Sonce |
Sonce - Sol | ||
---|---|---|
oddaljenost od središča Galaksije | 32.000 svetlobnih let | |
premer | 1.390.000 km | |
masa | 1,989x1030 kg | |
temperatura | 5800 K (površina), 15.600.000 K (jedro) |
Sonce je navadna zvezda razreda G2, ena od 100 milijard zvezd v naši galaksiji.
Sonce je daleč največji objekt v sončnem sistemu. Vsebuje več kot 99,8% vse mase Sončnega sistema (Jupiter vsebuje večino preostalega).
Sonce je poosebljeno v mnogo mitologijah: Grki so mu rekli Helios in Rimljani Sol.
Sonce je trenutno iz približno 75% vodika and 25% helija po masi (92.1% vodika in 7.8% helija po številu atomov); vse ostalo so kovine in sicer okoli 0,1%. Ti deleži se počasi spreminjajo skozi čas, ko se vodik v jedru spreminja v helij.
Zunanje plasti Sonca prikazujejo različno rotacijo: na ekvatorju se površina zavrti okoli osi v 25,4 dneh, pri polih pa v okoli 36 dneh. To je posledica dejstva, da Sonce ni trdno telo tako kot Zemlja. Podobne učinke lahko vidimo pri plinastih planetih. Različnost rotacije se pozna tudi v notranjosti planeta, vendar se jedro vrti kot trdno telo.
Razmere v Sončevem jedru (ki znaša okoli 25% polmera) so ekstremne. Temperatura znaša 15,6 milijonov Kelvinov in pritisk je 250 milijard atmosfer. Plini v središču jedra so stisnjeni na gostoto, ki je 150 krat večja od gostote vode.
Sonce proizvaja 3,86x1033 ergov/sekundo ali 386 milijard milijard megawattov energije z jedrsko fuzijo. Vsako sekundo se 700.000.000 ton vodika pretvori v 695.000.000 ton helija, preostanek 5.000.000 ton (=3,86x1033 ergov) pa je energija v obliki gama žarkov. Ko energija potuje v zunanje plasti, se nenehno vsrkava in spet oddaja pri nižjih temperaturah, tako da ko pride do zgornjih plasti, je večinoma vidna svetloba. Zadnjh 20% poti se energija prenaša bolj z konvekcijo kot z sevanjem.
Površina Sonca, imenovana fotosfera, ima temperaturo okoli 5800 K. Sončne pege so "hladna" območja, okoli 3800 K (temne so videti samo v primerjavi z okoliškimi področji). Sončne pege so lahko zelo velike, tudi do 50.000 km v premeru. Nastanejo zaradi zapletenega in ne preveč razumljivega vpliva Sončevega magnetnega polja.
Majhno področje, imenovano kromosfera leži nad fotosfero.
Zelo zredčeno območje nad kromosfero, imenovano korona, se razteza milijone kilometrov v vesolje, vendar je vidno samo ob mrkih (levo). Temperature v koroni so preko 1.000.000 K.
Sončevo magnetno polje je zelo močno (po zemeljskih načelih) in zelo zapleteno. Njegova magnetosfera (imenovana tudi heliosfera) se razteza daleč za Plutonom.
Sonce poleg toplote in svetlobe oddaja tudi redek tok nabitih delcev (največ elektronov in protonov), imenovanih sončni veter, ki se razširja s hitrostjo 450 km/s. Sončni veter in še drugi delci, ki prihajajo iz Sonca in ki imajo še veliko večjo energijo, imajo lahko dramatičen vpliv na Zemljo, ki se kaže v izpadih električnega toka in motenj na radijskih valovih ter čudovitem polarnem siju ali aurori borealis.
Zadnji podatki z vesoljskega plovila Ulysses kažejo, da med minimumom 11-letnega sončnega cikla prihaja sončni veter iz polarnih območij z skoraj dvakrat večjo hitrostjo (750 km/s) kot na nižjih širinah. Tudi sestava sončnega vetra se najbrž nekoliko razlikuje od vetra na nižjih širinah. Vendar pa se med maksimumom solarnega cikla sončni veter giblje s srednjo hitrostjo.
Nadaljne raziskave sončnega vetra opravljajo vesoljska plovila Wind, ACE in SOHO iz dinamično stabilne točke med Zemljo in Soncem na razdalji 1,6 milijonov km od Zemlje.
Sončni veter ima velik vpliv na repe kometov in ima celo izmerljive vplive na tirnice vesoljskih plovil.
Na Sončevem robu so pogosto vidne spektakularne protuberance (levo in zgoraj).
Sončev izsev ni čisto enakomeren. Niti ne aktivnost sončnih peg. V drugi polovici 17. stoletja je bila zelo majhna aktivnost sončnih peg imenovana kot Maunderjev minimum. Posledica tega je bila nenavadno mrzlo obdobje v severni Evropi, včasih imenovano kot Mala ledena doba. Od nastanka sončnega sistema se je izsev Sonca povečal za okoli 40%.
Sonce je staro okoli 4,5 milijarde let. Od svojega
rojstva je porabilo okoli polovico vodika v svojem jedru. "Mirno" bo sevalo še
okoli 5 milijard let (čeprav se bo svetilnost v tem času verjetno podvojila). Toda
enkrat bo vodikovega goriva zmanjkalo. Zato bo prisiljeno v radikalne spremembe, ki bodo
povzročile, sicer po običajnih zvezdnih standardih, popolno uničenje Zemlje (in
verjetno nastanek planetarne meglice).
Obstaja devet planetov in veliko število malih teles, ki krožijo okoli Sonca. (Katera telesa bi morali imenovati planete in katera "manjša telesa" je vir nekaterih polemik, toda na koncu je vse stvar definicije.)
planet | razdalja (1000 km) |
polmer (km) |
masa (kg) |
odkritelj | datum |
Merkur | 57.910 | 2439 | 3,30x1023 | ||
Venera | 108.200 | 6052 | 4,87x1024 | ||
Zemlja | 149.600 | 6378 | 5,98x1024 | ||
Mars | 227.940 | 3397 | 6,42x1023 | ||
Jupiter | 778.330 | 71492 | 1,90x1027 | ||
Saturn | 1.426.940 | 60268 | 5,69x1026 | ||
Uran | 2.870.990 | 25559 | 8,69x1025 | Herschel | 1781 |
Neptun | 4.497.070 | 24764 | 1,02x1026 | Galle | 1846 |
Pluton | 5.913.520 | 1160 | 1,31x1022 | Tombaugh | 1930 |
Natančnejši podatki in definicije na podatkovni strani.
Original: | Bill Arnett |
prevod in priredba: | Gregor Rakar |
komentarji in predlogi na slovensko verzijo | |
zadnja sprememba: | 30. november 2000 |