Asteroidi

Prvega januarja 1801 je Giuseppe Piazzi odkril objekt, za katerega je sprva mislil, da je nov komet. Toda po boljši določitvi njegove orbite se je pokazalo, da ne gre za komet, ampak za majhen planet. Piazzi ga je imenoval Ceres, po sicilijanski boginji žita. V naslednjih nekaj letih so odkrili še tri majhna telesa (Palas, Vesta in Juno). Do konca 19. stoletja je bilo poznanih že nekaj sto.

Do sedaj je bilo odkritih več deset tisoč asteroidov. Več tisoč se jih odkrije vsako leto. Nedvomno jih je še več sto tisoč, ki pa so premajhni, da bi jih videli z Zemlje. 26 znanih asteroidov je večjih od 200 km. Popis največjih je že skoraj končan: verjetno poznamo 99% asteroidov, ki imajo premer večji od 100 km. Teh od 10 do 100 km v premeru smo katalogizirali okoli polovico. Žal pa vemo o najmanjših zelo malo; verjetno obstaja celo milijon asteroidov s premerom 1 km.

Skupna masa vseh asteroidov je manjša od mase Lune.

Asteroida 243 Ida in 951 Gaspra je fotografiralo vesoljsko vozilo Galileo na poti k Jupitru. Odprava NEAR je letela mimo 253 Mathilde (levo) 27. junija 1997 in vrnila veliko slik. To so edini asteroidi, ki so bili proučevani od tako blizu. NEAR (zdaj NEAR Shoemaker) je vstopil v orbito okoli 433 Erosa februarja 2000 in dosedaj vrnil obilo podatkov in slik).

Daleč največji asteroid je 1 Ceres. V premeru ima 933 km in vsebuje okoli 25% skupne mase asteroidov. Naslednji največji so 2 Palas, 4 Vesta in 10 Hygiea, ki imajo v premeru med 400 in 525 km. Vsi ostali poznani asteroidi imajo manj kot 340 km v premeru.

Nekaj polemik je glede klasifikacije asteroidov, kometov in lun. Obstaja nekaj planetarnih satelitov, ki so verjetno ujeti asteroidi. Marsovi majhni luni Deimos in Fobos, Jupitrovih zunanjih osem lun, Saturnova najbolj zunanja luna Feba in mogoče nekatere na novo odkrite lune Saturna, Urana in Neptuna so vse bolj podobne asteroidom kot pa večjim lunam. (Mozaik na vrhu strani kaže Ido, Gaspro, Deimosa in Fobosa približno v istem razmerju.)

Asteroidi se delijo na več tipov na podlagi njihovih spektrov (in s tega kemične sestave) in albeda:

• tip C, vsebuje več kot 75% znanih asteroidov: zelo temni (albedo 0,03); podobni ogljikovim hondritnim meteoritom; približno enaka sestava kot Sonce minus vodik, helij in drugi hlapljivi materiali;
• tip S, 17%: razmeroma svetli (albedo 0,10-0,22); kovinski nikelj-železovi z železovimi in magnezijevimi silikati;
• tipa M, večino ostalih: svetli (albedo 0,10-0,18); čisto nikelj-železo.
• obstaja tudi okoli ducat drugih redkejših tipov.

Zaradi ovir pri opazovanju (npr. temne asteroide tipa C težje opazimo), zgornji deleži mogoče ne kažejo prave razporeditve asteroidov. (Pravzaprav se danes uporablja kar nekaj tipov razdelitve.)

Malo je podatkov o gostotah asteroidov. Z opazovanjem Dopplerjevega efekta radijskih valov, ki jih je NEAR vračal, so lahko zaradi sicer zelo majhnega vpliva asteroida na vesoljsko vozilo določili Mathildino maso. Zanimivo je, da gostota Mathilde ni veliko večja od vode, kar kaže, da ni trdno telo, ampak skupek razbitin.

Asteroidi so tudi kategorizirani po njihovem položaju v Sončevem sistemu:

• Glavni pas: nahaja se med Marsom in Jupitrom približno 2-4 AE od Sonca in se dalje delijo na podskupine: Hungarias, Flora, Phocaea, Koronis, Eos, Themis, Cybeles in Hildas (imenovani so po glavnem asteroidu v skupini).
• asteroidi blizu Zemlje: ti se Zemlji bolj približajo (433 Eros)
  • Atene: velika polos manj kot 1,0 AE in afelij večji kot 0,983AE;
  • Apollo: velika polos večja od 1,0 AE in perihelij manjši od 1,017 AE
  • Amori: perihelij med 1,017 in 1,3 AE;
• Trojanci: blizu Juprovih Lagrangevih točk (60 stopinj pred in za Jupitrom v njegovi orbiti). Znanih je nekaj sto takih asteroidov; ocenjujejo, da jih je skupno tisoč ali več. Nenavadno je, da jih je v vodeči Lagrangevi točki (L4) precej več kot v sledeči (L5). Verjetno je nekaj majhnih asteroidov tudi v Lagrangevih točkah Zemlje in Venere (glej Zemljina druga luna), ki se včasih imenujejo trojanci; 5261 Eureka je "Marsov trojanec".

