Ali obstajajo planeti okoli drugih zvezd izven našega sončnega sistema? Zagotovo to
ne vemo, toda zadnja odkritja o 51 Pegaza, 70 Device in 47 Velikega medveda potrjujejo
navedeno vprašanje. Teža dokazov je tako močna, da bi lahko le "hudičev
odvetnik" zavrnil te trditve. Tu je nekaj, kar že vemo (to je nekako nepopolno;
glejte vire spodaj za več informacij):
- Tri majhna telesa so našli v orbiti okoli pulzarja PSR 1257+12. Označeni so kot
"PSR1257+12 A, ..B in ..C". Eden je velikosti Lune,
druga dva imata 2 do 3 kratno maso Zemlje.
Odkriti so bili z
merjenjem sprememb v hitrosti pulziranja, ki ga lahko razumemo kot gravitacijski vpliv
treh majhnih planetov. Prva opazovanja so bila potrjena, toda, seveda, nikakršnih
neposrednih slik ni - to zelo presega zmožnosti naših najboljših teleskopov.
Ti planeti so verjetno nastali šele potem, ko je supernova ustvarila pulzar. Zdajšnji
planeti bi prej bili v ovojnici prvotne zvezde in zato ne bi preživeli eksplozije
supernove in ne bi ostali v krožnih orbitah po eksploziji.
Nekaj desetletij časovnih podatkov na pulzarju PSR 0329+54 (PKS B0329+54) od
Tatjane Šabanove (Fizikalni inštitut Lebedev) kažejo dokaze o planetu z 16,9 letno
periodo in maso >= 2 Zemljinih mas.
Toda, čeprav so dokazi za te planete precej dobri, niso tisto, o čemer govorimo kot
'sončni sistemi'.
- Že od leta 1983 je znano, da je zvezda Beta Slikarja obkrožena z diskom plinov
in prahu. Spekter Bete Slikarja kaže značilnosti absorbcije, za katere trenutno menijo,
da nastane zaradi oblakov plinov, podobni kometnim, ki prekrivajo zvezdo in ostanke
nastanka planetov. Čeprav to še zdaleč ni jasno, nekateri menijo, da so se okoli Bete
Slikarja že formirali nekateri planeti.
HST je opazoval Beto Slikarja (desno) in odkril, da je disk
precej tanjši, kot so sprva menili. Ocene iz Hubblovih slik govorijo o debelini diska
okoli 1600 milijonov km ali okoli 1/4 prvotne ocene iz observatorijev na Zemlji. Disk je
obrnjen k Zemlji skoraj z robom. Ker je imel prah dovolj časa, da se je ustalil v
ravnino, je mogoče disk starejši, kot je bilo sprva ocenjeno. Tanek disk prav tako
poveča možnost nastanka teles velikosti kometov ali tudi večjih skozi akrecijo. Obe
razmere so verjetno značilne za hipotetičen krožni disk okoli našega Sonca, ki je bil
potreben za nastanek faze gradnje planetov; po zdajšnji teoriji.
Nadaljna opazovanja s HST-jem so pokazala, da je disk nekoliko zakrivljen, kakor če bi
nanj gravitacijsko vplival planet. To je bilo potrjeno na opazovanjih v ESO.
- Zadnja opazovanja plinastega oblaka pri radijskih valovih, znanega pod imenom Bok
Globule B335 so prikazala slike materiala, ki pada na novorojeno zvezdo (samo okoli
150.000 leta staro). Ta opazovanja pomagajo pri razumevanju nastanka zvezd in planetov.
Opazovanje pojava potrjuje teorijo nastanka sončnega sistema - ta je, da se je velik
plinast oblak stisnil in oblikoval zvezdo s spremljajočim krožnim diskom, v katerem so
se sčasoma z akrecijo snovi formirali planeti, ki so nato krožili okoli Sonca.
- Satelit IRAS je odkril, da Vega oddaja preveč infrardečega sevanja, ta pa je verjetno
povezan z prašno lupino (z maso mogoče Zemljine Lune).
- Opazovanja zelo bližnje Barnardove zvezde so bila nekoč dokaz gravitacijskih vplivov
planetov, toda zdaj kaže, da so bila napačna.
