Videti sončni sistem

Ni potrebno imeti svojega Voyagerja, da bi videli sončni sistem. Večino ga lahko vidite iz svojega dvorišča. Seveda ne boste videli fantastičnih pogledov iz bližine, kot jih dobi NASA, toda lahko jih vidite direktno s svojimi očmi. Če ste uživali v Devetih planetih, pojdite ven in opazujte tisto, kar ste ravnokar prebrali. Navdušeni boste nad tem, kako je lahko dobrodošla tako preprosta stvar.

Da bi našli planete, boste morali vedeti, kam gledati. Poglejte v Sky & Telescope ali podobno revijo (v Sloveniji je taka revija Spika) za ažurne podatke o položajih ali pa poglejte nekaj spletnih strani, ki prikazujejo trenutne položaje planetov. Planetarijski programi (kot na primer Starry Night za macintosh ali SkyMap za PC-je) so lahko zelo uporabni, še posebej za lune.

Tabele spodaj so razporejene po vizualni magnitudi ("Vo"; večja številka pomeni šibkejši objekt); to je največja svetlost, ki jo lahko objekt doseže (približno takrat, ko je najbližji Zemlji). "Datum" je leto odkritja.

Prosto oko

99,99% mase v sončnem sistemu lahko vidite brez kakršnihkoli inštrumentov.

ime Vo
Sonce -27
Zemlja  
Luna -13
Venera -4,4
Jupiter -2,7
Mars -2,0
Merkur -1,9
Saturn +0,7

Opombe:

Daljnogled

Preprost daljnogled je cenovno daleč najboljši optični pripomoček na voljo. Za 30.000 SIT lahko dobite precej boljši inštrument, kot sta ga imela Galileo ali Newton. Še lažje bo, če daljnogled postavite na stabilno podporo (kot recimo trinožnik).

ime datum Vo odkritelj
Ganimed 1610 4,6 Galileo Galilei
Io 1610 5,0 Galileo Galilei
Evropa 1610 5,3 Galileo Galilei
Uran 1781 5,5 William Herschel
Kalisto 1610 5,6 Galileo Galilei
Neptun 1846 7,8 Johann Gotfried Galle
Titan 1655 8,3 Christiaan Huygens

Opomba:

Amaterski teleskopi

Če ste resni opazovalci, bo dober teleskop odkril precej več lun. Prve spodaj so precej lahke, nekaj zadnjih pa je precej težje najti. Bistveno je zelo temno nebo.

ime datum Vo odkritelj
Rea 1672 9,7 Giovanni Domenico Cassini
Tetis 1684 10,2 Giovanni Domenico Cassini
Japet 1671 10,2 Giovanni Domenico Cassini
Diona 1684 10,4 Giovanni Domenico Cassini
Fobos 1877 11,3 Asaph Hall
Encelad 1789 11,7 William Herschel
Deimos 1877 12,4 Asaph Hall
Mimas 1789 12,9 William Herschel
Triton 1846 13,5 William Lassell
Pluton 1930 13,6 Clyde W. Tombaugh
Titania 1787 13,7 William Herschel
Oberon 1787 13,9 William Herschel
Amaltea 1892 14,1 Edward Emerson Barnard
Ariel 1851 14,2 William Lassell
Hiperion 1848 14,2 William Cranch Bond
Janus 1966 14,5 Audouin Dollfus
Umbriel 1851 14,8 William Lassell
Himalia 1904 14,8 C. Perrine

Opombe:

Drugi objekti

Seveda ima sončni sistem še več kot le planete in lune. Vsako leto so kometi, ki jih lahko vidimo s teleskopi in običajno enega ali dva z daljnogledi. Občasno lahko katerega vidimo s prostim očesom, recimo leta 1996 komet Hyakutake in leta 1997 spektakularni komet Hale-Bopp.

Zlahka lahko vidimo nekaj svetlejših asteroidov z daljnogledi. Nekaj sto se jih lahko vidi z manjšimi teleskopi. Še danes precej asteroidov odkrijejo amaterski astronomi.

Če ste zunaj ponoči pod jasnim nebom, potem boste lahko opazili meteor. Lahko pa vidite na desetine meteorjev, če ujamete enega od rednih meteorskih rojev.

Celo medplanetarno snov lahko vidite. Če ste dovolj blizu polov, lahko vidite polarni sij, lahko pa vidite tudi zodiakalno svetlobo ali pa gegenschein.

Lahko vidite tudi zvezde 51 Pegaza, 70 Device in 47 Velikega medveda, ki imajo po vsej verjetnosti lastne planete, čeprav seveda teh ne boste videli.

Slike posnete z amaterskimi teleskopi

  VSEBINA  
<<< DRUGI SISTEMI <<< VIDETI >>> VESOLJSKA VOZILA >>>
  PODATKI  

Original: Bill Arnett
prevod in priredba: Gregor Rakar
komentarji in predlogi na slovensko verzijo
zadnja sprememba: 26. september 1999