tako smotano, po strugi in mimo smrekoreda pa se (občasno zelo na trdo) prismuča do avta.




2.3.2019: Krniška špica, Pinnacolo (Trbiška gredina)

Poročilo na Snežak.si:

Če zmore "mazohist iz baze" (ki rad sliši tudi na "mož jeklen") po cesti v Vrata, bova tudi dva uživača zmogla cesto v Mrzle vode. Čeprav ima cesta sloves "neskončne sibirske ravnice", sva jo v sobotnih dobrih razmerah (poteptana, trda) zmogla v uri lagodnega tempa, zatem pa se cesta le postavi turnosmučarsko pokonci.

Preden zapiševa kaj o razmerah, še nekaj potovalne statistike za "bazo": trajanje ture 6 h 10 min, prigaran kumulativni vzpon 1545 m. Prehrana: 0 napolitank/290 m vzpona, 0 jabolk/14 km ture, 1 dl vode/osebo/1 h 14 min ture (k prehranski statistiki nama ni potrebno dodati banane).

Cesta je uradno zaprta, za tiste s "cohones lanske Dobrče" in s primernim konjičkom bi pa bila lahko zgoljufana. Lani sva iz samega zatrepa Mrzle vode že poskušala na Pinnacolo, pa naju je ustavila nevarnost plazov, tokrat je bil edini faktor zalitost in na najino srečo sva našla smučarsko linijo do grebena Trbiške Krniške špice, kjer se nanj nasloni vrh Pinnacola (2270 m). Vsekakor je ta smer super alternativa utesnjenemu žlebu, ki vodi na Trbiško škrbinico. Smer je zračna in teče preko treh gredin, naklon večinoma 40-45°, eno mesto več, 200 m. Opisana je v avstrijskem vodničku "100 smučarskih ciljev v Zahodnih Julijcih".

Smuka po smeri nazaj v Mrzle vode zelo dobra: super smučljiv, bolj ali manj zbit suh sneg. Tudi v krnici je bila do nekje 1700 m dobra smuka po trdem/grifig snegu, zatem 200-300 m res precej trapaste skorje, potem pa po solidno smučljivem južnem snegu do ceste. Po cesti je letelo, po ravnem pa sneg tudi še dovolj kompakten za spodoben lauf. Z vrha sva odsmučala ob 13h.




28.2.2019: Špik nad Špranjo - pri kozorogih

Poročilo na Snežak.si:

S spustom sva z vrha začela okoli 11:30, snega dovolj, razmere v smeri zelo dobre, če bi bila uro bolj zgodnja, bi bilo še boljše.

Pod smerjo tudi dobre razmere, ogromni plazovini nad gozdom sva se umaknila na levi strani (gledano od zgoraj). Cesta od planine Krni dol do Neveje je še skoraj v celoti zalita (dva ali tri kratke prekinitve, snemanje smuči za ta tišaste ni bilo potrebno), ob 12h je bila v senci še trda.




27.2.2019: Pod Montažem, pri lojtri

Poročilo na Snežak.si:

Vrh Brda je žal smučarsko zelo ušivo zalit, zato sva pod vršno strmino razočarano zamenjala cilj in nadaljevala do vstopa Pipanove lojtre.

Tudi ob/po 13h je bil sneg pomladansko ravno prav odjenjan in krasno smučljiv vse do Pecola, žal pa je treba vseskozi paziti na smučarske mine. Cesta tudi ni več v celoti zasnežena, ni pa še treba snemati smuči, če si seveda dovolj tišast.




26.2.2019: Vrtača iz Podna

Poročilo na Snežak.si:

Podn je najino izhodišče. Preko Žlebu na Vrtačo po desnem Y (Desna grapa). Marko je odsmučal po pristopni smeri, Manjca je odsmučala normalni Y (Osrednja grapa). Povsod je odokativno 20 m abruč sekcije, ker je ali ozko in razbito (Osrednja grapa) ali pa požlejeno in se je bilo potrebno pregoljufati ob robu (Desna grapa). Razmere v Desni grapi so sicer zelo dobre, razen požlejenega odseka in prestopa čez rob, ki ne bo dolgo zdržal. Osrednja je pa bolj povprečna za smuko. Zato pa je bilo smučanje po prečnici pod Zelenjakom vrhunsko.

Vršni del Žlebu je tudi vrhunski (napihanec in suh zbit sneg), nadaljevanje pa nekaj povprečnega. Ko se teren odpre, je smiselno nadaljevati na levi strani in potem po čistini med kuglami do hoste, kjer se preči do naslednje čistine na desni, po kateri prismučamo na "pravljično livado", ki je na srečo še pod snegom. Prismuča se prav v Podn, snega dovolj.




