![]() |
Meteorji, meteoriti in trčenja |
Meteor je svetla črta svetlobe na nebu ("utrinek" ali "utrnjena zvezda"), ki nastane zaradi vstopa majhnega meteoroida v Zemljino atmosfero. Če gledamo v jasni temni noči, potem jih bomo videli nekaj na uro v povprečni noči; med enim od letnih meteorskih rojev lahko vidimo tudi 100 meteorjev na uro. Zelo svetli meteorji se imenujejo ognjene krogle; če jih vidite, potem to sporočite tukaj.
Meteorski roji so lahko zelo impresivni. Samuela Taylora Coleridga, ki je napisal slavne vrstice od The Rime of the Ancient Mariner:
The upper air burst into life!
And a hundred fire-flags sheen,
To and fro they were hurried about!
And to and fro, and in and out,
The wan stars danced between
And the coming wind did roar more loud,
And the sails did sigh like sedge;
And the rain poured down from one black cloud;
The Moon was at its edge
je najbrž navdihnil meteorski roj Leonidov, ki ga je opazoval leta 1797.
Meteoriti so koščki sončnega sistema, ki so nato padli na Zemljo. Večina jih prihaja iz asteroidov, med drugim verjetno nekateri prihajajo prav iz asteroida 4 Vesta, nekateri pa so verjetno ostanki kometov. Majhno število meteoritov je prikazano kot Luninega (23 najdenih) ali Marsovega (18) izvora.
Za enega
od Marsovih meteoritov, imenovanega ALH84001 (levo) se domneva, da vsebuje dokaze o
zgodnjem življenju na Marsu.
Čeprav izgledajo meteoriti le dolgočasne skale, so zelo pomembni v tem, da jih lahko skrbno analiziramo v naših laboratorijih. Poleg nekaj kilogramov Luninih skal, ki so jih prinesle odprave Apollo in Luna so meteoriti edini materialni dokaz o vesolju preko Zemlje.
Tipi meteoritov | ||
---|---|---|
železovi | večinoma iz železa in niklja, podobni so asteroidom tipa M | ![]() |
kamnito železovi | mešanice železnega in kamnitega materiala, podobni so asteroidom tipa S | ![]() |
hondritni | sem spada daleč največje število meteoritov, po sestavi so podobni plaščem in skorjam zemeljskih planetov | ![]() |
ogljikohondritni | po sestavi so zelo podobni Soncu brez hlapljivih snovi; podobni so asteroidom tipa C | ![]() |
ahondritni | podobni zemeljskim bazaltom; meteoriti, ki naj bi nastali na Luni ali na Marsu, so ahondridi | ![]() |
"Padec" pomeni, da je nekdo videl, kako je meteorit iz neba. "Najdba" pomeni, da meteorita sicer ni nihče videl pri padcu, bil pa je najden šele po padcu. Okoli 33% meteoritov je opazovanih pri padcu. Sledeča tabela je iz knjige Vagna F. Buchwalda. Vključeni so vsi znani meteoriti (4660 vseh skupaj, skupaj tehtajo 494625 kg) iz obdobja 1740-1990 (brez meteoritov, ki so jih našli na Antarktiki).
Statistika meteoritov | ||||
---|---|---|---|---|
tip | padec % | najdba % | teža padcev | teža najdb |
kamniti | 95,0 | 79,8 | 15200 | 8300 |
kamnito železovi | 1,0 | 1,6 | 525 | 8600 |
železovi | 4,0 | 18,6 | 27000 | 435000 |
Zelo veliko število meteoroidov vsak dan vstopi v Zemljino ozračje, masa skupnega materiala sega do nekaj sto ton. Toda vsi so zelo majhni, vsak tehta le nekaj miligramov. Samo največji dosežejo površino in tako postanejo meteoriti. Največji najden meteorit (Hoba v Namibiji) tehta 60 ton.
Povprečen meteoroid vstopi v atmosfero s hitrostjo med 10 in 70 km/s. Toda vsi razen največjih so zaradi atmosferskega trenja upočasnjeni na nekaj sto km/h in trčijo na Zemljino površino z le malo fanfarami. Toda meteoridi, ki tehtajo več kot nekaj sto ton, so le malo upočasnjeni; samo ti veliki (in na srečo redki) lahko naredijo kraterje.
