Venera

Venera
oddaljenost od Sonca	108.200.000 km (0,72 AE)		Prinašalec miru
premer planeta	12.103,6 km
masa planeta	4,869x1024 kg

Venera je drugi planet od Sonca in šesti največji. Venerina krožnica je še najbolj okrogla od vseh planetov, z ekscentričnostjo manjšo od 1%.

Venera (grško: Afrodita; babilonsko: Ishtar) je boginja ljubezni in lepote. Planet je verjetno tako imenovan zaradi svoje svetlosti, ki je največja od vseh planetov, ki so jih poznali predniki. (Razen nekaterih izjem so površinske strukture imenovane po ženskih osebah.)

Venera je poznana že iz prazgodovinskih časov. Je najsvetlejši objekt na nebu razen od Sonca in Lune. Tako kot za Merkur so tudi za Venero mislili, da sta to dve ločeni telesi: Eosphorus kot jutranja zvezda in Hesperus kot večerna zvezda, vendar so že grški astronomi to bolje poznali.

Ker je Venera nižji planet, kaže faze, ko jo gledamo s teleskopom iz Zemljine perspektive. Galilejeva opazovanja tega dogodka so bila pomemben dokaz Kopernikove heliocentrične teorije sončnega sistema.

Prvo vesoljsko vozilo, ki je obiskalo Venero, je bilo Mariner 2 leta 1962. Kasneje so Venero obiskala še mnoga druga (dosedaj več kot 20), med drugim tudi Pioneer Venus, sovjetska Venera 7, ki je prvo vesoljsko vozilo, ki je pristalo na katerem drugem planetu in Venera 9, ki je poslala prve fotografije površja (levo). Nazadnje je ameriški orbiter Magellan z radarjem naredil podrobne karte Venerinega površja (slika zgoraj).

Venerina rotacija je precej nenavadna, ker je precej počasna (243 zemeljskih dni za Venerin dan, nekoliko več kot Venerino leto) in retrogradno. Razen tega sta periodi Venerine rotacije in orbite tako sinhronizirani, da se Venera vedno kaže z isto stranjo Zemlji, ko sta si planeta najbližja. Ali je to posledica resonance ali pa le naključje, tega ne vemo.

Venera se včasih imenuje kot sestrski planet Zemlji. V nekaterih pogledih sta si zelo podobni:

• Venera je le malo manjša od Zemlje (95% velikosti Zemljinega premera, 80% Zemljine mase),
• obe imata malo kraterjev in relativno mladi površini,
• njuni gostoti in kemični sestavi sta si podobni.

Zaradi teh podobnosti so sprva mislili, da je pod gostimi oblaki Venera zelo podobna Zemlji in mogoče ima celo življenje. Toda na žalost so bolj podrobne raziskave Venere pokazale, da je v precej pomembnih rečeh zelo drugačna od Zemlje.

Pritisk Venerine atmosfere na površini znaša 90 atmosfer (približen pritisk na globini enega kilometra v Zemljinih oceanih). Večinoma je sestavljena iz ogljikovega dioksida. Oblaki so v nekaj plasteh, debeli precej kilometrov, so pa iz žveplene kisline. Ti oblaki popolnoma zakrivajo naš pogled na površje. Ta gosta atmosfera povzroča močan efekt tople grede, ki dviga temperaturo Venere za 400 stopinj na čez 740 K (470 C), kar je dovolj vroče, da se topi svinec). Venerino površje je pravzaprav bolj vroče od Merkurja, čeprav je skoraj dvakrat bolj oddaljena od Sonca.

V vrhovih oblakov so vetrovi zelo močni (preko 350 km/h), na površini pa precej šibki, ne več kot nekaj km na uro.

Venera je imela verjetno nekoč velike količine vode tako kot Zemlja, toda potem je vsa izparela. Venera je zdaj precej suha. Zemlji bi se verjetno zgodilo nekaj podobnega, če bi bila nekoliko bližje Soncu. Lahko se naučimo veliko o Zemlji, če izvemo, zakaj se je v osnovi podobna Venera tako spremenila.

