|
Sončni mrk 11. avgust 1999 |
|
Mrk je mimo, ta stran je zgolj arhivska. Za opis mrka in slike si oglejte stran tukaj.
Preberite si opozorila Očesne klinike! (dalje spodaj)
Kartonska očala za varno opazovanje Sonca lahko dobite pri reviji Spika (glej nekoliko nižje), prodajajo pa jih sedaj tudi nekateri optiki ter na precej bencinskih servisih. Kupite si jih, saj niso draga (od 300 do 600 SIT), pa še vid si tako obvarujete.
PAZITE!!! Očala morajo imeti kvalitetno folijo, kajti pojavljajo se tudi nekateri ponaredki, ki so za oči škodljivi. Ena od kvalitetnih očal dela Zeiss, sicer pa morajo imeti očala nalepko kakovosti CE, kar preverite pri prodajalcu. Če ne boste poskrbeli za pravilno zaščito svojih oči, potem bo lahko sončni mrk zadnja stvar, ki jo boste videli v svojem življenju.
11. avgusta 1999 bo v Evropi in zahodni Aziji in severni Afriki viden sončni mrk. V delu Slovenije bo mrk popoln, kar se je nazadnje zgodilo 15. februarja 1961. Naslednji popolni sončni mrk v Sloveniji bo šele leta 2081, kar pomeni, da ga večina od nas ne bo doživela in bo letošnji mrk enkratna priložnost videti ga v Sloveniji. Sončni mrk nastane, ko se Luna postavi natančno med Sonce in Zemljo.
Mrk pa žal ne bo čisto popoln po celi Sloveniji. Iz večjega dela Slovenije se bo vseeno videl majhnen delček Sonca, kajti pokritost Sonca bo od okoli 94% na Obali do 100% na Goričkem. To pomeni, da se bo pravi popolni mrk videl le v najbolj severovzhodnem delu Slovenije. Vendar bo vseeno v naših krajih okoli 12:45, ko bo Sonce najbolj pokrito, zavladala tema, videle pa se bodo tudi najsvetlejše zvezde (zvezde zimskega neba) in planeti (Venera in Merkur).
Tisti pa, ki bi si želeli ogledati popoln mrk, se boste morali napotiti na skrajni severovzhod Slovenije (v vasi severno od Hodoša), še bolje pa bo, da greste na Avstrijsko Štajersko (kakšnih 20 km vzhodno od Gradca) ali pa ob Blatno jezero na Madžarskem. Dobro opazovalno mesto je na kakšni vzpetini z dobrim razgledom na nižjo okolico. Za podrobnejši načrt si oglejte karto spodaj.
Nekateri menijo, da tistih nekaj procentov gor ali dol ni važno, saj bo isto temno. To je sicer (delno) res, vendar pa lahko pri popolnem sončnem mrku občudujete Sončevo korono in kromosfero (izgledalo bo podobno kot na sliki zgoraj), ki sta vidni samo pri popolnem mrku. Takoj po začetku popolne faze mrka bo vidna rdečkasto rožnata kromosfera (vendar ne po celem obodu Lune), že nekaj sekund kasneje pa jo bo presvetlila modrikasta korona, ki ima kar precejšno svetilnost, skoraj toliko kot polna Luna. Ko polna faza mrka poteka, ga lahko gledamo s prostimi očmi. V primeru tega mrka traja popolna faza okoli 2min 20s na centralni črti.
Ker je Sonce vse bolj aktivno, bodo mogoče vidne tudi posamezne protuberance v koroni. Prav tako je zelo zanimivo v trenutku, ko se Sonce spet pokaže izza Lunine ploskve, saj se za nekaj sekund pojavi bleščeč "diamantni prstan". Opazno je tudi nazobčano Lunino površje, saj se Sonce ne pojavlja zvezno po obodu Luninega diska, ampak bolj po delih, ki rastejo v celoto. Če je ozračje jasno in čisto, so opazni tudi nekateri drugi pojavi, recimo prihod Lunine sence tik pred popolno fazo mrka ter različni svetlobni vzorci na tleh prav tako tik pred popolno fazo mrka ali po njej.
