AKTUALNO
| 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | 2015 | 2016 | 2017 | 2018 | |


Stran se bo dopolnjevala v okviru razpoložljivega časa. Za vse morebitne napake in nerodnosti se že v naprej opravičujem.
  • * Vreme "v vesolju" 3, http://www.spaceweather.com/ *
  • * Shadow&Substance *
  • EPOD (Earth Science Picture of the Day)
    [ The Very Latest SOHO Images] [SDO | Solar Dynamics Observatory ] [STEREO (Solar TErrestrial RElations Observatory) ] [3D images] [SolarHam]
    ..Zvezdna karta ..
    Slovenija pod skupnim nebom,
    v petek, 6. septembra 2019 (IAU100)
    Vir: Astronomy Picture of the Day via AGO.
    translation into Slovenian by H. Mikuz.
    Zvezdna karta.





  • Krožek,
    - 20. maj 2019,


    Bil je oblačen in glede na datum precej mrzel večer. Obeta se nam eden najbolj mrzlih majev našega življenja. Vsaj za 3 °C pod povprečjem. Prodor polarnega zraka globoko proti Sredozemlju traja že nekaj tednov - obratno pa je vzhodno od nas, kjer se je topel zrak iz "Farrellove celice", ki ureja izmenjavo toplote med 30 ° in 60 °, zarinil globoko proti Baltiku. Tam so temperature okrog 25 °C, v naših krajih pa 15 °C (več spodaj).
    Noč je bila tako posvečena nadgradnji radijskega teleskopa, ki ga pa oblačno vreme nikakor ne moti. Pregledali smo tudi zadnjo Spiko, in naredili nekaj "reklame" za to izjemno astronomsko revijo. Mnoge revije naše mladosti so usahnile - Spika pa trdno živi. Pogovor je tudi nanesel na zanimive fenomene plačne prakse znotraj NASE ..., na pomanjkanje kadrov na določenih smereh študija fizike ...




  • Krožek,
    - 13. maj 2019,


    Smo v času, ko godujejo ledeni možje (12. do 14. maj: Pankracij, Servacij, Bonifacij) in polulana Zofka (mokra Zofija, 15. maja) - po izročilu se po teh datumih ni treba več bati slane.
    Letos se ledeni možje in mokra Zofija niso izneverili (je mrzlo in mokro) - po ljudskem izročilu pa je to dobro znamenje, saj si lahko obetamo lepo in toplo poletje. No - v jeseni bomo preverili kakovost ljudskega modeliranja vremena ... Spodaj je graf oblačnosti, ki seveda vsaj delno pritrjuje ljudski modrosti.
    Večer je bil tako posvečen popravilu radijskega teleskopa. Občasno je skozi oblake sicer pokukala Luna - a ne za dolgo. Znanec pa je prinesel na konzultacijo domiselno stojalo za namizno led lučko - iskal je primeren način USB napajanja (uporabno tudi v astronomiji ...). Pri nas se torej zmeraj kaj dogaja!


    Primerjalni graf oblačnosti za Ljubljano 1950-2012, 1991-2012 in 1950-2012 zgolj za 14h. Oblačnost je v zadnjem obdobju (desetletjih) izrazito manjša, določeni vzorci pa se še zmeraj neverjetno prekrivajo. Oblačnost je za 14h v poletnih meseceih pričakovano nekoliko višja - razlog je seveda konvekcija (vzgon) zraka zaradi poletnega ogrevanja tal - posledično popoldanska oblačnost.
    Če pogledamo na ledene može in polulano Zofko s stališča vzorcev na zgornjem grafu, 132 - 135 dan, res opazimo povečano oblačnost ...
    Obdelal: Z. V.