Večino površja Venere je iz blago nagnjenih površin z malo reliefa. Prav tako obstaja nekaj globokih depresij: Atalanta Planitia, Guinevere Planitia, Lavinia Planitia. Ima tudi dve območji z velikimi višinami: Ishtar Terra na severni polobli (okoli velikosti Avstralije) in Aphrodite Terra čez ekvator (okoli velikosti Severne Amerike). V notranjosti Ishtar Terre je visoka planota Lakshmi Planum, ki jo obkrožajo najvišje gore na Veneri, med drugim tudi velikanski Maxwell Montes.

Podatki iz Magellanovega radarja kažejo, da je precejšen del površja Venere pokrit z lavinimi tokovi. Je tudi nekaj ščitastih vulkanov (podobnih tistim na Havajih ali Olympus Monsu), kot je Sif Mons (desno). Pred kratkim predstavljena odkritja kažejo, da je Venera še vedno vulkansko aktivna, toda na samo nekaj vročih točkah. Na večini predelov je bila geološko mirna vsaj nekaj sto milijonov let.

Na Veneri ni majhnih kraterjev. Izgleda, da vsi majhni meteoroidi izgorijo v Venerini gosti atmosferi, še preden dosežejo površje. Kraterji na Veneri so v skupinah, kar pomeni, da so se veliki meteoroidi, preden so dosegli površje, razleteli v atmosferi.

Najstarejše površje na Veneri je staro verjetno 800 milijonov let. Močan vulkanizem tega časa je zbrisal prejšnje površje skupaj z velikimi kraterji iz zgodnje Venerine zgodovine.

Magellanove slike kažejo široko raznolikost zanimivih in edinstvenih značilnosti, med drugim palačinkaste ognjenike (levo), ki so verjetno nastali zaradi izbruhov zelo goste lave, in korone (desno), ki so verjetno zrušene kupole nad velikimi magmatskimi votlinami.

Notranjost Venere je verjetno precej podobna Zemljini: železno jedro v polmeru okoli 3000 km, staljen kamnit plašč z večino planetove mase. Zadnji gravitacijski podatki z Magellana kažejo, da je Venerina skorja močnejša in trdnejša, kot so sprva predvidevali. Tako kot na Zemlji je tudi na Veneri prisotna konvekcija v plašču, ki povzroča tresenje na površju, ki pa je porazdeljeno na razmeroma majhnih področjih in ne tako kot na Zemlji na mejah plošč.

Venera nima magnetnega polja, mogoče zaradi svoje počasne rotacije.

Venera nima satelitov, o tem pa obstaja zgodba.

Venera je običajno vidna s prostim očesom. Včasih (nepravilno) jo imenujejo kot "jutranja zvezda" ali Danica in "večerna zvezda" ali Večernica in je daleč najsvetlejša "zvezda" na nebu. Obstaja precej spletnih strani, ki prikazujejo trenutne položaje Venere in drugih planetov na nebu. Bolj natančne in prilagodljive diagrame lahko naredimo s planetarijskimi programi.

Dodatne informacije o Veneri

več slik Venere

splošno

• od ASU
• od LANL
• od JPL
• od RPIF
• od StarDate
• od RGO
• od NSSDC
• od TPS
• od NASA Spacelink
• dokumenti in informacije o Veneri od MIT

slike Venere

• Venerine slike od Davida Grinspoona
• novi globalni Magellanov mozaik html
• Magellanov iskalec slik
• vodič k interpretaciji Magellanovih slik od JPL

površje Venere

• Venerini kraterji od LANL
• Venerine ognjeniške značilnosti od LANL
• Obraz Venere: površje Venere skozi hipertekstne dokumente in interaktivne zbirke kraterjev in prstanov. (Zelo lepo!)

raziskovanje Venere

• domača stran odprave Magellan
• vodič raziskovanja Magellana po Veneri od JPL; o Magellanu in o Veneri pred podatki z Magellana
• Magellanovi utrinki po Veneri (ExInEd Hypercard stack)
• Vesoljsko vozilo Magellan na Veneri od Andrewa Fraknoia od ASP

ostalo

• Nomenklaturna tabela za Venero

Odprta vprašanja

• Obstaja nekaj dokazov o razširjanju in razlivanju na Venerinem površju in o nedavnih vulkanskih tokovih. Toda ni nobenih dokazov o tektoniki plošč kot na Zemlji. Je to posledica višje površinske temperature?
• Efekt tople grede je na Veneri precej močnejši kot na Zemlji zaradi goste atmosfere iz ogljikovega dioksida. Toda zakaj se je Venera razvila tako drugače od Zemlje?