25.2.2019: Stol, severna stena

Poročilo na Snežak.si:

"Če vam kaj ni p(r)av, lahko ostanete doma!" nama je v pristnem koroškem naglasu s pogrknjenim r namignila uradna oseba na avstrijski strani Ljubelja, ko sva zabavljala, če je "šengen kaput".

Vreme danes bolj zanič od napovedanega: vlažno, oblačno, občasno megleno, z rosenjem in z vetrom, ki je na izstopu smeri (Osrednja grapa) postregel s "podorkansko" močjo. Je bil pa zato sneg v smeri res odličen za smuko: poglihan, bolj ali manj zbit suh sneg. Edino izstopni del je bil bolj na ozko zalit in mestoma z dodatkom anti-štapen (trdi, vetrni negativi stopinj) točno po sredi - nekaj ključnih sva pri vzponu ročno odbila.

Smuka pod smerjo tudi dobra, šele spodnji del plazu je bolj švoh. Po cesti je šlo tudi super, ravno še brez škode na smučeh, a ne bo dolgo.

Za konec še javna zahvala Klemenu iz smučarske trgovine ActionMama, ki reši vsak zaplet z opremo. Top support za svoje stranke. Hvala!




24.2.2019: Košuta s severa (Tegoška gora)

Poročilo na Snežak.si:

Snega na izhodišču (1069 m, domačija Skarbina) precej manj kot okoli Ljubelja. Zato sva krožno turo preko Kladiva takoj pozabila in sva upala, da bova staknila vsaj smučarsko zalite prehode v okviru lovske poti na Košuto (vzhodno od Škrbine), kjer sva se sicer nameravala vračati.

Snežna podlaga na cesti je večkrat za kratko prekinjena. Ko sva skozi redek gozd prilomastila do snežišča, sva pa skoraj obrnila, kajti vsepovsod so bile samo "kugle" in to preko cele širine. Sprijaznila sva se s smučanjem "v slogu Tadeja Goloba" (prečni smuki in ročna obračanja) in trmoglavo rinila po kar najmanj neugodni smeri. Slabih 300 m višje je plazovina le izginila, postalo je trdo za dereze, pod zatrepom pod Škrbino se nama je tudi lepo odprl zalit prehod v levo preko robu. In za robom še en prehod do naslednjega robu. Za naslednjim robom je bil še en rob in potem še en. Zatem pa še najdaljša prečnica do vršne "strmine", kjer sva odvila od poti in izbrala najbolj smučarsko nadaljevanje. Na greben sva stopila na koti 1957 m.

Smer je visoka 300 m, naklon večinoma slabih 40°, izpostavljeno. Zakaj je dal Tomazin ime smeri VN? Bolj primerno ime je Prečnica; original (in tudi lovska pot) ima celo še eno prečenje več od najine variante ;)

Smuka po smeri solidna, do kugel tudi solidno, potem sva dolgo časa naporno goljufala desno ob strani plazovine, pa malo po "čistinah" med kuglami, pa še malo po ozkem grabnu in še bolj desno med zelenjavo, za zaključek je čakal še pomrznjen rodeo skozi gozd do ceste. Ni ravno, da bi priporočala. So bili pa začuda še trije turaši danes v zatrepu pod Škrbino.




23.2.2019: Špik nad Nosom (Z vrh)

Poročilo na Snežak.si:

Danes se nama v mrzlem zimskem dnevu ni prav nikamor mudilo, zavetje pred vetrom sva iskala in našla na zahodnem vrhu Špika nad Nosom. Smer je dovolj zalita, spodaj sva vstop vdela po vmesni varianti (kozorogova), višje se je dalo zatem lepo slediti smučarski liniji vse do vrha. Morebitni ponavljalci naj si orientacijo dobro zapomnijo med vzponom, ker je od zgoraj precej nepregledno. Sneg je lepo poglihan, med smučanjem sva imela večinoma relativno trdo (začetek smučanja nekaj čez 13.00), a krasno grifig.

Cesta je še v presenetljivo dobrem stanju, res se kažejo kopnine, samo enkrat je bilo treba s smučmi za slab meter po cesti, jutri bo verjetno dvakrat ...




19.2. in 20.2.2019: Večerna in nočna Begunjščica (Vzhodna grapa, Grapa Y, Centralna grapa)

Poročilo na Snežak.si:

Pristopila sva po Vzhodni grapi, ki ji na vrhu žal zmanjka par metrov, da bi bila smučarsko užitna (bi se jo pa gotovo dalo zbasati, #fuckski). S smučmi sva tako oddričala po Andrejevih sledeh v Grapi Y. Izstop smeri je Andrej smučarsko zelo dobro vdel, slikovito čez poličko ;)
Razmere v spodnjem delu Y so res odlične (speglan, zbit suh sneg), ostalo pa je bolj povprečno, tudi smuka naprej do Ljubelja. Še vedno se brez škode na smučeh pridriča do avta.