    S podnebnimi spremembami se premakne tudi Hadleyeva celica globalne cirkulacije zraka (od tod tudi razlike v oblačnosti in osončenosti Slovenije skozi čas). Topel zrak se zaradi vzgona dviga (vir segrevanja je Sonce), kar sproži cirkulacijo ob ekvatorju, ki sega globoko severno in južno - tako dobimo t. i. Hadleyjevo celico (intertropical convergence zone - ITCZ). Hadleyjeva celica lahko seže dlje proti polu, saj se ITCZ odmakne od ekvatorja. Tako se recimo Hadleyjeva celica v poletnem solsticiju razteza dlje, kot ob enakonočjih. V smislu trenda pa se v vseh letnih časih z globalnim segrevanjem razkriva robustna ekspanzija Hadleyjeve celice.
    Zemlja je neke vrste toplotni stroj, ki ga poganja Sonce in dinamika Zemlje ter delno vpliv galaksije. Vremenski vzorci (letni časi) se tako ponavljajo, kdaj (v določenih krajih) zelo točno, recimo monsuni, k temu lahko delno štejemo poslabšanje vremena v začetku maja v Srednji Evropi.


    Povprečne padavine skozi mesece.
    VIR: https://en.wikipedia.org/wiki/Hadley_cell


    Rossbyjevi valovi su drugi stalni vzorci globlne dinamike v atmosferi, znani tudi kot planetarni valovi. Slika meandrov (Rossbyjevih valov) na severni polobli, na meji je prisoten polarni tok - "jet stream".
    Rossbyjevi valovi nastanejo v troposferi zaradi temperaturnih razlik in topografskih sil, najvažnejša je Coriolisova sila zaradi rotacije Zemlje. Opazimo jih torej na stičnih ploskvah polarne celice hladnega zraka in Farrellove celice (slika spodaj). Ko se recimo polarni zrak zarine v "Farrellovo celico" ki ureja izmenjavo toplote med 30 ° in 60 ° zemljepisne širine, se ta motnja kot val premika od zahoda proti vzhodu - med stičnima ploskvama se pojavi polarni tok (jet stream).
    Tudi v oceanih so opazili Rossbyjevo vlovanje.


    Na splošno ločimo tri različna območja kroženja zračnih tokov, ki so prisotni na naši polobli - posledica obsevanja iz Sonca in rotacije Zemlje. Ločimo torej:
    "Polarna celica" (P na sliki), ki ureja izmenjavo toplote od 60 ° zemljepisne širine navzgor.
    "Farrellova celica" (F na sliki), ki ureja izmenjavo toplote med 30 ° in 60 ° zemljepisne širine.
    "Hadleyeva celica" (H na sliki), ki ureja izmenjavo toplote med 0 ° in 30 ° zemljepisne širine.


    "Jet stream."



  • Fuzija je čista energija, as. opazovanja,
    - 10. maj 2019,



    Sonce v hladilniku, to je naša bodočnost - fuzija!

    Reaktor ITER je zasnovan za proizvodnjo približno 500 MW fuzijske energije, ki naj bi trajala 500 sekund (kar je zelo veliko v primerjavi z najboljšim dosežkom projekta Joint European Torus, ki je znašal 16 MW v času manj kot eno sekundo). To je znatna količina energije za raziskave fuzijske energije, saj naj bi bodoče fuzijske elektrarne ustvarjala okoli 3000-4000 MW toplotne moči. Po dolgoletnih posvetovanjih je bilo junija 2005 odločeno, da bo ITER zgrajen v Cadaracheju v Franciji. 21. novembra 2006 se je 10 držav članic uradno odločilo, da bodo skupaj financirale ta projekt.
    ITER je kratica za International Thermonuclear Experimental Reactor tj. Mednarodni eksperimentalni termonuklearni reaktor. Iter v latinščini pomeni tudi »pot« (ta pomen je ostal tudi v slovenski besedi iti), odraža pa tudi vlogo projekta ITER kot poti do uporabe jedrske fuzije - vira miroljubne in ekološko vzdržne energije.
    Kot vemo, smo okolje obremenili že čez vso mero (ogrožamo človeški, rastlinski in živalski genom), ena izmed rešitev pri proizvodnji energije so torej fuzijski reaktorji (pot nam kažejo zvezde, ki svetijo milijarde let in nam dajejo življenje preko zlivanja lahkih jeder v težja in masnega defekta: Energija = m*C^2 ...).
    V petek, 10.5.2019, je na FMF, Jadranska 19, Dr. Boštjan Končar, Institut „Jožef Stefan“, imel nadvse aktualno predavanje - How to efficiently transfer the heat in a fusion reactor (Kako učinkovito prenesti toploto v fuzijskem reaktorju).
    Povzetek
    Vir energije v fuzijskem reaktorju je vroča ionizirana plazma pri 150 milijonov K (zlivanje jeder - enako kot v zvezdah) v zaprtem v torusu magnetnega polja. Potrebna močna magnetna polja zagotavljajo superprevodni magneti, ki so oddaljen le meter od plazme in jih je treba ohladiti na kriogene temperature 4,5 K. Velik izziv je, kako učinkovito prenesti fuzijsko energijo, brez poškodovanja komponent reaktorja in jo pretvoriti v elektriko. Pri odstranitvi "fuzijskega pepela" se nekaj energija preusmeri v divertor pri visoki začetni toploti. Predstavljena je bila možnost odvajanja dela toplote v divertorju in tudi koncept toplotne zaščite magnetov.
    Udeležili so se ga tudi nekateri ljubitelji astronomije iz Šentvida - Lj. in Poljanske 6 - Lj.








