Evropa

Evropa je šesta od Jupitrovih znanih lun in četrta največja. Je tudi druga od Galilejevih lun. Evropa je malenkost manjša kot Luna.

Evropa je bila ljubica Zeusa, ki jo je ta v podobi bika popeljal na Kreto, kjer mu je rodila tri sinove; mater Minosa.

Odkrila sta jo Galileo in Marius leta 1610.

Evropa in Io sta v osnovni zgradbi nekako podobna zemeljskim planetom: sestavljena sta večinoma iz silikatnih kamnin. Vendar v nasprotju z Io ima Evropa tanko zunanjo plast ledu. Zadnji podatki iz Galilea kažejo, da ima Evropa plastovito notranjo strukturo z majhnim kovinskim jedrom.

Toda Evropino površje je tako, kot nobeno telo v notranjem sončnem sistemu. Je izredno gladko: opazili so samo nekaj struktur, višjih od nekaj sto metrov. Izrazite značilnosti so verjetno samo značilnosti albeda ali zelo nizek relief.

Na Evropi je zelo malo kraterjev; najdeni so bili samo trije, ki so večji od 5 km. To kaže, da je površje zelo mlado in da je zelo aktivno. Toda Voyagerja sta kartografirala samo del površja v visoki ločljivosti. Natančna starost Evrope ostaja odprto vprašanje.

Slike površja Evrope močno spominjajo na slike ledenih morij z Zemlje. Možno je, da je pod ledenim površjem Evrope plast tekoče vode, mogoče debela 50 km. Voda je tekoča verjetno zaradi plimnega segrevanja. Če je tako, potem bi bila Evropa edino telo v sončnem sistemu, poleg Zemlje seveda, kjer obstaja v tekoča voda v znatnih količinah.

Evropina najbolj udarna značilnost je mreža temnih črt, ki prepleta celotno luno. Večje so široke okoli 20 km z mehkimi zunanjimi robovi in središčnim pasom svetlejšega materiala. Zadnja teorija o njihovem nastanku govori, da so nastali zaradi serije vulkanskih izbruhov in gejzirjev.

Zadnja opazovanja z HST-jem so odkrila, da ima Evropa zelo tanko atmosfero (10^-11 bara) iz kisika. Od 68 lun v sončnem sistemu imajo samo štiri druge lune atmosfero: (Io, Ganimed, Titan in Triton). Nasprotno od kisika v Zemljini atmosferi, Evropin zagotovo ni biološkega nastanka. Najbolj verjetno je nastal zaradi sončne svetlobe in nabitih delcev, ki so zadevali Evropino ledeno površje in povzročali nastanek vodne pare, ki se je nadalje razcepila v vodik in kisik. Vodik je potem ušel, kisik pa ostal.

Voyagerja nista dobila dober pogled na Evropo. Toda Evropa je glavna točka opazovanj odprave Galileo. Slike iz prvih dveh srečanj Galilea z Evropo so potrdila prejšno teorijo, da je površje zelo mlado: nekaj aktivnosti se očitno dogaja. Obstajajo območja, ki so zelo podobna lomljenemu ledu na Zemljinih polarnih morjih ob spomladanski otoplitvi. Prava narava Evropinega površja in notranjosti še ni čisto jasna, toda dokazi za podpovršinski "ocean" so zdaj precej močni.

Galileo je našel tudi nekaj dokazov o obstoju šibkega magnetnega polja (mogoče 1/4 moči Ganimedovega). Kar je pa najbolj zanimivo, to magnetno polje se periodično spreminja med svojim gibanjem skozi veliko Jupitrovo magnetno polje. To je zelo močan dokaz za nekakšen prevoden material pod Evropino površino, najverjetneje slan ocean tekoče vode.

Dodatne informacije o Evropi

več slik Evrope

splošno

• od LANL
• Evropa od Satellites of the Outer Planets
• od JPL
• Dejstva o Evropi od JPL
• Geologija Evrope, dober članek od PSRD

življenje in raziskovanje

• ugibanja o življenju na Evropi
• Europa Ice Clipper, predlagana odprava vračanja vzorcev z Evrope
• Europa Ocean Explorer, še en projekt v načrtovanju

ostalo

• veliko več povezav

Odprta vprašanja

• Kako debel je sloj površinskega ledu? Ali je pod njim tekoča voda? Predlagana odprava Europa Orbiter bi to mogoče lahko ugotovila.
• Kaj so površinske črte? Kako so nastale?
• Zakaj je površje tako gladko?
• Ali se Evropa segreva zaradi plimnega segrevanja tako kot Io? Koliko? Ali obstaja tudi kaj vulkanizma, mogoče skritega pod ledom?
• Možen obstoj tekoče vode in vulkanizma postavljajo Evropo na seznam teles z možnim obstankom življenja, čeprav je seveda ta možnost zelo majhna.
• Galilejeva podaljšana misija je bila odobrena. Če bo šlo vse v redu, bo Galileo naslednji dve leti raziskoval predvsem Evropo.

Hitro na Saturn