Res, da je razlika med 99% in 100% pokritostjo Sonca en procent. Vendar pa tisto, kar vidimo takrat, ko je Sonce popolnoma pokrito nekaj enkratnega in neponovljivega in kraji z 99% ali manjšo pokritostjo Sonca ne bodo videli nobenega od prej naštetih pojavov. Splača se videti pravi popolni sončni mrk.
OPOZORILO: NE GLEJTE V SONCE S PROSTIMI OČMI!!! V svetu namreč vsako leto oslepi več deset ljudi zaradi gledanja sončnega mrka, ne da bi si zaščitili oči. Za gledanje direktno je primerno edino varilsko steklo ter posebna Mylar folija, ki pa je teže dostopna. NEPRIMERNI oz. celo ŠKODLJIVI pripomočki pa so sončna očala (katerekoli znamke, tudi če stanejo 40.000 SIT), steklo, ki je ožgano s sajami ali pa prelepljeno s katerokoli drugo folijo (razen Mylar folije) ter tudi razna druga zatemnjena stekla, kajti nobeno od teh pripomočkov ne more znatno preprečiti pot infrardečim žarkom, ki zelo škodujejo očem.
Mylar folijo pa lahko kupimo tudi v Sloveniji. Revija Spika prodaja posebna kartonska očala s kvalitetno Mylar folijo, s katerimi lahko varno opazujemo Sonce (vendar ne z daljnogledom pred očali). Naročite jih lahko na telefon (061) 177-67-66 po ceni 380 SIT/kos + 410 SIT poštnine. Prav tako prodaja podjetje Poudarek d.o.o. Mylar folije različnih velikosti za fotoaparate, daljnoglede in teleskope. Naročite jo lahko na telefon (061) 719-870.
Dobil sem tudi nekaj vprašanj v zvezi z pripomočki za gledanje Sonca. Žal ne vem za vse raznovrstne pripomočke, vendar pa trditve, da recimo že dolgo gledate v Sonce z kolesarskimi očali, pa ni spremembe v kvaliteti vida, ne drži preveč (trditev nekega bralca). Kot kolesar gotovo večkrat gledate v Sonce, vendar pa sem prepričan, da skoraj nikoli ne gledate naravnost v Sonce, kar je pogubno za oči. Prav tako kot kolesar najbrž ne gledate v Sonce, ko je najvišje na nebu, kot bo ob tokratnem mrku.
Nek drug bralec priporoča CD ploščo brez raznoraznih nalepk v kombinaciji z sončnimi očali. Ta rešitev je sicer boljša kot samo sončna očala, je tudi boljša kot s sajami počrnjena steklena plošča, saj ima CD v sebi posebno kovinsko plast, ki odbija precejšen del svetlobe, delno tudi IR-svetlobo. Ker pa CD-plošče niso steklene, ampak plastične, potrebujemo tudi zadostno UV zaščito, to je stekleno ploščo ali pa primerna (in draga) sončna očala. Sam sicer priporočam kartonska očala iz Mylar folije (glej višje), ki niso draga, še posebej ne v primerjavi z ceno izgube vida, ali pa varilsko steklo.
OPOZORILO: Upoštevati moramo, da bo Sonce ob popolnem mrku (okoli 12:45 ure) v najvišji dnevni legi, kar pomeni, da bo tudi najbolj močno sijalo - precej močneje kot recimo ob 16 uri.