    Slike iz predavanja Dr. Boštjana Končarja - FMF 10. maj 2019.

    Sledi nekaj slik iz opazovanj Sonca, zahoda ... Na Soncu sta bili vidni dve izraziti pegi.













  • Krožek - Luna se umiva v Deževnicah,
    - 6. maj 2019,


    Bil je (za maj) nadvse mrzel ponedeljek - a po 20. h se je zjasnilo in Luna nam je priredila prvovrstno predstavo zahoda v večerni zarji (Luna se je umivala v Deževnicah). Del ekipe (Andrej, Jure) se je posvetil umerjanju kotne višine radijskega teleskopa, ostali smo slikali in opazovali pomladno nebo (M44, M104, M65, M66, M51, M81, M82) in že del poletnega (M13, M57). Eden izmed dijakov je zraven reševal še matematične naloge ... Kot zmeraj - zelo pestro.

    Sledi galerija slik zahoda Lune in zimskega Aldebarana za Polhograjskimi Dolomiti, Jakobom ... Luna se je umivala v Deževnicah - okrog Lune je bilo polno zvezdic razsute kopice Deževnic. Eden najlepših prizorov, srečanj na poti Lune po ekliptiki.




    "Krokodil prihaja z desne."






    Levo od Lune je zvezda Aldebaran - ozvezdje Bika. Nekoč je bilo (in spet bo) pomladišče v Biku. Z Bikom (pomladišče v Biku pred 7000 leti) se je začela moderna civilizacija - poljedeljstvo, Kaldejci naredijo prve korake v svet astronomije (koledarja), napovedujejo mrke (preko cikla saros), geometrije, pismenosti. razvija se gradbeništvo ...














    Deževnica ob mladi Luni.




    Sledi nekaj slik Sonca v H-alfa svetlobi - ki kažejo, da se aktivnost počasi povečuje (brez težav se opazita vsaj dve večji pegi). Posnel ZV 7. maja 2019 skozi H-alfa Lunta 35 mm.











  • Prva slika črne luknje na skali njenega horizonta
    - 10. apr. 2019,



    Prva slika črne luknje na skali njenega horizonta
    Avtorstvo slike: Event Horizon Telescope Collaboration

    Pojasnilo: Kako izgleda črna luknja? Da bi ugotovili, so radijski teleskopi širom Zemlje koordinirali opazovanja črnih lukenj z največjimi znanimi obzorji dogodkov na nebu. Same črne luknje so črne barve, vendar za te orjaške atraktorje vemo, da jih obdaja sijoči plin. Prva slika je bila objavljena včeraj in razloči območje okoli črne luknje v centru galaksije M87, na skali pod pričakovano za njeno obzorje dogodkov. Temno osrednje območje na sliki ni obzorje dogodkov, ampak bolj verjetno senca črne luknje -- osrednje območje sevanja plina, potemnjenega zaradi gravitacije središčne črne luknje. Velikost in obliko sence določa močno gravitacijsko lečenje svetlega plina blizu obzorja dogodkov in vrtenje črne luknje. Pri razločevanju sence te črne luknje, je Event Horizon Telescope (ETH) okrepil dokaze, da Einsteinova gravitacija deluje tudi v ekstremnih območjih in obenem dal nedvoumen dokaz, da ima M87 središčno vrtečo se črno luknjo s približno 6 milijardami Sončevih mas. EHT ni zaključen -- prihodnja opazovanja bodo usmerjena k še večjim podrobnostim, boljšemu sledenju spremembam in raziskovanju neposrednje okolice črne luknje v središču naše Galaksije.