Med glavnimi zgostitvami asteroidov v glavnem pasu so razmeroma prazna področja, imenovana kot Kirkwoodove vrzeli. To so področja, kjer bi bila orbitalna perioda objekta preprost del Jupitrove. Objekt v taki orbiti bi bil po vsej verjetnosti zaradi Jupitra pospešen v drugo orbito.

V zunanjem sončnem sistemu je prav tako nekaj "asteroidov" (imenovanih "Kentavri"): 2060 Hiron (ali 95 P/Hiron) kroži med Saturnom in Uranom; orbita 5335 Damoklej se razteza med Marsom in za Uranom; 5145 Pholus kroži od Saturna do preko Neptuna. Vejretno jih je precej več, toda take orbite med planeti so nestabilne in bodo v prihodnosti verjetno motene. Sestava teh objektov je verjetno bolj podobna kometom ali objektom Kuiperjevega pasu kot pa običajnim asteroidom. Sicer pa je Hiron zdaj klasificiran kot komet.

4 Vesto  so nedavno preučevali z HST-jem (levo). Je še posebno zanimiv asteroid, kajti kaže, da je bil razločen v plasti kot zemeljski planeti. To nakazuje na nek notranji izvor toplote poleg toplote zaradi razpada dolgoživih radioizotopov, ki bi bili sami nezadosti, da bi raztalili tako majhen objekt. Na Vesti je prav tako velikanska udarna globel in to tako globoka, da razkazuje plašč pod zunanjo skorjo Veste.

Asteroidov s prostim očesom ne moremo videti, veliko pa jih lahko vidimo z daljnogledom ali majhnim teleskopom.

Tabela asteroidov

Nekaj asteroidov in kometov je podanih spodaj za primerjavo. (Razdalja pomeni srednja razdalja do Sonca v tisočih kilometrih; mase so v kilogramih.)

Dodatne informacije o asteroidih

več slik asteroidov (glej tudi strani Ide, Gaspre in Mathilde)

splošno

• od LANL
• od ASU
• od JPL
• od StarDate
• od RPIF
• dejstva od NSSDC
• slike od NSSDC
• več slik Mathilde od NEAR
• različne informacije o malih planetih od MPC

posamezni asteroidi

• dve strani o 4179 Toutatis
• slikeVeste od Teleskopa Keck II
• Vesta od LANL; diagram Vestine zgodovine od B. Zellnerja 136 kB postscript
• več o opazovanjih Veste in njihovem pomenu od STScI
• Geographos od LANL
• 1998 XF11, ki se bo zelo približal Zemlji leta 2028 (od JPL)
• Zemljin nenavadni družabnik, asteroid 3753 Cruithne (1986 TO)

ostalo

• Oznake malih planetov, iskanje po številkah in imenih asteroidov
• domača stran o sledenju asteroidov - NEAT, Near-Earth Asteroid Tracking
• Near-Earth Asteroid Rendezvous Mission (odprava NEAR)
• On-Line Asteroid Data
• Nomenklaturne tabele za asteroide
• orbitalni elementi od Dr E. Bowella iz Lowellovega observatorija
• karte za nekaj svetlih asteroidov

Odprta vprašanja

• Zakaj so med Marsom in Jupitrom asteroidi namesto planeta?
• Kakšni mehanizmi so pomembni za razločevanje asteroidov v kovinske in kamnite tipe?
• Zakaj je več trojancev v Jupitrovi L4 točki kot pa v njegovi L5 točki?
• Ali je Vesta res razločena? Kakšna je njena geološka zgodovina?
• Kako pridejo asteroidi iz normalnih orbit v orbite, ki križajo Zemljino orbito? Kakšna je možnost, da velik komet ali asteroid trči v Zemljo v kateremkoli letu?
• Vesoljsko vozilo NEAR kroži okoli asteroida blizu Zemlje 433 Erosa in nam posreduje prve temeljite podatke o asteroidu.