- Zvezda Gl229 kaže, da jo verjetno na razdalji 44 AE obkroža objekt z maso 20
Jupitrovih mas. Objekt take velikosti je verjetno rjava pritlikavka in ne navaden planet.
- Kar bi lahko bilo prvo odkritje planeta, ki kroži okoli zvezde,
podobni Soncu, so naznanili astronomi, ki so proučevali 51 Pegaza, zvezdo
spektralnega tipa G2-3 V z glavne veje, 42 svetlobnih let oddaljeno od Zemlje. Na nedavni
konferenci v Firencah v Italiji, so Michel Mayor in Didier Queloz iz Ženevskega
observatorija razlagali, da so opazovali 51 Pegaza z visoko ločljivostnim spektrografom
in odkrili, da se hitrost črte vidljivosti spreminja za okoli 70 metrov na sekundo vsake
4,2 dneva. Če je to zaradi orbitalnega gibanja, potem to pomeni, da planet leži le 7
milijonov km od 51 Pegaza - precej bližje kot Merkur Soncu - in
da ima maso vsaj polovico Jupitrove. Te fizikalne značilnosti
slonijo na predpostavki, da je naša črta vidljivosti blizu planetove orbitalne ravnine.
Vendar drugi dokazi napeljujejo na to, da je to nenavaden svet. Svet, ki je le 7 milijonov
km oddaljen od zvezde, podobne 51 Pegaza, bi moral imeti temperaturo okoli 1000 stopinj
Celzija, le malo pod rdečo točko. Verjetno brez atmosfere, je planet skoraj raztaljena
krogla kamna in železa s sedemkratnim premerom Zemlje in
sedemkratnim težnim pospeškom na površini Zemlje. Ena stran je mogoče vseskozi
obrnjena proti zvezdi, tako kot Luna pri Zemlji.
Ta opazovanja
so bila sedaj potrjena iz nekaj neodvisnih observatorijev. Obstaja tudi nekaj dokazov za
drugi planet, ki je precej bolj oddaljen, kar pa še ni potrjeno.
(51 Pegaza 5,5 magnitude zlahka opazimo z daljnogledom visoko na večernem nebu med
Alfo in Beto Pegaza, zahodni par zvezd v velikem kvadratu Pegaza. Zvezdne koordinate epohe
2000 so R.A. 22 ur 57 minut, deklinacija +20 stopinj 46 minut.)
- 17. januarja 1996 sta Geoffrey
Marcy in Paul Butler
naznanila odkritje dveh planetov, ki krožita okoli zvezd 70 Device in 47
Velikega medveda. 70 Vir je zvezda tipa G5V (glavna veja), oddaljena okoli 78
svetlobnih let od Zemlje; 47 UMa je zvezda tipa G0V, oddaljena okoli 44 svetlobnih let.
Odkrita sta bila z istim načinom Dopplerjevega pomika, ki je pomagal odkriti planet okoli
51 Pegaza.
Planet okoli 70 Vir obkroži zvezdo v ekcentrični in podolgovati orbiti
vsake 116 dni in ima maso okoli devetkratno Jupitra. Z uporabo standardne formule, ki
uravnoteži aborbirano svetlobo in oddano toploto sta Marcy in Butler izračunala
temperaturo planeta, ki znaša okoli 85 stopinj Celzija, dovolj hladno za obstoj vode in
organskih molekul. Zvezda 70 Vir je skoraj identična Soncu, čeprav je nekaj sto stopinj
hladnejša in mogoče tri milijarde let starejša.
Planet okoli 47 UMa je bil odkrit po analizi osmih let opazovanj na Lickovem observatoriju. Njegova obhodna
doba je malo čez 3 leta (1100 dni), njegova masa pa je okoli trikratna Jupitrova,
orbitalni premer pa je okoli dvakratnio Zemljin. Tudi ta planet ima verjetno področja v
svoji atmosferi, kjer bi lahko atmosfera omogočila tekočo vodo.