    VIR: https://apod.fmf.uni-lj.si/ap190411.html



  • Krožek, vrtljiva zve. karta
    - 8. apr. 2019,

    Cel dan je deževalo, tako da nam je ostal čas za dodelavo vrtljive zvezdne karte. Martin se je na sugestije kolegov maksimalno potrudil. Dodali smo praktično vse željene objekte, pregledali napise (ti se bodo še korigirali - zasuki, premiki), poporavili glavne povezovalne linije ozvezdij (Pegaz je bil nekoliko pomanjkljiv), korigirali oznake ur na robu, preventivno pregledali objekte na horizontu za x-dan ...
    Lahko, da nam kmalu uspe izdati novo zvezdno karto!



  • Krožek, opazovanja
    - 1. apr. 2019,



    Čudovit prizor - Mars ob Plejadah, 1. apr. 2019.
    Mars je sedaj na nebu velik manj kot 5 ločnih sekund (oddaljen 2.025 ae od Zemlje), konec julija 2018 pa je bil precej večji, blizu 25 " (oddaljen 0.385 ae). To pomeni, da se je do aprila 2019 navidezno zmanjšal vsaj za 5x - za toliko je tudi dlje od lanske opozicije.

    Bil je jasen in dokaj topel ponedeljkov večer in veselo se je opazovalo tja do 23:30 ure, nakar smo naredili še nekaj posnetkov galaksije M51, zdelo se je, kot da vidimo supernovo ... (galaksija M51 je tudi sicer bogata s supernovami). Pogoji so bili dokaj solidni, a svetloba Ljubljane in vlaga kotline sta nam pobrala kar nekaj difuznih objektov ...
    To je čas, ko se poslavljamo od prelepih zimskih objektov (M42, M35, M37, M36 ...). Imeli smo tudi nekaj zanimivih gostov (beseda je nanesla tudi na ekonomijo in njene postulate ...), tudi kak bivši dijak se je pojavil. Gostje so bili posebej navdušeni nad galaksijami, ogledali smo si galaksije M51, M81, M82, kroglasto kopico M3, dvojno zvezdo Karlovo srce ..., poleg seveda že omenjenih klasičnih zimskih objektov ... Uporabljali smo daljnogleda 15x70 in na stojalu 20x80 SkyMaster, ter seveda našo krotko Ciko (teleskop Dobson 30 cm, f/5) ...
    Pogovor je nanesel še na morebitna opazovanja izven Ljubljane (problem je čas ...), na morebitni seminar za učitelje (osnovna opazovanja v astronomiji), tudi o zanimivih odzivih iz OŠ Vodice, učenci katere (izbirni predmet astronomija) so pred kratkim opazovali na Šentvidu, itn. Zvezdna (vrtljiva) karta je sedaj praktično "skoraj" končana (na njej so vsi objekti, napisi, ozvezdja ...) - sedaj nas čakajo samo še (nezanemarljive) malenkosti in vroče debate, kaj paše gor in kaj ne.
    Za slovo od letošnjega Oriona pa sledi še slika znamenitih meglic M42, M43 iz 25. feb. 2019 - posneli člani astronomskega krožka.


    Slika znamenitih in čudovitih meglic M42, M43 iz 25. feb. 2019 - posneli člani astronomskega krožka G. Šentvid - Lj. - sliko je v končno formo oblikoval Martin.