Dober
primer, kaj se lahko zgodi, ko majhen asteroid trči na Zemljo, je Barringerjev krater
blizu Winslowa v Arizoni (levo). Nastal je pred okoli 50.000 leti, ko je na površino
trčil železov meteor v premeru od 30 do 50 metrov. Krater ima 1200 metrov v premeru in
200 metrov globok. Do sedaj je bilo na Zemlji prepoznanih okoli 120 udarnih kraterjev
(glej spodaj).
Bolj nedavno trčenje se je zgodilo leta 1908 v oddaljenem neposeljenem področju v zahodni Sibiriji, imenovanem kot Tunguska. Predmet je imel okoli 69 metrov v premeru in je bil verjetno sestavljen iz slabo povezanih delov. V nasprotju z dogodkom Barringerjevega kraterja, je v Tunguski objekt popolnoma razpadel, še preden je trčil ob tla, zato ni nastal krater. Vseeno pa so bila s tlemi zravnana vsa drevesa 50 kilometrov naokoli. Zvok eksplozije je bilo slišati celo pol poti okoli sveta stran, v Londonu.
Verjetno obstaja vsaj 1000 asteroidov, večjih od enega kilometra, ki na svoji krožnici sekajo Zemljino. Eden od teh trči na Zemljo povprečno vsakih 300.000 let. Večji so manj številni ter trčenja manj pogosta, vendar se včasih le zgodijo in to z katastrofalnimi posledicami.
Trčenje
kometa ali asteroida velikosti Hephaistosa ali SL9 z Zemljo je
verjetno povzročilo izumrtje dinozavrov pred 65
milijoni leti. Pustil je 180 kilometrski krater, ki je zdaj pokopan pod džunglo blizu
Chicxuluba na polotoku Jukatan (desno).
Izračuni, ki slonijo na opazovanem številu asteroidov, kažejo, da lahko na Zemlji
pričakujemo nastanek treh kraterje z premerom 10 km ali več vsak milijon let. To je
dobra ocena glede na geološke zapise. Precej težje je izračunati pogostnost večjih
udarcev podobnih Chicxulubu, toda enkrat na 100 milijonov let je kar razumna ocena.
Tukaj so preučevana ugibanja o posledicah udarcev različnih velikosti:
premer objekta (metri) | moč (megatone) | interval (leta) | posledice |
50 | 10 | 1 | meteorji v zgornji atmosferi večinoma ne dosežejo površja |
75 | 10 - 100 | 1000 | železovi naredijo kraterje podobnim Barringerjevemu; kamniti eksplodirajo v zraku podobno kot v Tuguski; trčenje na tla uniči področje velikosti mesta |
160 | 100 - 1000 | 5000 | železovi, kamniti trčijo na tla; kometi eksplodirajo v zraku; trčenje na tla uniči področje velikosti velike urbane pokrajine (New York, Tokio) |
350 | 1000 - 10.000 | 15.000 | trčenje na tla uniči področje manjše države (Slovenija, Švica); trčenje v ocean povzroči srednje tsunamije |
700 | 10.000 - 100.000 | 63.000 | trčenje na tla uniči področje srednje velike države (Madžarska, Islandija); trčenje v ocean povzroči velike tsunamije |
1700 | 100.000 - 1.000.000 | 250.000 | trčenje na tla dvigne prah z globalnimi posledicami; uniči področje večje države (Francija, Švedska) |
Predsednik Združenih držav Amerike Bill Clinton je ob odkritju dokazov o življenju v
meteoritu z Marsa povedal tole:
"It is well worth contemplating how we reached this moment of discovery. More than 4 billion years ago this piece of rock was formed as a part of the original crust of Mars. After billions of years it broke from the surface and began a 16 million year journey through space that would end here on Earth. It arrived in a meteor shower 13,000 years ago. And in 1984 an American scientist on an annual U.S. government mission to search for meteors on Antarctica picked it up and took it to be studied. Appropriately, it was the first rock to be picked up that year -- rock number 84001.
Today, rock 84001 speaks to us across all those billions of years and millions of miles. It speaks of the possibility of life. If this discovery is confirmed, it will surely be one of the most stunning insights into our universe that science has ever uncovered. Its implications are as far-reaching and awe-inspiring as can be imagined. Even as it promises answers to some of our oldest questions, it poses still others even more fundamental.
We will continue to listen closely to what it has to say as we continue the search for answers and for knowledge that is as old as humanity itself but essential to our people's future."
Original: | Bill Arnett |
prevod in priredba: | Gregor Rakar |
komentarji in predlogi na slovensko verzijo | |
zadnja sprememba: | 29. maj 2001 |