Prav tako moram še enemu bralcu dati prav, da je UV svetloba nevarna za oči, vendar pa jo ustavi že preprosta steklena plošča (zaradi tega v avtomobilu ne morete porjaveti). Vendar pa je žal res, da sta enako nevarni tudi močna vidna in infrardeča svetloba, čeprav imata obe manjšo energijo kot UV svetloba. Dejstvo je, da vsaka stvar, ki jo gledamo z očmi, nastane v očesu obrnjena in zelo pomanjšana (možgani sicer sliko kasneje pravilno uredijo). Očesna leča nam močno skoncentrira svetlobo v eno majhno točko na mrežnici, ki je sestavljena iz čepkov in paličic, ki zaznavajo barve in intenziteto svetlobe. Premočna vidna svetloba nam zato začasno pokvari ali celo trajno uniči čepke in paličice, ker se v njih sprožijo (pre)močne fotokemične reakcije. Drugače je z infrardečo svetlobo, ki je naše oči ne morejo zaznavati, vendar pa jo lahko vseeno občutimo kot toploto. Tu isto velja, da očesna leča skoncentrira IR svetlobo, vendar pa ta zaradi prevelike toplote dobesedno skuha očesno tkivo, kar pomeni uničenje očesa. Problem pa je ravno v tem, ker oči IR svetlobe ne zaznavajo, zato ne čutimo bolečine vse dotlej, ko je že prepozno. Dejstvo je, da z običajno baterijsko svetilko in pa navadno povečevalno lečo lahko zažgete papir. Sonce je veliko močnejše od baterijske svetilke, kar pomeni, da močno škodi tudi očesu.
Tu priporočam, da si kupite posebno izdajo astronomske revije Spika, ki je v celoti posvečena letošnjemu sončnemu mrku. V njej boste našli podrobne podatke o tem, kje in kdaj boste lahko opazovali mrk, obširno razlago, kako sončni mrk sploh nastane, kako naj varno opazujemo Sonce in zakaj si lahko poškodujemo oči ter tudi napotke, kako in s čim naj mrk fotografiramo ali ga posnamemo na videotrak ter še mnogo drugih zanimivosti, povezanih s sončnimi mrki (mimogrede, ta je edini popolni sončni mrk v Evropi za naslednjih 90 let).
Na sliki je zemljevid pokritosti Sončeve ploskve ob mrku 11. avgusta 1999 za območje Slovenije, Avstrije, Madžarske (večji in bolj podroben zemljevid velikosti 95 kB dobite s klikom na to sliko). Vzporedne črte na zemljevidu nam kažejo kraje z enakim časom popolne zakritosti Sončeve ploskve (v Sloveniji največ eno minuto). Črta "Center Line" prikazuje kraje, kjer bo popoln mrk trajal najdlje (okoli 2min 20s), ure navedene pod črtami pa so UT- univerzalni čas + 2 ure za naše območje. Če boste torej želeli videti popolni sončni mrk, boste morali na najbolj severovzhodni konec Slovenije, ali pa še bolje na Avstrijsko Štajersko ali na Madžarsko k Blatnemu jezeru. Sicer pa bo popoln mrk viden tudi iz Salzburga, Münchna, Stuttgarta in Saarbrückna. Za zemljevide pokritosti drugih držav si oglejte povezavo Freda Espenaka (nekoliko nižje).
11. avgusta bo precejšen problem na cestah, saj se bo po vsej verjetnosti veliko Slovencev in tudi tujcev odločilo iti gledat popolni mrk. Dobil sem precej vprašanj, kje bo kakšno organizirano gledanje sončnega mrka. Žal nimam kakšnih bolj podrobnih informacij. Znano pa je, da bodo Madžari v več krajih ob Blatnem jezeru organizirali različne prireditve v zvezi s sončnim mrkom. Precej slovenskih astronomskih društev bo odšlo na Madžarsko. Med njimi je društvo Javornik, ki tudi ponuja organiziran ogled skupaj s turistično agencijo Kompas Holidays ob Blatnem jezeru.
