|
Mars |
 |
| Mars | |||
|---|---|---|---|
| oddaljenost od Sonca | 227.940.000 km (1,52 AE) |  |
 Prinašalec vojne |
| premer planeta | 6.794 km (čez ekvator) | ||
| masa planeta | 6,4219x1023 kg | ||
Mars je četrti planet od Sonca in sedmi največji.
Mars (grško: Ares) je bog vojne. Planet je dobil svoje ime verjetno zaradi svoje rdeče barve. Mars včasih imenujejo Rdeči planet. (Zanimiva podrobnost: rimski bog Mars je bil bog kmetijstva, preden je postal povezan z grškim Aresom; tisti, ki bi radi kolonizacijo in spreminjanje razmer na Marsu (terraforming), jim bi bil všeč ta simbolizem.) Ime meseca marec prihaja od Marsa.
Mars je znan že iz prazgodovinskih časov. Še vedno je najljubši predmet znanstvene fantastike kot najbolj priljubljen prostor v Sončnem sistemu (bolj kot Zemlja!) za človeško naselitev. Toda slavni "kanali", ki so jih videli Lowell in drugi, so bili na žalost tako namišljeni kot Barsoomske princese.
Prvo
vesoljsko vozilo, ki je obiskalo Mars, je bilo Mariner 4
leta 1965. Precej drugih je sledilo, med drugim Mars 2, prvo vesoljsko vozilo, ki je pristalo na Marsu, ter tudi dva Vikinga leta 1976 (levo). Po dolgih 20 letih mirovanja je Mars Pathfinder uspešno pristal na Marsu 4. julija 1997
(desno).
Marsova orbita je precej eliptična. Posledica tega je razlika v temperaturi za 30 C med afelijem in perihelijem. To ima bistvene posledice na Marsovo podnebje. Medtem ko je povprečna temperatura na Marsu okoli 218 K (-55 C), se marsovske površinske temperature gibljejo na široko od 140 K (-133 C) pozimi na polih do 300 K (27 C) na dnevni strani med poletjem.
Čeprav je Mars precej manjši od Zemlje, je njegova površina podobna kopni površini na Zemlji.
Razen Zemlje, ima Mars najbolj spremenljivo in zanimivo
površje od vseh zemeljskih planetov. Nekatere
značilnosti so prav spektakularne:
Marsovsko površje je večinoma staro in kraterizirano, toda obstaja tudi veliko mlajših dolin, grebenov, hribov in ravnin.
Južna Marsova polobla ima veliko kraterjev z
gorovji (levo), nekako tako, kot na Luni. V nasprotju je severna
polobla z mladimi ravninami, višine so manjše in površje ima precej bolj zapleteno
zgodovino. Velika sprememba v višini na nekaj kilometrih je kot meja. Vzroki za to
cepljenje in odsekano ločnico so neznani (nekateri menijo, da so nastali zaradi trčenja
z velikim telesom kmalu po nastanku Marsa). Mars Global
Surveyor je naredil lep 3D
zemljevid, ki jasno kaže te značilnosti.
Notranjost Marsa je znana samo iz podatkov o površini in osnovnih značilnostih planeta. Najbolj verjetno ima Mars gosto jedro v polmeru okoli 1700 km, staljen kamnit plašč, ki je nekoliko gostejši kot Zemljin, ter tanko skorjo. Podatki iz Mars Global Surveyorja kažejo, daj je na južni polobli Marsova skorja debela okoli 80 km, na severni pa okoli 35 km. Marsova sorazmerno majhna gostota v primerjavi z ostalimi notranjimi planeti kažejo, da je v jedru verjetno velik delež žvepla poleg železa (železo in železov sulfid).