  • Messierov maraton 2019
    - 30. in 31. marec 2019, Trnovo nad Novo Gorico,


    30. in 31. marec 2019, Trnovo nad Novo Gorico.
    Lokacija - na travniku pri dvorani KS v Trnovem pri Gorici.
    Dvorana bo odprta od poldan dalje. Možni bodo prigrizki in topli napitki skozi celo noč. Čez dan bomo lahko opazovali Sonce s solarnimi teleksopi, v večernih urah pa bo lahko vsak posameznik pogledal skozi teleskop.
    Pridite in od blizu spoznajte praktično astronomijo. Tekmovanje ni obvezno. Pripeljite teleskop, če ga imate. Začetniki, dobili boste pomembne nasvete, kako začeti z astronomskimi opazovanji. Spoznali boste, kako z astronomskimi opazovanji popestriti šolski program in še več.
    Organizacija: AD Teleskop Nova Gorica in DMFA Slovenije.


    http://www.messier.seds.org/xtra/marathon/mm2019.html



  • Krožek, spomin na Gojimirja
    - 18. mar. 2019,


    Zima se je za kratek čas vrnila - tako da je čez dan celo snežilo - v observatoriju pa smo morali prižgati vse ogrevalne naprave. Opazovanja so torej bila nemogoča.
    Nekaj besed pa smo namenili zvezdni karti, astronoskim predavanjem, bodočim načrtom in slovesu izjemnega g. Gojimirja Uršiča (94 let, bil je zvest in iskriv obiskovalec astronomskih srečanj na Šentvidu - od leta 1995 naprej, po rodu iz avstrijske Koroške, velik domoljub in človek - gospod s pipo) ... Bil je eden izmed petih, šestih slušateljev na katerega si lahko vedno računal - dokler so mu to dopuščale fizične moči, pozneje pa je bral astronomska gradiva preko e-pošte. Bil je rad med nami in mi v njegovi družbi - srečno Gojimir.
    Pismo svojcev:
    V zadnjem času, ko ni bil več pri močeh za sprehode mu je zelo veliko pomenilo, da ste ga vestno in redno obveščali o dogajanjih vašega astronomskega krožka. Vedno je z zanimanjem prebiral vaša obvestila in se zelo rad spominjal časov, ko se je še lahko udeleževal vaših srečanj v Šentvidu. Prav znotraj »astronomije« je stkal marsikatero prijateljstvo, ki mu je ostalo v lepem spominu.
    ...
    V njegovem imenu se vam iskreno zahvaljujem za stik, ki ste ga vsaj preko elektronske pošte ohranjali z njim.



    Gojimir Uršič (gospod s pipo) ob F. samostanu Kostanjevica - NG - obisk ene najbolj bogatih knjižnic v Sloveniji - imajo gradivo od 15. stoletja naprej. Foto: Vičar Z. (12. maj 2010).


    Šentviški astronomi zbrani na 12. maj 2010. Ekskurzija v Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici (12.5.2010, gostiteljica g. Mirjam Brecelj, ogled vrtnic Bourbonk, c. 16:30-18:00 ogled "antične", srednjeveške in novoveške astronomske literature [Galilei, Sacrobosco, ...], ogled samostana, grobnice Bourbonov iz 1836 ... To je bila tudi po št. udeležencev najbolj bogato obiskana ekskurzija. G. Gojimirja (s palico) ni težko prepoznati. Foto: Zorko V.




    Vrtnice Bourbonke - Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici (12.5.2010). Foto: Zorko V.



  • Krožek,
    - 11. mar. 2019,


    Bil je prvi pravi deževen dan po dolgem času - jasniti se je začelo po 23. h. Večer smo delno posvetili vrtljivi zvezdni karti (vpetju, obliki, velikosti, večim izvedenkam ...), delno pa računalniški opremi ... Ali bi šli na Solid-state drive (SSD) tehnologijo (kot v USB - Flash spomin) - je hitra in brez gibljivih delov ali pa bi ostali za nekaj časa še na poceni vrtečih se klasičnih diskih z DMA (Direct Memory Access). SSD ima: precej krajši dostopni čas in krajša latenca (odziv), hitrejši prenos podatkov, trenutno tipično 100 MB/s do 600 MB/s, manjša poraba energije, ugodno za prenosnike, manjše segrevanje, brezšumno delovanje, večja odpornost na udarce, zmore pa nekoliko manj prepisov.

