ÉLODIE ANTOINE
ROSALÍA BANET
WIEBKE BARTSCH
BARBARA BERNSTEINER
TANIA CANDIANI
BARBARA CAVENG
LADA CERAR
ANDREJKA ČUFER
JOCHEN FLINZER
CLAUS FÖTTINGER
ZUZANNA JANIN
METKA KAVČIČ
JUSTYNA KOEKE
MICHAEL KOS
EDUARD LESJAK
MARTIN LÖFFKE
POLONA MAHER
ISA MELSHEIMER
JANET MORTON
ALEN OŽBOLT
SANDRINE PELLETIER
MARIJA MOJCA PUNGERČAR
IRIS SCHIEFERSTEIN
SAŠO SEDLAČEK
CHIHARU SHIOTA
KEI TAKEMURA
ANDRÉ TEMPEL
ANU TUOMINEN
JULIA VAN KOOLWIJK
MARJOLIJN VAN DER MEIJ
PETRA VARL
PATRICIA WALLER
SILKE WAWRO

Elodie Antoine


Brez naslova, 2004 (detajl)
(rjuha, spodnje perilo, srajca, silikon, tapete)

V delu Elodie Antoine je nit uporabljena na dveh ravneh, na eni strani kot aplikacija, pri čemer
je nit uporabljena kot risarsko sredstvo, na drugi strani pa kot sredstvo dokončanje
umetniškega dela. Instalacija je konstrukcija ženskega kotička, ki nudi prostor sanjarjenjem, hrepenenjem, fantazijam, upanjem in ezoteriki, v katero se zateka v negotovih časih nemalokatero bitje. Postavitev je zaznamovana z metafizičnim vzdušjem, mestoma
samoironično obarvanim. Pri tem so še posebej zgovorni uporabljeni materiali, ki so temeljni gradniki metafizične atmosfere. Denimo, kiparski objekt, razstavljen na tleh, je na blazino za dojenje spominjajoča kača, ki je zašita iz nemodernih, nezapeljujočih modrčkov kožne barve, kakršne nosijo prsate gospe, ter veljajo za sinonim aseksualnega. Njihova kožna barva in dejstvo, da gre za spodnje perilo, se spet ponovi na drugem objektu, in sicer v ciklu stenskih
del, kjer so elastične hlače, ki obljubljajo vitkost in kompaktnost, razstavljene kot slike.
Presežek umetničine ironije se pokaže prav v teh objektih, ki asociirajo imaginarno žensko osebo, ki bi naj prebivala v postavljeni atmosferi, osebo, ki je zasvojena s hrepenenji poželjivega in z ezoteričnimi obljubami, ki jih simbolizirajo, denimo, izvezeni motivi sramnih
dlak ter se razstirajo med cvetjem, keltskim mističnim prepletom in mandalami budističnih menihov. Skratka, nit, ki je bila kot material stoletja dolgo v domeni ženske in njene kreacije,
je s svojo zgodovinsko-uporabno zaznamovanostjo idealna za izražanje omenjeni fantazij, hrepenenj, upov in podobnega. (M. Š.)

Rojena 1978 v Belgiji. Študirala na Académie des B-A d'Arlon, Académie d'été de Libramont in
La Cambre v Bruslju, kjer je leta 2002 diplomirala iz kiparstva pri Guy Bauclairju. Leta 2002 prejela prvo nagrado Communauté Française – Œuvre de petit format, leta 2004 pa Lauréate
du prix du Luxembourg Arts Plastiques. Njena dela so razstavljena v zbirkah : Collection de la Province de Hainaut, Collection de la ville de Dudelange, Collection du Musée en Plein air de Liège.

Samostojne razstave (izbor):

2007 Galerie Desimpel, Bruselj
Ara Lunae Gallery, Arlon
2006 La robe de mariée, the Lace Museum of the town of Brussels, based on the novel
of Valerie Nimal with the scenographer Nathalie Canivet, Bruselj
2005 Playtex by Elodie Antoine, The WETM generation: Ad!dicted to branding in the BOZAR, Bruselj
Galerie Desimpel, Bruselj
Feutrines, Arte Coppo Gallery, Verviers
2004 Sculptures hospitalières, CHU of Liege, Open Air Museum of Sart Tilman, Liege

Skupinske razstave (izbor):

2006 Espace Sol gallery, Ars Longa, Seoul, Koreja
2004 Storage. The warehouse of the museum, collections of the province of Hainaut at the B.P.S.22 in Charleroi, Bruselj
2003 Crêpage de chignons III, Dominique Lang gallery & Nei Liicht Gallery, Dudelange
Camper with Eric Croes, David de Tscharner, Ženeva
2001 A LOUER, with Alain Fini, Bruselj

http://www.lagalerie.be/elodie/
http://www.playtextemporarygallery.be