Izstop Centralne je bil mestoma požlejen, zatem super smuka po flanki, celotna ožina smučarsko precej neužitno zdrajsana in deloma na U, iztek smeri in plaz sta zatem spet solidna. Še vedno se brez škode na smučeh pridriča do avta.




17.2.2019: Vrtača, Brunk (Tik zraven BTC City)

Poročilo na Snežak.si:

Ob 6.30 je parkirišče pod BTC City skoraj polno, pešakov in turašev je bilo več kot listja in trave (kar v zimski sezoni ni nič čudnega) in tudi precej več kot kamenja, ki se kaže na spodnjem delu smučišča (kar je kar obetaven znak za smuči).

Navkljub temperaturi +8 °C preko noči (Vrh Ljubeljščice), je snežna podlaga krasno pomrznila. Malo pred 10.00 sva z Vrtače v odličnih razmerah (smučarski veselec) odsmučala čez Brunk (široko južno pobočje Vrtače med Južno grapo in JV grebenom). Nižje sva v prav tako fajn razmerah nadaljevala po čistini pod ostrogo JV grebena do ceste, odkoder sledi par minut sprehoda do BTC City, kjer je bilo vse črno obiskovalcev; take gužve v gorah (izven smučišč) še nisva videla - cele procesije so se vzpenjale. Na parkplacu so seveda popokali vsi šivi in ljudje so v vrstah čakali na prosto mesto. Da bi le zaloge snega zdržale, vsekakor pa je priporočljiva nova nabava ;)




16.2.2019: Špik nad Nosom (po/ob južnem grebenu)

Poročilo na Snežak.si:

Smučarska normalka s Špika nad Nosom začuda še ni zalita. Je pa smučarsko lepo zalita linija po/ob južnem grebenu, ki sva jo našla s pomočjo spletne kamere nevejskega smučišča. Z vrha sva odsmučala nekaj pred 10:30; na bolj vzhodnih flankah je bilo odjenjano, na bolj zahodnih flankah trdo in grifig, povsod pa je bilo bolj ali manj poglihano - v skupnem je bila danes smučarska razmera od vrha do avta več kot zelo dobra. Cesta je še v celoti zasnežena, a se že kažejo prve kopnine.




14.2.2019: Begunjščica

Poročilo na Snežak.si:

Popoldanska. Gor in dol po Centralni. Štapne narejene, dereze za zgornji del zelo priporočljive, smuka solidna od vrha do tal. Snega je dovolj.




10.2.2019: Ojstrnik

Poročilo na Snežak.si:

Zadnja leta sva očitno naredila preveč reklame za Ojstrnik, zvožen je bil podolgem in počez ...

Cesta do bajte Defarr je zratrakirana in lepo zalita, pristopna smučina čez SZ pobočje je odsekoma malo čudno potegnjena, po malem je naletaval sneg, dežja še ni bilo, veter je bil zoprn, megla pa zgoraj dobesedno za rezat. Razmere za smuko bi bile dobre (kvazi pršič, malo ojužen), če bi bilo malo manj smučin - tako sva pa le bolj ali manj uspešno lovila še nezvožene zaplate.




9.2.2019: Špik nad Plazom, lepotička

Poročilo na Snežak.si:

V vršnem delu smeri snežna odeja ni tako dobro predelana, kot sva upala - tako da je od sonca mokra plast plazila pri smučanju. Z uvodnim zavojem/prečenjem sva tako spucala vsak odsek posebej, potem je šlo pa kar dobro. Nižje, ko strmina popusti, je šlo že prav uživaško. Iztek v levo sva vdela nekje na sredi med normalko in "ostrogo".

Smer je dobro zalita, le na par mestih je bila snežna odeja (pre)tanka. Pod smerjo je nekaj borbe s plazovino, po planoti sledi luštna smuka, po cesti je danes bolj letelo kot včeraj. Z vrha sva odsmučala malo po eni.




8.2.2019: Najširše snežišče nad Pecolom, Curtissons

Poročilo na Snežak.si:

Opoldne nam je skorja odjenjala in sledila je zelo solidna smuka. Na manj osončenih flankah je bila pa bolj ali manj trapasta skorja. Čisto z vrha ni zalito in pod grebenom je malo snega, zatem pa je snega vse do Neveje več kot dovolj.

Bili smo prvi, za nami se je pa zvrstila cela procesija.




26.1. - 7.2.2019: Uvod v turnosmučarsko sezono 2019

Mmuzej na prostem (Triangel, 26.1.2019)

Mmuzej na prostem - naslednja iteracija (Triangel, 28.1.2019)

Povna peč, na sever (29.1.2019)

Večerni boj za zavoje (Viševnik, 7.2.2019)




arhiv

marijana & marko: gorniški dnevnik