Fobos

Fobos je večji in bolj notranji od obeh Marsovih lun. Fobos je bliže svojemu glavnemu kot katerakoli luna v sončnem sistemu; kroži manj kot 6000 km nad površjem Marsa. Je tudi eden od najmanjših satelitov v sončnem sistemu.

V grški mitologiji je bil Fobos eden od sinov Aresa (Mars) in Afrodite (Venera). "phobos" je grško za strah (koren fobije).

Odkril ga je Hall 12. avgusta 1877; fotografirali so ga Mariner 9 leta 1971, Viking 1 leta 1977,  Fobos leta 1988 in Mars Global Surveyor leta 1998.

Fobos kroži okoli Marsa pod polmerom sinhrone orbite. To pomeni, da vzhaja na zahodu, se hitro premika čez nebo in zahaja na vzhodu, običajno dvakrat dnevno. Tako je blizu površju, da se ne vidi nad horizontom iz vseh točk na površju Marsa.

Fobos je pogubljen: ker je njegova orbita pod sinhrono višino, plimne sile znižujejo njegovo orbito (trenutno stanje: okoli 1,8 metra na stoletje). V okoli 50 milijonih letih bo ali trčil na povšje Marsa ali (bolj verjetno) pa bo razpadel v prstan. (To je nasproten pojav kot pri Luni.)

Fobos in Deimos sta mogoče sestavljena iz kamnin, bogatih z ogljikom, kot so asteroidi tipa C. Toda njuni gostoti sta tako majhni, da ne moreta biti samo iz samih kamnin. Bolj verjetno je, da sta iz mešanice kamnin in ledu. Oba sta močno kraterizirana. Nove slike od Mars Global Surveyorja kažejo, da je Fobos pokrit s plastjo finega prahu, debelo kakšen meter, podobno regolitu na Zemljini luni. Po pobočjih kraterjev pa se zaradi šibke gravitacije proti dnu valijo skale. (slika spodaj levo)

Sovjetsko vesoljsko vozilo Fobos 2 je zaznalo šibko, a stalno izparevanje iz Fobosa. Žal je Fobos 2 prenehal delovati, preden je lahko določil naravo materiala; najverjetneje je voda. Fobos 2 je poslal tudi nekaj slik (desno).

Najbolj izrazita značilnost na Fobosu je krater Stickney, dekliško ime Hallove žene (zgoraj). Tako kot Mimasov krater Herschel (v manjšem merilu) je udarec, ki je ustvaril Stickney, skoraj razbil Fobos. Brazde in črte na površju so najbrž posledica Stickneyevega udarca.

Fobos in Deimos sta verjetno ujeta asteroida. Nekateri menijo, da sta nastala v zunanjem sončnem sistemu in ne v glavnem pasu asteroidov.

Fobos in Deimos bosta nekega dne mogoče uporabna kot "vesoljski postaji", iz katere bi preučevali Mars ali pa kot vmesne postaje od in na Marsovo površje, še posebej, če bo potrjen obstoj ledu.

Dodatne informacije o Fobosu

več slik Fobosa

splošno

• od LANL

Odprta vprašanja

• Kaže, da sta Fobos in Deimos nastala nekje drugje in ju je Mars nekako ujel. Toda kako? Ali je bilo to mogoče zaradi debelejše Marsove atmosfere dolgo nazaj?