    12. marec 2019

    Pristanek na asteroidu Ryugu
    Avtorstvo videa: JAXA

    Pojasnilo: Prejšnji mesec se je človeški robot odbil od asteroida. Glavni razlog je bil odvzem vzorca površja. Kljub zaskrbljenosti glede možnosti najdbe varnega odskočnega mesta, se je Japonsko robotizirano vesoljsko plovilo Hayabusa2 uspešno dotaknilo in odbilo naravnost nazaj od asteroida Ryugu. Pred trkom je Hayabusa2 v raztresen površinski material na 162173 Ryugu izstrelila majhno kroglo, ki je povečala možnost, da Hayabusa2 nekaj tega ujame. Naslednji mesec bo Hayabusa2 v Ryugu izstrelila veliko večji projektil v prizadevanju, da ujame material pod površjem. Ob koncu tega leta naj bi Hayabusa2 po načrtu zapustila Ryugu in začela s potovanjem nazaj na Zemljo, kamor naj bi konec leta 2020 dostavila majhne koščke tega Zemlji nevarnega asteroida. Proučevanje Ryugu lahko človeštvu pojasni ne le o zgradbi površja in notranjosti malega planeta, ampak tudi kateri materiali so bili na voljo v zgodnjem Osončju za razvoj življenja.

    VIR: https://apod.fmf.uni-lj.si/ap190312.html



  • Magnetni Orion,
    - 27. feb. 2019, APOD



    Magnetni Orion
    Avtorstvo slike & avtorske pravice: NASA, SOFIA, D. Chuss et al. & ESO, M. McCaughrean et al.

    Pojasnilo: Ali lahko magnetizem vpliva na nastanek zvezd? Nedavna analiza podatkov iz Oriona, dobljenih s pomočjo instrumenta HAWC+ na krovu letalskega observatorija SOFIA nakazujejo, da včasih lahko. HAWC+ lahko meri polarizacijo daljne-infrardeče svetlobe, ki lahko razkrije orientacijo prašnih zrn preko prostorskih magnetnih polj. Na sliki so ta magnetna polja prikazana kot ovinkaste črte, nanešene na infrardeči posnetek meglice Orion, narejenega z Zelo velikim teleskopom v Čilu. Orionova meglica Kleinmann-Low je vidna nekoliko zgoraj desno od centra slike, svetle zvezde kopice Trapez pa so vidne takoj spodaj levo od centra. Orionova meglica je na razdalji okoli l300 svetlobnih let Soncu najbližje veliko območje nastajanja zvezd.

    VIR: https://apod.fmf.uni-lj.si/ap190227.html



  • Simulacija TNG50: nastanek jate galaksij,
    - 26. feb. 2019, APOD



    Simulacija TNG50: nastanek jate galaksij
    Avtorstvo videa: IllustrisTNG Project; vizualizacija: Dylan Nelson (Max Planck Institute for Astrophysics) et al.
    glasba: Symphony No. 5 (Ludwig van Beethoven), via YouTube Audio Library

    Pojasnilo: Kako nastanejo jate galaksij? Ker se naše vesolje premika prepočasi, si za odgovor pomagamo s pohitrenimi računalniškimi simulacijami. Zadnji dosežek je TNG50 iz simulacije IllustrisTNG, nadgradnja znamenite simulacije Illustris. V prvem delu prikazanega videa sledimo vesoljskemu plinu (večinoma vodik), ko se razvija v galaksije in jate galaksij, od zgodnjega vesolja do danes, pri čemer svetlejše barve označujejo hitrejši plin. Ko se vesolje formira pada plin v gravitacijske potencialne jame, nastanejo galaksije, ki se vrtijo, trčijo in se združujejo. Vse medtem, ko v jedrih galaksij nastajajo črne luknje in odnašajo okoliški plin z veliko hitrostjo. Drugi del videa preklopi na spremljanje zvezd, prikazuje spajanje jate galaksij skupaj s plimskimi repi in zvezdnimi tokovi. Tok iz črnih lukenj v TNG50 je presenetljivo kompleksen, podrobnosti se primerjajo z našim pravim vesoljem. Proučevanje združevanja plina v zgodnjem vesolju pomaga človeštvu bolje razumeti nastanek naše Zemlje, Sonca in Osončja.

