Neith, Venerina luna, 1672-1892

Leta 1672 je Giovanni Domenico Cassini, eden od najbolj znanih astronomov, opazil majhnega spremljevalca blizu Venere. Ali je imela Venera satelit? Cassini se je odločil, da ne bo objavil svojega opazovanja, vendar je 14 let kasneje leta 1686 spet opazil objekt in ga označil v svojih zapiskih. Velikost objekta je ocenil na 1/4 premera Venere, prav tako pa je prikazoval iste faze kot Venera. Kasneje so objekt videli tudi drugi astronomi: James Short leta 1740, Andreas Mayer leta 1759, J. L. Lagrange leta 1761 (Lagrange je objavil, da je orbitalna ravnina satelita pravokotna na ekliptiko). Skozi vse leto 1761 je pet opazovalcev objekt videlo skupno osemnajstkrat. Opazovanja Scheutena 6. junija 1761 so bila še posebej zanimiva: videl je Venerin prehod čez Sončevo ploskvo skupaj z manjšo temno pego na eni strani, ki je sledila Veneri med njenim prehodom. Vendar Samuel Dunn iz Chelsee, Anglija, ki je tudi opazoval ta prehod, ni videl dodatne pege. Leta 1764 sta dva opazovalca naredila osem opazovanj. Tudi drugi opazovalci so poizkusili najti satelit, pa jim ni uspelo.

Zdaj je astronomska skupnost stala pred dilemo: nekateri opazovalci so poročali, da so videli satelit, drugi pa ga niso našli kljub odločnim poskusom. Leta 1766 je ravnatelj Dunajskega observatorija Father Hell (Oče Pekel) objavil razpravo, kjer je navedel, da so bila vsa opazovanja satelita le optične prevare -- slika Venere je tako svetla, da se odbije v očesu nazaj v teleskop in tako nastane še ena slika, vendar manjša. Drugi so objavili razprave in navajali, da so bila opazovanja resnična. J. H. Lambert iz Nemčije je v Berliner Astronomischer Jahrbuch 1777 objavil orbitalne elemente satelita: srednja razdalja 66,5 Venerinega polmera, orbitalna perioda 11 dni 3 ure, inklinacija na ekliptiko 64 stopinj. Upalo se je, da se bo satelit videl med prehodom Venere čez Sončevo ploskev 1. junija 1777 (očitno je, da je Lambert naredil napako med računanjem orbitalnih elementov: pri 66,5 Venerinih polmerih je razdalja od Venere približno enaka kot razdalja naše Lune od Zemlje. To pa se ne sklada z orbitalno periodo 11 dni ali le nekaj več kot 1/3 orbitalne periode naše Lune. Masa Venere je le nekaj manjša od mase Zemlje).

Leta 1768 je satelit opazoval Christian Horrebow iz Kobenhavna. Prav tako so bila še tri iskanja, eno je delal celo eden največjih astronomov vseh časov, William Herschel - nobeno ni uspelo. Precej pozno je F. Schorr iz Nemčije poizkušal odpreti zadevo s satelitom v knjigi, ki jo je izdal leta 1875.

Leta 1884 je M. Hozeau, bivši ravnatelj Kraljevega observatorija v Bruslju, predlagal drugačno hipotezo. Iz analiz prejšnjih opazovanj je Hozeau sklepal, da se Venerina luna pojavi blizu Venere približno vsakih 2,96 let ali 1080 dni. Hozeau je predlagal, da to ni Venerina luna, ampak samostojen planet, ki obkroži Sonce vsakih 283 dni in je zato v konjukciji z Venero vsake 1080 dni. Hozeau ga je imenoval Neith, po skrivnostni boginji Saisa, ki ji ni noben smrtnik dvignil tančice.

Leta 1887, tri leta po 'oživitvi' Venerine lune, je Belgijska akademija znanosti objavila obsežno znanstveno razpravo, kjer je bilo vsako objavljeno opazovanje podrobno preiskano. Precej opazovanj satelita so bile v resnici zvezde blizu Venere. Roedkierjeva opazovanja so bila še posebej nenavadna - bil je zaporedno prevaran z Hi Oriona, M Bika, 71 Oriona in Nu Dvojčkov! James Short je v resnici videl zvezdo nekoliko šibkejšo od 8. magnitude. Vsa opazovanja Le Verrierja in Montaigneja bi lahko podobno razložili. Zadnje opazovanje, ki ga je opravil Horrebow leta 1768, pa bi lahko pripisali Theti Tehtnice.

Po objavi razprave je bilo javljeno le še eno opazovanje in to od človeka, ki je že prej iskal Venerin satelit, pa ni uspel: 13. avgusta 1892 je E. E. Barnard blizu Venere opazil objekt 7. magnitude. Blizu tega položaja, ki ga je sporočil Barnard, ni nobene zvezde, Barnardov vid pa je bil odličen, kar je bilo obče znano. Še vedno ne vemo, kaj je videl. Ali je bil asteroid, ki še ni bil zarisan na kartah? Ali pa je bila kratko-živeča nova, ki je nihče drug ni videl?