- Aprila 1996 sta Marcy in Butler odkrila še en planet, tokrat okoli zvezde HR3522 (ali Ro
1 Raka, 55 Raka) okoli 45 svetlobnih let od Zemlje. Planet ima verjetno okoli 0,8
Jupitrove mase. Verjetno bodo odkrili še nekaj planetov izmed 120, ki jih sedaj
opazujejo.
- Še nekaj novih planetov so sedaj odkrili z metodo Butler/Marcy. Kaže, da obstaja
precej takih planetov okoli zvezd.
- Še en planet so odkrili okoli zvezde 16 Laboda B. Vendar v nasprotju z dosedaj znanimi
planeti ima ta zelo veliko ekcentričnost (0,6); njegova orbita sega od 0,6 AE do 2,7 AE.
To poraja nove teorije o nastankih planetov
- Neposredno odkrivanje izven-solarnih planetov je zelo težavno. Celo Hubblov vesoljski teleskop ni zmožen slikati planetov s
pričakovanimi velikostmi in razdaljami od svojih sonc.
Kar je HST našel, so diski snovi okoli zvezd v silhueti
nasproti Orionove
meglice (imenovani 'propladi' za 'proto-planetarne diske' (desno). To je velik
dokaz za to, kako pogosti so ti objekti, vendar je ločljivost precej premajhna, da bi
lahko govorili o kakšnih planetih tam. Na voljo so tudi bolj podrobne slike
HST-ja.
- Nenazadnje, mogoče je odkriti infrardeče sevanje zelo velikih objektov (velikosti
Jupitra ali več) v nekaterih pogojih.
- Z nekaj sreče je HST posnel sliko, ki naj bi prikazovala planet, ki beži iz dvojnega
sončnega sistema. Glej obvestilo iz 28. maja 1998. Če bo to potrjeno, potem bo obstoj
izven-solarnih planetov nesporen.
- Skupina novozelandskih astronomov je z novo metodo iskanja planetov odkrila prvi planet,
ki bi lahko bil podoben Zemlji. Ta planet se nahaja na drugi strani Galaksije, zato ga ne
moremo videti, niti ne moremo videti zvezde, ki jo ta planet obkroža. Metoda iskanja se
opira na preučevanje organskih snovi v vesolju.
- Končno je odkrit tudi prvi sončni sistem z več planeti in ni iz našega Sončevega
sistema. Sistem tvorijo trije planeti, ki so podobni Jupitru (velikosti so 4-, 2- in
0,75-krat velikosti Jupitra), krožijo pa okoli zvezde Epsilon Andromede,
ki je od nas oddaljena 44 svetlobnih let in jo lahko poleti vidimo s prostimi očmi.
Možno je, da okoli zvezde, ki je sama podobna Soncu, krožijo tudi manjši planeti
velikosti Zemlje, vendar pa to danes še ni možno ugotoviti. S tem odkritjem pa se je
pokazalo, da je v Galaksiji verjetno precej več planetov, kot so sprva ugibali.
- Proti koncu leta 1999 je bilo odkritih kar precej novih planetov, tokrat prvič z novimi
tehnikami. Okoli zvezde HD 209458 v ozvezdju Pegaza je bil odkrit planet, ki je podoben Jupitru. Odkrili so ga s pomočjo opazovanja svetilnosti zvezde,
ki se je zmanjšala za 1,7% takrat, ko se je pred njo postavil ta planet
- Z velikim teleskopom Keck I so odkrili kar 6 planetov velikosti Jupitra
ali večjih okoli različnih zvezd. Kar pri petih od teh je oddaljenost planeta od zvezde
taka, da bi lahko obstajala voda v tekočem stanju. Vendar pa so planeti po vsej
verjetnosti plinasti, zato življenja na njih najbrž ni pričakovati. Bi pa ti planeti
lahko imeli precej satelitov, na katerih bi življenje bilo mogoče.
- Decembra 1999 so okoli zvezde Tau Volarja prvič videli
planet. To jim je uspelo z uporabo močnega teleskopa ter posebnega računalniškega
programa. Planet je dvakrat večji od Jupitra, je pa nekoliko modre barve. Zdaj bodo poskušali
ugotoviti sestavo atmosfere ter kakšne oblake ima ta planet.