Diona

Diona je dvanajsta od Saturnovih znanih lun.

V grški mitologiji je bila Diona mama Afrodite (Venera) z Zeusom (Jupiter).

Odkril jo je Cassini leta 1684.

Diona je najgostejša od Saturnovih lun (razen Titana, čigar gostota je povečana z gravitacijsko kompresijo). Sestavljena je večinoma iz vodnega ledu, toda verjetno ima precejšen del iz gostejšega materiala, kot so silikatne kamnine.

Čeprav je nekoliko manjša, je Diona drugače precej podobna Rei. Obe imata podobno sestavo, značilnosti albeda in raznoliko površje. Obe se vrtita sinhrono in imata različni vodeči in sledeči polobli.

Vodeča polobla je močno kraterizirana in enakomerno svetla (levo). Tako kot na Kalisti tudi tu kraterjem manjka izrazitih reliefnih struktur, kot jih vidimo na Luni in Merkurju.

Na sledeči polobli je mreža svetlih prog na temnem ozadnju ter nekaj vidnih kraterjev (desno). Proge so potegnjene čez kraterje, kar pomeni da so mlajše.

To dvoličnost si razlagajo sledeče: kmalu po nastanku je bila Diona aktivna. Nekateri procesi (ledeni vulkanizem?) so prepovršinili večino Dione in pustili vzorce prog, verjetno na celem površju. Kasneje, ko se je notranja aktivnost umirila, je sledila precej manjša aktivnost trkov (ki so naredili premajhne kraterje, da bi jih videli na Voyagerjevih fotografijah). To se je dogajalo na prednji polobli, medtem, ko so proge na zadnji polobli ostale nedotaknjene.

 Helene kroži v Dionini vodeči Lagrangevi točki.

Dodatne informacije o Dioni

več slik Dione

splošno

• od LANL
• od JPL

Odprta vprašanja

• Kaj je povzročilo prepovršinjenje Dione? Zakaj je pustilo samo značilnosti albeda na površini Dione?
• Zakaj je na zadnji polobli manj kraterjev?
• Zakaj Diona nima globokih dolin tako kot Tetis?