Večina ljudi pa bo verjetno šla gledat mrk samoiniciativno. Najpomembnejše je, da že prej načrtujete svojo pot ter s tem v zvezi spremljate vremenske napovedi in prometna poročila. Odločite se glede na to, kakšna bo vremenska napoved, kajti če bo oblačno, potem žal ne boste videli nič. Od doma se odpravite zgodaj, kajti turistična sezona bo na višku kljub temu, da bo mrk v sredo. Napovedujejo, da si bo odšlo sončni mrk na Madžarsko ogledati kar 30.000 Italijanov, kar pomeni, da bodo ceste po vsej verjetnosti prenapolnjene. Uporabite dobre avtokarte, za po Sloveniji pa bo najboljši Atlas Slovenije. Pojdite čez manj obremenjene mejne prehode, kajti Šentilj in Dolga vas bosta verjetno zelo obremenjena, tudi zato, ker najbrž ne bo nobene prepovedi vožnje za tovorna vozila, ki bi vsaj nekoliko omilila probleme na cestah. Nič ne bo narobe, če se odpravite že zgodaj zjutraj. Če boste mrk opazovali na Goričkem, potem boste morali v najbolj severovzhodne vasi, kot so Dolenci in Budinci. Na mejnem prehodu Hodoš bo popolna faza trajala okoli pol minute. Ker so tam cestne povezave bolj slabe, priporočam odhod na Avstrijsko Štajersko in to vzhodno od Gradca (vsaj kakih 20 ali 30 km v smeri proti Dunaju) ali vsaj nekoliko bolj vzhodno od slovensko-madžarske meje (oglejte si zemljevid nekoliko višje). Vinjeto za avstrijske avtoceste lahko kupite na vsakem mejnem prehodu z Avstrijo v poslovalnici Kompasa.
Ker bo mrk ob 12:45, je možnost neviht ob tem času manjša. Vendar vseeno ne priporočam iti kam v gorate kraje (recimo v Salzburg), saj se tam vreme lahko precej bolj nepredvidljivo razvija, še posebej, ker v gorah lahko hitro nastanejo oblaki in tudi nevihte. Tudi sicer je v Nemčiji in Franciji več možnosti za slabo vreme kot pa v vzhodni Avstriji in na Madžarskem.
Če boste opazovali mrk v tujini, potem je treba vedeti, da dobro mesto za opazovanje mrka ni nujno kraj, kjer je veliko ljudi (recimo večji kraji in mesta). Dobro je, če si najdete kakšen grič ali hrib, iz katerega je moč videti na vse strani, saj boste tako lahko nemoteno opazovali prihajajočo senco in kasneje odhajajočo, med popolno fazo pa boste tudi lahko občudovali nebo samo, ki bo ob horizontu na vseh straneh rdečkasto, višje bo pa črno. Dobro pa bo tudi na kakšni večji ravnini, ki jih je dovolj okoli Blatnega jezera.
Zelo pomembno pa je, da s sabo vzamete tudi sredstva za varno opazovanje Sonca, ki jih najdete nekoliko višje na tej strani. Vzemite s sabo tudi fotoaparat, ki ima vstavljen NOV film, saj med popolno fazo mrka ne bo časa za njegovo menjavo. Slikate lahko vse faze mrka, vendar lahko samo popolno fazo mrka slikate brez zaščitne folije, sicer uničite sliko in lahko tudi fotoaparat. TER IZKLOPITE BLISKAVICO.
Očesna klinika
Klinični Center
Zaloška 2
1000 Ljubljana
5.8.1999
Pri opazovanju sončne svetlobe brez ustrezne zaščite pride to poškodb predvsem zaradi velike intenzitete in ultravijolične ter infrardeče komponente svetlobe. Na žalost pride do poškodb ravno v rumeni pegi, ki je mesto najostrejšega vida. Optični sistem očesa namreč zbere žarke v rumeni pegi in s tem ustvarja podoben efekt, kot, če z zbiralno lečo na močnem soncu žgemo les ali papir. Rumena pega je v premeru velika le 0.5 mm, poškodbe pa so za ostrino vida lahko usodne. Po podatkih iz nemške revije Spiegel je po delnem mrku leta 1954 imelo okvare vida 57 ljudi, leta 1970 pa je v ZDA oslepelo 145 ljudi. Pri tem sicer ne pride do popolne slepote, ker periferni vid ostane ohranjen. Izgubljen pa je centralni vid, brez katerega nismo sposobni brati, voziti in normalno delovati.
