|
ÉLODIE ANTOINE
ROSALÍA BANET
WIEBKE BARTSCH
BARBARA BERNSTEINER
TANIA CANDIANI
BARBARA CAVENG
LADA CERAR
ANDREJKA ČUFER
JOCHEN FLINZER
CLAUS FÖTTINGER
ZUZANNA JANIN
METKA KAVČIČ
JUSTYNA KOEKE
MICHAEL KOS
EDUARD LESJAK
MARTIN LÖFFKE
POLONA MAHER
ISA MELSHEIMER
JANET MORTON
ALEN OBOLT
SANDRINE PELLETIER
MARIJA MOJCA PUNGERČAR
IRIS SCHIEFERSTEIN
SAŠO SEDLAČEK
CHIHARU SHIOTA
KEI TAKEMURA
ANDRÉ TEMPEL
ANU TUOMINEN
JULIA VAN KOOLWIJK
MARJOLIJN VAN DER MEIJ
PETRA VARL
PATRICIA WALLER
SILKE WAWRO
|
Isa Melsheimer
Še en kurčev dan, 2007 (svilena zavesa,
rdeča nit, perle)
Avtorica, po izobrazbi sicer
slikarka, uporablja nit kot čisto slikarsko sredstvo ter jo druži
s kopico drugih materialov. Njena dela so v večini materializirana
kot instalacije, izvedene s kombiniranjem mehkih in trdih materialov,
ki so skoraj načeloma vzeti iz vsakdanjega življenje in okolja.
Vsakdanje lastnosti materialov še kako sooblikujejo, se stapljajo
oziroma s svojim simbolnim jezikom podkrepljujejo vsebinske ravni
njenih del. Vsebina dela z naslovom Another
Fucking Day (Še en kurčev dan),
ki sicer zapeljuje s sočno kletvico, se pravzaprav nanaša na krvni
obtok, ki se manifestira v majhnih prepredkih rdeče niti in skupkih
rdečih perl (krvnih telescih). Verbalno sporočilo dela personificira
krvni obtok, ki paradoksalno sicer ne pozna
dneva in noči (aktivnosti in počitka), a vendarle se mora vsako
jutro, kar zadeva intenzivno delovanje, zmeraj znova zagnati,
da lahko njegov »lastnik« nato čez dan in v noč funkcionira s
polno močjo. Ali povedano drugače, tudi neutrudljivi imajo pravico
biti leni, in to tudi povedati ;-) Če smo omenjali, da avtorica
uporablja materiale iz našega vsakdanjega okolja, je nujno poudariti
tudi, da je delo, ki je torej poklon našemu največjemu organu,
pravzaprav tudi sam vsakdanji predmet. Gre namreč za zaveso iz
avtoričine spalnice, ki jo je ekskluzivno razstavila na slovenjgraški
razstavi Nit. (M. Š.)
Rojena leta 1968 v Neussu, Nemčija. Med leti
1991 in 1997 je študirala na HDK v Berlinu, v razredu Georga Baselitza.
V letih 1999 do 2007 je prejela štipendije številnih ustanov, med
drugimi štipendijo Künstlerhaus Schloß Balmoral v Bad Emsu (1999),
štipendijo Schloß Plüschow v Mecklenburgu (2001), štipendijo Stiftung
Kulturfonds v Berlinu (2002), štipendijo programa Artist in Residence
v Marfi, Texas (2005), ter v Umbertidu, Italija (2005), delovno
štipendijo Senatsverwaltung für Wissenschaft, Forschung und Kultur
v Berlinu (2005) ter štipendijo Villa Aurora v Los Angelesu (2007).
Samostojne razstave (izbor):
2007 Galerie Jocelyn
Wolff, Pariz
Mönchehaus Museum für moderne Kunst, Goslar
2006 Das
Queenshotel heisst jetzt Best Western, Galerie Barbara
Wien, Berlin
dépendance, Bruselj
Art Statement, Art 37, Basel
2005 Geliehene
Landschaften, Projektraum der Galerie Nächst St. Stephan,
Dunaj
Galerie Jocelyn Wolff, Pariz
The Chinati Foundation, Marfa
Skupinske razstave (izbor):
2006 Asterism
/ Artists Living in Berlin, Museo
Tamayo, Meksiko
2005
Drift, Aktuelle Positionen
der Zeichnung, Paraplufabriek, Nijmegen
M0DELLRÄUME,
Bühnen, Spielfelder
Versuchsanordnungen,
Städtische Galerie, Nordhorn
Kritische Gesellschaften,
Badischer Kunstverein, Karlsruhe
2004
Achtung Berlin!/Uwaga Berlin!,
Baltycka Galeria sztuki wspólczesnej, Slupsk and Kunstraum Düsseldorf
the built, the unbuilt, and
the unbuildable, Overgaden, Kopenhagen
2003
un-built cities,
Bonner Kunstverein, Bonn
Small talk, on the invitation
of Lily van der Stokker, Museum
Ludwig, Köln
2002
Come-In,
Tourneeausstellung des Institut für Auslandsbeziehungen e. V.,
Stuttgart
2001
new Heimat,
Frankfurter Kunstverein, Frankfurt a. M.
willing refugees,
Schloß Plüschow, Plüschow; Kunsthalle Rostock
1999
Rosa für Jungs hellblau für
Mädchen, NGBK u. Kunstamt Kreuzberg,
Berlin
www.isamelsheimer.de
|