Videti sončni sistem

Ni potrebno imeti svojega Voyagerja, da bi videli sončni sistem. Večino ga lahko vidite iz svojega dvorišča. Seveda ne boste videli fantastičnih pogledov iz bližine, kot jih dobi NASA, toda lahko jih vidite direktno s svojimi očmi. Če ste uživali v Devetih planetih, pojdite ven in opazujte tisto, kar ste ravnokar prebrali. Navdušeni boste nad tem, kako je lahko dobrodošla tako preprosta stvar.

Da bi našli planete, boste morali vedeti, kam gledati. Poglejte v Sky & Telescope ali podobno revijo (v Sloveniji je taka revija Spika) za ažurne podatke o položajih ali pa poglejte nekaj spletnih strani, ki prikazujejo trenutne položaje planetov. Planetarijski programi (kot na primer Starry Night za macintosh ali SkyMap za PC-je) so lahko zelo uporabni, še posebej za lune.

Tabele spodaj so razporejene po vizualni magnitudi ("Vo"; večja številka pomeni šibkejši objekt); to je največja svetlost, ki jo lahko objekt doseže (približno takrat, ko je najbližji Zemlji). "Datum" je leto odkritja.

Prosto oko

99,99% mase v sončnem sistemu lahko vidite brez kakršnihkoli inštrumentov.

Opombe:

• Nikoli ne glejte direktno v Sonce! Vedno uporabljajte poseben filter, ki je namenjen za opazovanje Sonca. Always use a special solar filter designed specifically for solar observing.
• FAQ o opazovanju Sonca od Jeffa Medkeffa
• Ali Zemlja res šteje? Le astronavti Apolla so videli Zemljo iz take oddaljenosti, da je izgledala kot krogla.
• Tisti z dobrim vidom (predvsem otroci) in če je nebo temno, bi lahko videli tudi nekaj teles spodaj.
• Svetlobno onesnaževanje je postalo resen problem. Zgornje objekte običajno vidimo tudi iz mesta, vendar so veliko lepši na temnem nebu.

Daljnogled

Preprost daljnogled je cenovno daleč najboljši optični pripomoček na voljo. Za 30.000 SIT lahko dobite precej boljši inštrument, kot sta ga imela Galileo ali Newton. Še lažje bo, če daljnogled postavite na stabilno podporo (kot recimo trinožnik).

Opomba:

• Pogled skozi daljnogled naravnost v Sonce lahko v trenutku uniči mrežnico v očesu in zato lahko oslepite. Bodite zelo previdni, še posebej ko gledate Merkur.

Amaterski teleskopi

Če ste resni opazovalci, bo dober teleskop odkril precej več lun. Prve spodaj so precej lahke, nekaj zadnjih pa je precej težje najti. Bistveno je zelo temno nebo.

Opombe:

• Fobos in Deimos je težje videti, kot se najprej zdi, ker sta tako blizu Marsu (zgornje magnitude veljajo pri opozicijah).
• Isto velja za Amalteo in Janus.
• Japetova svetlost se precej razlikuje, ko se vrti okoli svoje osi, od 10,2 do 11,9 ali manj.
• Zgodovina odkritij je lahko boljši način, kaj videti, kot pa magnituda
• Mars FAQ za amaterske astronome

Drugi objekti

Seveda ima sončni sistem še več kot le planete in lune. Vsako leto so kometi, ki jih lahko vidimo s teleskopi in običajno enega ali dva z daljnogledi. Občasno lahko katerega vidimo s prostim očesom, recimo leta 1996 komet Hyakutake in leta 1997 spektakularni komet Hale-Bopp.

Zlahka lahko vidimo nekaj svetlejših asteroidov z daljnogledi. Nekaj sto se jih lahko vidi z manjšimi teleskopi. Še danes precej asteroidov odkrijejo amaterski astronomi.

Če ste zunaj ponoči pod jasnim nebom, potem boste lahko opazili meteor. Lahko pa vidite na desetine meteorjev, če ujamete enega od rednih meteorskih rojev.

Celo medplanetarno snov lahko vidite. Če ste dovolj blizu polov, lahko vidite polarni sij, lahko pa vidite tudi zodiakalno svetlobo ali pa gegenschein.

Lahko vidite tudi zvezde 51 Pegaza, 70 Device in 47 Velikega medveda, ki imajo po vsej verjetnosti lastne planete, čeprav seveda teh ne boste videli.

Slike posnete z amaterskimi teleskopi

• Venera na višku (Mel Bartels) 8k jpg
• 2 sliki Marsa (Dean W. Armstrong) html
• Jupiter (Dean W. Armstrong) 15k jpg
• Saturn (D. Armstrong) 9k jpg
• Jupiter, Luna, Saturn, Eric Lengyel
• Luna, sončne pege, Jupiter, Mars, Saturn, Ryerson Astronomical Society
• Jupiter, Venera, Sonce, Luna, Mel Bartels
• Mars, Saturn, kometi, David Hanon
• seznam amaterskih slik na internetu od Richarda Brighta