Sončni mrk 11. avgust 1999

zadnja sprememba: 18. oktober 1999
(dodane slike)

Splošno

(OPOMBA: Za opise slik držite kurzor nad sliko)

Preživeli smo 11. avgust 1999 kljub nekaterim napovedim o koncu sveta (v katerega nekateri še vedno verjamejo, le da so ga za nekaj časa prestavili). Veliko Slovencev se je odpravilo gledat popoln mrk na Goričko, po nekaterih ocenah kar okoli 100.000 ljudi. Zelo veliko jih je šlo tudi v tujino, največ na Madžarsko, kjer so bile vremenske razmere najugodnejše. Tisti, ki so se odpravili v Avstrijo, niso imeli toliko sreče, saj je bilo jasno le ponekod in ne povsod.

Sam sem bil na Madžarskem, le okoli 10 km od središčne črte (desno na zemljevidu, središčna črta je bele barve), zraven mesteca Sümeg, ki je od mejnega prehoda Hodoš oddaljeno uro vožnje. Na cestah so prevladovali tujci, največ je bilo Avstrijcev, Italijanov, Slovencev in Nemcev. Sam teren je bil zelo dober za opazovanje, ker je bil malenkostno dvignjen nad pokrajino in se je zato videlo več kot sto kilometrov daleč vse do Vzhodnih Alp, ki se dvigajo severnovzhodno od Gradca. Tam sem se ustalil na nekem požetem pšeničnem polju. Družbo so mi delali avstrijski amaterski astronom, štajerska družina ter dva Slovaka. Vremenske razmere so bile vseskozi idealne, saj nad nami ni bilo omembe vrednih oblakov. Tisti, ki so bili pri Blatnem jezeru, so lahko še uro pred mrkom lahko opazovali oblake, ki so se valili nad njimi, vendar pa so na koncu tudi ti izginili. Slabše je izgledalo proti smeri, iz katere naj bi prišla Lunina senca, ker so se tam nahajali veliki oblaki in so grozili, da se privalijo sem. Na srečo so ostali tam, kjer so bili, ko pa je bil mrk, so ponudili izredno lep razgled proti zahodu.

Potek mrka

Mrk se je pričel ob 11:25 s prvim stikom Sonca in Lune. Najprej skoraj neopazno, potem pa je kmalu Luna odžirala vse več Sonca, počasi pa se je začelo tudi temniti ter nekoliko ohlajati. Na Soncu so bile tistega dne vidne štiri večje sončne pege. Bilo je še nekaj manjših ter skoraj neopaznih.

Ko je Luna pokrila že dobršen del Sonca, se je dalo opaziti nenavadne sence, ki jih je metala svetloba. Na eni strani so bile ostre, na drugi ne.

Pod drevesi so svetili majhni srpi, ko pa je bilo le še čisto malo Sonca, je bilo povsod videti sence, ki so ob vsaki gubi spominjale na tanke srpe.

Le dve do tri minute pred popolno fazo se je v smeri Avstrije začelo zelo opazno temniti, do takrat beli oblaki pa so zelo potemneli. Zanimivo, da značilnega vetra ob prihodu sence ni bilo, ni pa bilo tudi senčnatih pasov, za nastanek katerih pa tako ali tako niso bile ugodne vremenske razmere. Nato je tudi tu hitro začela ugašati svetloba, ptičje petje je potihnilo, nenadoma so začeli okoli letati komarji ter nočne vešče. V zadnjih sekundah so začeli peti še nočni črički, nato pa je Sonce ugasnilo. Še ko se je videl prelep diamantni prstan, se je že videla korona, ki je nenadoma zasijala v svojem polnem sijaju na temnomodrem nebu okoli črne luknje, ki je predstavljala zakrito Sonce. (na slikah je nebo črno, vendar to je zaradi aparata samega)

BILO JE PREČUDOVITO IN ENKRATNO!!!

V daljavi se je slišalo navdušenje ljudi, sam pa sem postal precej živčen, saj sem hotel še posneti še nekaj slik, toda roke so se mi precej tresle, zato ne vem, kako bodo uspele. Ozrl sem se tudi naokrog, saj je nebo sijalo v različnih barvah, na obzorju kot zarja, oblaki na zahodu pa so še poudarili enkratnost dogodka. Še posebej čudovit pogled pa je bil na Sonce skozi okular teleskopa. Korona je bila zelo razvejana ter velika, kar je pomenilo, da je Sonce zelo aktivno. Okoli celega Sonca je bilo vidnih precej protuberanc, nekatere so se držale Sonca, druge pa so lebdele nad njim. Vsekakor izjemen pogled! Nekaj časa sem še gledal skozi daljnogled, potem pa sta te dve minuti in deset sekund, kolikor je trajala popolna faza na mojem položaju, minili. Vsekakor izjemno hitro. Hitro se je začelo svetliti, saj smo bili že na robu sence, nato pa se je pokazal diamantni prstan, tokrat na drugi strani Sonca ter popolne faze je bilo konec. Hitro se je razsvetlilo in spet je bilo treba nadeti zaščitna očala. Vendar tega dela mrka ni zanimalo skoraj nikogar več.

Občutki so bili fantastični. Prisotni smo si izmenjali izkušnje, saj so bili vsi zelo nadušeni, prav tako pa so vsi menili, da se je absolutno splačalo priti tako daleč. Sam menim, da bi takoj šel še enkrat opazovati popolni mrk, saj je to nekaj čudovitega. Mogoče nekateri mislijo, da pretiravam, vendar ti najbrž niso videli popolnega mrka, saj tisto, kar sem jaz videl, ne bi nikogar pustilo ravodušnega. In ga tudi ni, če ste poslušali komentarje ljudi na radiu in televiziji.

Lahko rečem, da so tisti, ki popolnega mrka niso videli, zamudili nekaj veličastnega. Sam vsakemu priporočam, naj si, če si le more, ogleda popolni sončni mrk, saj je to dogodek, ki se ga bo vsekakor spominjal skozi vse življenje. Sam upam, da si ga bom lahko še kdaj ogledal. In še to: tisto, kar ste lahko videli na slikah v časopisih ali na internetu ali na televiziji, se NE MORE PRIMERJATI s tistim, kar vidite sami v živo.

Naslednji sončni mrk

Žal ne verjamem, da bom doživel leto 2081, ko spet popolni mrk v Evropi, upam, pa da bom šel kam dlje, saj bo v naslednjih dvajsetih letih 15 popolnih sončnih mrkov, čeprav večinoma na južni polobli. Še najbližji nam bo 29. marca 2006, ko bo Lunina senca švignila čez Gano, Niger, Libijo, Kreto, Turčijo in dalje čez Kazahstan in južno Rusijo. Takrat bo v Sloveniji delni sončni mrk z precej visoko pokritostjo Sonca. Sicer pa bo prvi naslednji popolni sončni mrk 21. junija 2001 v južni Afriki. Za sončne in lunine mrke si oglejte stran o mrkih Freda Espenaka.

Dodatne informacije o sončnem mrku v Sloveniji

Centralno vesolje - tekoči podatki, tudi slike z mrka ter reportaža

Kvadabra fizika - stran o mrku (veliko informacij)

stran o mrku 11. avgusta 1999 - splošne informacije o mrku ter zaščiti oči pred svetlobo (stran, ki je bila prej tukaj)

(Večkrat obiščite to stran za dodatne informacije, ki bodo še dodane)