Kot na Merkurju in Luni, tudi na Marsu verjetno ni aktivne tektonike plošč; ne obstaja nobenih dokazov za horizontalno gibanje površja, tako kot nagubana gorovja na Zemlji. Ker ni bočnega premikanja plošč, so ostale vroče točke pod skorjo na isti poziciji glede na površje. To, in še manjša površinska gravitacija, so verjetno vzrok za nastanek gorovja Tharsis in njegovih ogromnih ognjenikov. Vendar je bil Mars v daljni preteklosti bolj aktiven kot danes. Zdaj pa je Mars Global Surveyor poslal nove dokaze o obstoju tektonskih aktivnosti na Marsu v svoji zgodnji zgodovini, kar lahko dela bolj zanimive primerjave z Zemljino tektoniko.
Obstaja mnogo jasnih dokazov erozije
na mnogo mestih na Marsu, med drugim velike poplave in majhni rečni sistemi (desno).
Zagotovo je bila nekoč tekočina na površju. Tekoča voda je prvi kandidat, vendar
obstajajo tudi druge možnosti. Verjetno so obstajala tudi velika jezera in celo
oceani. Toda kaže, da se je to dogajalo le malo časa in to zelo dolgo nazaj; starost
erozijskih kanalov je ocenjena na skoraj 4 milijarde let. (Valles Marineris ni nastal
zaradi tekoče vode. Nastal je zaradi raztezanja in krčenja skorje v povezavi z nastankom
gorovja Tharsis.)
Najnovejše slike z Mars Global Surveyorja kažejo presenetljivo odkritje
sedimentnih kamnin in naplavin, ki naj bi jih ustvarila voda, ki je nekoč bila na Marsu.
Posnete slike kažejo na pokrajino, ki so verjetno bivša jezerska dna. Kamenine kažejo
slojevitost materiala in zasuta rečna dna (levo) ter na naplavine, celo take, ki
prekrivajo stare kraterje (desno). Marsikje so te kamnine močno erodirane, kar je še en
dokaz za obstoj vodnih sistemov v Marsovi zgodovini. Če je nastanek teh geoloških oblik
res posledica obstoja tekoče vode, potem mora biti v teh kameninah zapisana geološka
zgodovina Marsa ter mogoče tudi nekdanji obstoj življenja na Marsu.
Še ene
slike z Mars Global Surveyorja pa kažejo, da
procesi vodne erozije najbrž še vedno obstajajo. Tako so na nekaterih stenah kraterjev
in pobočjih dolin odkrili jasne sledi erozije, ki bi jo lahko naredila tekoča
voda. Ta bi obstajala globoko pod tlemi pod velikim pritiskom. Večina teh
pojavov se nahaja daleč na jugu Marsa. To odkritje pomeni, da bi lahko na Marsu še vedno
obstajalo življenje. (nekaj povezav)
Zgodaj v svoji zgodovini je bil Mars precej bolj podoben Zemlji. Tako kot na Zemlji se je tudi na Marsu skoraj ves ogljikov dioksid porabil za nastanek karbonatnih kamnin. Toda zaradi pomanjkanja zemeljske tektonike plošč Mars ni mogel več pošiljati ogljikovega dioksida v atmosfero in zato je prenehal delovati obsežen efekt tople grede. Zato je površje Marsa precej bolj hladno, kot bi bilo Zemljino na tej razdalji od Sonca.
Mars ima zelo tanko atmosfero večinoma iz majhnega deleža preostalega ogljikovega dioksida (95,3%) ter še iz dušika (2,7%), argona (1,6%) in sledov kisika (0,15%) ter vode (0,03%). Povprečen pritisk na površju Marsa je 7 milibarov (manj kot 1% Zemljinega), vendar se precej razlikuje po višini od 9 milibarov v najglobjih kotlinah do 1 milibara na vrhu Olympus Monsa. Vendar je ozračje vseeno dovolj gosto za nastanek zelo močnih vetrov in ogromnih peščenih viharjev, ki občasno pokrijejo celoten planet za več mesecev. Marsova tanka atmosfera sicer omogoča efekt tople grede, vendar lahko dvigne temperaturo le za 5 stopinj, kar je veliko manj kot na Veneri in Zemlji.
