ÉLODIE ANTOINE
ROSALÍA BANET
WIEBKE BARTSCH
BARBARA BERNSTEINER
TANIA CANDIANI
BARBARA CAVENG
LADA CERAR
ANDREJKA ČUFER
JOCHEN FLINZER
CLAUS FÖTTINGER
ZUZANNA JANIN
METKA KAVČIČ
JUSTYNA KOEKE
MICHAEL KOS
EDUARD LESJAK
MARTIN LÖFFKE
POLONA MAHER
ISA MELSHEIMER
JANET MORTON
ALEN OŽBOLT
SANDRINE PELLETIER
MARIJA MOJCA PUNGERČAR
IRIS SCHIEFERSTEIN
SAŠO SEDLAČEK
CHIHARU SHIOTA
KEI TAKEMURA
ANDRÉ TEMPEL
ANU TUOMINEN
JULIA VAN KOOLWIJK
MARJOLIJN VAN DER MEIJ
PETRA VARL
PATRICIA WALLER
SILKE WAWRO

Jochen Flinzer


Pripadati (Šal navijača, Srebrna kravata, 2005 (vezenina na blago)
+ (Fred Perry 1, Varnostni jopič 1), 2005 (vezenina na blago)
Last: DÖRRIE*PRIESS, Hamburg

Jochen Flinzer že vrsto let ustvarja z nitjo, ki jo uporablja kot suvereno slikarsko in risarsko potezo, pri čemer se njegove slike kot dvodimenzionalni umetniški objekti odlikujejo tudi s kiparsko komponento. Njegova dela skoraj praviloma funkcionirajo na dveh ploskvah, in sicer na sprednji in zadnji strani slike, s čimer idealno ponazorijo pluralni karakter sodobne vizualne produkcije, ki korenini v zgodovini samega zahodnega umetniškega sistema in reflektira tiste kriterije, ki so skozi zgodovino določevali, kateri izdelek je in kateri ni umetniško delo. Če je bil zahodni umetniški sistem v svoji progresiji, vodeni narativno, od renesanse do začetka avantgard zavezan tendenci čim bolj zveste upodobitve realnega, torej je bil zavezan mimetičnemu, je v nekem momentu prišlo, spomnimo se filozofa A. C. Danta, do progresivnega preskoka, pri čemer je bil mimesis zamenjan z abstraktnim izražanjem. Šele pluralistični karakter umetnosti zadnjega dobrega stoletja dopušča vse, tudi kombiniranje obojega v enem delu. Preneseno na dela Jochena Flinzerja, njegova slike se odlikujejo z abstraktnim in mimetičnim jezikom hkrati, pri čemer pa slednji narekuje forme in barvna prekrivanja abstraktne strani dela. Ikonografija razstavljenih del iz cikla Belonging to reflektira fenomenu grupiranja in skupinske identifikacije na temelju oblačil (dress code). Vsako upodobljeno oblačilo je nosilec naracije, ki je v sebi zaključena in pripoveduje o skupinah, ki se na temelju oblačil ali modnih dodatkov identificirajo. Denimo, majice Fred Perry, ki so postali sinonim za nemške homoseksualno usmerjene moške, ali pa fluroscentni delovni jopič, kjer gre za osebno izkušnjo, ki jo je avtor doživel na rezidenci na Irskem, ko je bil na podlagi oblačila integriran v skupino delavcev. Sicer pa dojema Flinzer šivanje med absurdnim in komičnim, s čimer želi poudariti trivialnost vsakdana. (M. Š.)

Rojen leta 1959. Med leti 1977 in 1982 je študiral na Visoki šoli za likovne umetnosti v
Hamburgu (profesor Mavignier, profesor Rühm). Med leti 1984 in 1986 je bival na Japonskem. Leta 1984 je prejel delovno štipendijo mesta Hamburga. Živi in dela v Hamburgu.


Samostojne razstave (izbor):

2007 Ich sehe was, was Du nicht siehst, Dörrie * Priess Hamburg, Hamburg
2006 Ich sehe was, was Du nicht siehst, Dörrie * Priess Berlin, Berlin
2004 Kleine didaktische Schau, Galerie Karin Sachs, München
Als der HSV noch Meister war, Galerie Anita Beckers, Frankfurt am Main
2002 Die Zeit der lustigen Titel ist vorbei, Dörrie * Priess, Hamburg
2001 Sonntag ist der beste Tag im Tom's, Galerie Karin Sachs, München
Junge komm bald wieder, Galerie Thomas Rehbein, Köln

Skupinske razstave (izbor) / Group exhibitions (selection):

2006 Das achte Feld, Museum Ludwig, Köln
Das Souvenir, Museum für Angewandte Kunst, Frankfurt am Main
Geld schießt keine Tore, Opelvillen, Rüsselsheim
Die Schönheit der Chance, Kunsthalle und Kunstverein, Nürnberg
Artists at Glenfiddich 05, Dufftown
2005 Artists at Glenfiddich 05, Dufftown
Multiples für die Griffelkunst, Kunsthaus, Hamburg
2004 Gegen den Strich, Kunsthalle Baden Baden – katalog
An der Nadel, Nassauischer Kunstverein, Wiesbaden
Die Rücken der Bilder, Hamburger Kunsthalle, Hamburg – katalog
1998 Loose Threads, Serpentine Gallery, London – katalog

www.doerrie-priess.de/flinzer/flinzer.htm