Dovolj varna je le zaščita z očali, ki uporabljajo Mylar folijo. Ta očala v kartonskih okvirih so poceni in povsod dostopna, pomembno pa je, da morajo biti atestirana z oznako CE, priporočamo firmo Zeiss. Varna so tudi očala ali stekla za varilce ki pa morajo imeti oznako 12 ali več. Poudariti je treba, da ima precej očal za avtogeno varjenje oznako 6, zato niso primerna za opazovanje sonca. Kakršnikoli improvizirani filtri kot so sajasto steklo, fotografski filmi, RTG slike in podobno ne preprečijo poškodb.
Informacija, da lahko sončni mrk opazujemo brez zaščite v fazi popolne zatemnitve sicer drži, vendar ga je potrebno jemati s previdnostjo. To je dopustno le, ko je mrk zares popoln. V večini Slovenije to ne bo tako, pa tudi v Prekmurju bo popoln mrk trajal le nekaj deset sekund. Potrebna je še posebna previdnost v fazi, ko se sonce začne kazati izza lunine sence. Pogled v sonce v tej tako imenovani fazi "diamantnega prstana" je za oči še posebno nevaren.
Razpon je odvisen od izpostavljenosti. Lahko pride do začasnega izpada v centralnem delu vidnega polja, ki ga opazimo kot temno liso v smeri pogleda. Moteno je tudi zaznavanje barv. Na mrežnici vidimo drobno zadebelitev v rumeni pegi. Prizadete so fotoreceptorske celice-čepki, ki pa se lahko v primeru blage poškodbe obnovijo. Izboljšanje v odvisnosti od resnosti poškodbe lahko pričakujemo v razponu od nekaj dni pa do nekako 3 mesecev. V primeru hujše poškodbe pa pride do trajne okvare čepkov in trajne izgube centralnega vida. Na mrežnici v teh primerih vidimo temnejšo, ostro omejeno področje v makuli, ki predstavlja stanjšanje mrežnice kjer plasti čepkov praktično ni več.
Zdravniška pomoč v primeru poškodbe rumene pege praktično ni možna. Popravilo okvare je prepuščeno naravnim reparativnim procesom v mrežnici, ki so sposobni obnavljanja zunanjih delov fotoreceptorskih celic. Če so celice uničene v celoti, se ne obnovijo in ostanejo trajne lise v vidnem polju.
Prva pomoč je počitek z zaprtimi očmi in kasneje čimmanjše izpostavljanje svetlobi-nujna so temna sončna očala.
Mrežnica je struktura v očesu, ki ni oživčena z bolečinskimi receptorji, zato poškodba mrežnice s svetlobo ne boli. Povzroča le bleščanje ter tiščanje v čelu. Prvi znak okvare je pojav drobnih temnih lis v smeri pogleda in motnje v zaznavanju barv, ki ne izginejo po nekaj minutah. Lise se lahko pojavijo tudi nekaj ur po poškodbi.
Če navodil ne upoštevamo, do poškodb prihaja pogosto. Edina terapija pa je pravzaprav preventiva in, če je poškodba že nastala, počitek v temi. Na očesni kliniki se nadejamo, da bi s čimboljšim informiranjem javnosti do teh poškodb ne prihajalo. Organizirana je dežurna služba, v primeru večjega števila poškodb jo bomo okrepili z zdravniki, ki so v pripravljenosti.