Mars ima stalni ledeni
kapi na obeh polih in sta večinoma iz trdnega ogljikovega dioksida ("suhi
led"). Ledeni kapi imata plastovito strukturo z izmenjavajočimi se plastmi ledu in
različnimi koncentracijami temnega prahu. Ko je poletje na severu, ogljikov dioksid
popolnoma sublimira in tako razkrije plast vodnega
ledu. Ni znano, če podobna plast vodnega ledu obstaja pod južno kapo (levo), ker plast
ogljikovega dioksida tam nikoli ne izgine. Mehanizem plastovitosti ni znan, vendar je to
najbrž zaradi klimatskih sprememb, ki so povezane z dolgoročnimi spremembami v nagibu
Marsovega ekvatorja na ravnino njegove orbite. Možno je, da obstaja tudi vodni led, skrit
pod površjem pri nižjih širinah. Sezonske spremembe v obsegu polarnih kap spreminjajo
globalni atmosferski pritisk za okoli 25% (merjeno iz pristajalnih mest obeh Vikingov).
Zadnja opazovanja z Hubblovim vesoljskim
teleskopom (HST) (desno) kažejo, da so bile razmere med odpravama Vikingov verjetno
netipične. Marsova atmosfera je danes hladnejša in bolj suha kot je bilo izmerjeno z
landerjema Vikinga. (več
podrobnosti od STScI)
Oba landerja Viking sta izvajala poizkuse, da bi odkrila prisotnost življenja na Marsu. Rezultati so bili nekako nejasni, vendar zdaj večina znanstvenikov meni, da ne kažejo nobenih znakov življenja (čeprav je še vedno nekaj dvomov). Optimisti pravijo, da sta bila izmerjena le dva majhna primerka na ne najbolj primernih lokacijah. Več poizkusov bodo naredile bodoče odprave na Mars.
Majhno število meteoritov (SNC meteoriti) je verjetno prišlo iz Marsa.
6. avgusta 1996 so David McKay
in ostali naznanili
prvo identifikacijo organskih sestavin v marsovskem meteoritu. Avtorji nadalje menijo, da so te
sestavine, skupaj z drugimi mineraloškimi značilnostmi, verjetno dokaz pradavnega
marsovskega mikroorganima (levo). Čeprav je to zelo zanimivo, je
pomembno tudi opomniti, da ta dokaz, čeprav je močan, še ne dokazuje popolnoma
izvenzemeljskega življenja. Od takrat je nastalo tudi nekaj nasprotnih študij. Zapomnimo
si, "izredne trditve potrebujejo izredne dokaze". Veliko več dela še moramo
narediti, da potrdimo to izredno trditev.
Na različnih področjih na Marsu obstajajo velika, a ne globalna, šibka magnetna polja. To nepričakovano najdbo je odkril Mars Global Surveyor samo nekaj dni po vstopu v Marsovo orbito. Verjetno so ta polja ostanki bivšega globalnega polja, ki pa je zdaj izginil. To pomembno odkritje lahko razloži Marsovo notranjost in minulo zgodovino njegove atmosfere in možnosti pradavnega življenja.
Ko je na nočnem nebu, je Mars zlahka viden s prostim očesom. Njegova svetlost se zelo razlikuje, odvisno od relativnega položaja glede na Zemljo. Obstaja precej spletnih strani, ki prikazujejo trenutne pozicije Marsa (in drugih planetov) na nebu. Še več podrobnejših in nastavljivih diagramov lahko naredimo z planetarijskimi programi.
Mars ima dva majhna satelita, ki krožita zelo blizu površja.
| satelit | razdalja (1000 km) |
polmer (km) |
masa (kg) |
odkritelj | datum |
| Fobos | 9 | 11 | 1,08x1016 | Hall | 1877 |
| Deimos | 23 | 6 | 1,80x1015 | Hall | 1877 |
Opomba: Razdalja pomeni oddaljenost od središča Marsa.
| Original: | Bill Arnett |
| prevod in priredba: | Gregor Rakar |
| komentarji in predlogi na slovensko verzijo | |
| zadnja sprememba: | 23. julij 2001 |