243 Ida in Dactyl

243 Ida je asteroid družine Koronis, ki kroži okoli Sonca med Marsom in Jupitrom.:

Ida je bila nimfa, ki je vzredila Zeusa (Jupiter). Ida je prav tako ime gore na otoku Kreta, prizorišče klasičnega svetišča in jama, v kateri bi naj bil rejen Zeus.

Kot drugega od obeh asteroidov, ki sta doslej bila opazovana od blizu, je Ido srečalo vesoljsko vozilo Galileo 28. avgusta 1993 na svoji poti do Jupitra (Gaspro je obiskal dve leti prej).

Ida ima satelit! (Ta je majhna pika na desni strani  zgornje slike.) To je doslej prvi odkriti naravni satelit kakšnega asteroida. Najprej imenovan kot 1993 (243) 1, kasneje (septembra 1994 pa je prejel ime Dactyl (in stalno označbo (243) Ida I). Ime prihaja iz besede Dactyli, skupina mitoloških bitij, ki so živeli na gori Ida in varovali malega Zeusa. Druga razlaga pravi, da so Dactyli otroci nimfe Ide in Zeusa.

Dactyl (desno) je velik okoli 1,6 x 1,2 km, nenavadno okrogel za tako majhno telo. Okoli Ide kroži na razdalji okoli 90 km.

Odkritje, da je eden od dveh od blizu opazovanih asteroidov dvojni sistem, je ponovno odprlo staro vprašanje o pogostosti dvojnih asteroidov. Vendar je potrebno več podatkov, da bi to vprašanje rešili.

Tretji Keplerjev zakon omogoča iz orbite Dactyla grobo oceno Idine mase in s tem gostote. Ta vrednost se giblje nekje med 2,2 in 2,9 gramov/cm3 (ali mogoče malenkost več); nenatančna ocena je posledica skoraj nepoznane Dactylove orbite.

Najprej so domnevali, da je Ida asteroid tipa S, tako kot Gaspra, sestavljena večinoma iz niklja in železa ter nekaj silikatov. Toda gostota 2,9 je premajhna za to. Mogoče ima Ida podobno sestavo kot navadni hondritni meteoriti, ki so primitivni in večinoma nespremenjeni.

Zanimivo je, da čeprav sta si spektra Ide in  Dactyla zelo podobna, sta si vseeno precej različna; Dactyl preprosto ni kos Ide. Verjetno je dvojni sistem nastal med trkom in razbitjem, ki je ustvaril družino Koronis.

Površji Ide in Dactyla sta močno posuta s kraterji in zaradi tega precej stara. Toda dinamična preračunavanja kažejo, da je družina Koronis razmeroma mlada. Taki izračuni prav tako povedo, da objekti velikosti Dactyla ne preživijo več kot okoli 100 milijonov let. Mogoče je močno krateriziranje potekalo med razbitjem, ki je ustvarilo družino Koronis in ne pred 4 milijardami leti, kot je običajno za taka površja.

Galileo je izmeril spremembe v sončnem magnetnem polju, medtem ko je letel mimo Ide (podobno se je zgodilo pri Gaspri). To nakazuje na dejstvo, da vsebuje Ida nekakšen magnetni material, čeprav je njena gostota preveč nizka, da bi bila njena sestava posobna sestavi železnih ali kamnito-železnih meteoritov.

Dodatne informacije o Idi in Dactylu

več slik Ide

splošno

• od LANL
• od NSSDC

ostalo

• Nomenklaturna tabela za Ido

Odprta vprašanja

• 3671 Dionysus ima verjetno tudi luno tako kot tudi 45 Eugenia in 762 Pulcova. Koliko asteroidov ima še lune?
• Kakšna je kemična sestava Ide?
• Kako stara sta Ida in Dactyl?
• Galileo ni dobil dobrih meritev Dactylove orbite; kako jih naj izboljšamo?