Da. Očesna leča pri otrocih absorbira manj UV žarkov kot pri odraslih, zato je poškodba lahko hujša. Pomembno je, da se otroci ne zavedajo nevarnosti mrka in ga zato zvedavo opazujejo. Tudi zaščitna očala, ki so namenjena odraslim se otrokom slabše prilegajo, zato je bolje, da otroci sončnega mrka sploh ne opazujejo, oz. morajo biti zaščitni ukrepi resnično zelo vestni. Ker se skozi zaščitna očala razen sonca praktično ničesar ne vidi bodo otroci hoteli gledati nad okvirjem ali bodo očala sneli. Zelo priporočljivo je tudi nositi kape z nadstreškom ali klobuke.
Bolj so izpostavljeni pacienti po operaciji katarakte (sive mrene), zlasti tisti, ki nimajo vstavljene intraokularne leče. Iz podatkov je razvidno, da so v večjem številu prizadeti tudi uživalci drog. Seveda so bolj izpostavljeni tudi bolniki, ki imajo obolenja mrežnice.
Delni mrk je mnogo bolj nevaren, ker je količina žarkov pač večja. Pomembno je tudi, da se zaradi teme ob mrku razširi zenica, zaradi česar je mrežnica očesa še bolj izpostavljena. Zelo pomembno je, da bo mrk ravno ob urah, ko je sonce v zenitu in bo količina UV in infrardečega sevanja največja.
Nikakor ne. Sončna očala so glede na intenziteto svetlobe ob direktnem gledanju v sonce prešibka, predvsem pa prepuščajo preveč infrardečega spektra, ki povzroča termične poškodbe v rumeni pegi.
Fotografiranje ali uporaba daljnogledov brez zaščite je pravzaprav najbolj nevarna, zato tega nikakor ne smemo delati brez zaščite objektiva s folijo Mylar. Sistem leč v fotoaparatu ali daljnogledu namreč zbere še več nevarnih žarkov in poškodba rumene pege je ob tem zelo verjetna. Zelo dobro so ti zaščitni ukrepi opisani v posebni izdaji astronomske revije SPIKA : 11 avgust 1999 - popolni sončen mrk, ki je dostopna povsod, tudi na bencinskih črpalkah.
Izkušnje kažejo, da tega nikdar ni dovolj. Prav bi bilo, da bi ljudi informirali s posebnimi obvestili na TV, ki je najbolj množičen medij in še posebej opozorili na zaščitne ukrepe otrok. Ukrepe je potrebno objaviti v časopisih in radijskih sporočilih. Koristno bi bilo posebej informirati vrtce. Očesna klinika je ministrstvu za zdravstvo 21.7.1999 že posredovala predloge za zaščitne ukrepe. Predvsem pomembno je vedeti, da terapije ni, da od zdravniške pomoči pravzaprav ni pričakovati izboljšanja in da je preprečitev poškodb odvisna prav od osveščenosti.
Ker terapije pravzaprav ni, je naglica pravzaprav odveč. Če opazite pojav lise v središču vidnega polja, se umaknite v temo in počivajte z zaprtimi očmi. V kolikor lisa ne bo izginila do naslednjega dne, pojdite k svojemu okulistu, ki bo ocenil težo poškodbe in naročil morebitno testiranje vidnega polja ali druge preiskave.
Doc.dr.Marko Hawlina,dr.med.
Predstojnik katedre za oftalmologijo MF
Dodatne informacije dobite tudi v posebni izdaji revije Spika ter v julijski številki revije Gea. V reviji Spika lahko tudi naročite Mylar folijo in poceni očala iz Mylar folije.
(Večkrat obiščite to stran za dodatne informacije, ki bodo še dodane)
| VSEBINA | ||
| << SONCE << | SONČNI MRK 1999 | >> LUNA >> |
| PODATKI |
| napisal: | Gregor Rakar |
| komentarji in predlogi | |
| zadnja sprememba: | 13. avgust 1999 |