    VIR: https://apod.fmf.uni-lj.si/ap190226.html



  • Spika,
    - marec 2019


    Objavil Bojan Kambič dne 10. 3. 2019 Spika 2019, vir:
    https://astronomska-revija-spika.si/spika-marec-2019/

    Pomlad prihaja v deželo, narava se prebuja, optimizem pa preplavlja tudi nas. V Orehku pri Prestranku pri Postojni so v okviru vaške skupnosti ustanovili astronomsko sekcijo! Na vprašanje, kako to, je idejni vodja povedal tole. V vasi imamo 17 šoloobveznih otrok, jaz imam teleskop in škoda bi bilo, če mladi ne bi kdaj pa kdaj pogledali v nebo. Morda pa koga navdušimo še za kaj več! Bravo mentor, bravo Orehek!
    Tako se dela!
    In kaj bodo lahko mladi nadobudneži prebrali v marčni Spiki?
    Morda jih bo navdušil astrofotograf Zlatko, ki v svetlobno onesnaženem okolju v svojem observatoriju, ki si ga je postavil kar na domačem dvorišču, ustvarja čudovite posnetke neba.
    Morda bodo najprej prebrali članek pod rubriko osnove in se naučili imena in lege devetih svetlih zvezd in ozvezdij, ki tvorijo tri velike nebesne trikotnike.
    Morda pa se bodo najprej navdušili nad Luno. Naši lunatiki jo znajo predstaviti tako privlačno, da se teleskopi kar sami obračajo proti njej. Iz zaupnih virov smo izvedeli, da ji celo Boris tu in tam nameni nekaj opazovalnega časa.

    Zagotovo pa v Orehku ne bodo spregledali povabila in v začetku septembra svoje sovaščane povabili pod skupno nebo v okviru akcij IAU-ja 100 let pod skupnim nebom. Zorko Vičar je odlično (tako kot vedno) naštudiral dogajanje na nebu v letu 2019 in pripravil imeniten predlog za javna opazovanja, ki naj bi navdušila vso Slovenijo. In ne samo to. Izbral je dogodek, ki bo zanimanje za astronomijo vsaj pri tistih najbolj radovednih zagotovo ponesel še v leto 2020 in naprej. Ne spreglejte! K organizaciji opazovanj po vsej Sloveniji ste prijazno vabljeni tudi vi! Seveda so tu še vse stalne rubrike, tako da zanimivega astronomskega branja ne bo zmanjkalo. Vseeno pa ne pozabite na svoje zaprašene teleskope in jim kdaj pa kdaj privoščite izlet pod nočno nebo.



  • Krožek,
    - 25. feb. 2019


    Ta ponedeljek je bil eden redkih jasnih to zimo, brez Lune. Na teraso smo postavili daljnogled 20X80 na stojalo, zraven pa Ciko (Dobson 30 cm, f/5). In tako se je začelo tekmovanje, kaj in kako se vidi skozi obe optični napravi. Opazovali smo: M42, M1 (videli tudi skozi daljnogled 20x80, periferni vid), Hi-h, M31, M82, M81, M45, M44 (krasno v daljnogledu 20x80), M3, M79 v Zajcu (Lepus), M67, M35, M37, M36, M51 ...
    Zelo luštna izkušnja.



  • Zima iz gora,
    - feb. 2019


    Viden je tudi 22-stopinjski halo in sosonci - posledica loma svetlobe na ledenih kristalih. Igra svetlobe, senc, oblakov, lahkotnost v zraku ...













    -------------------------------------------------------------------------































  • Krožek - "lunostat in spekter Sonca iz odboja od Lune",
    - 18. feb. 2019


    Bila je jasna noč - a "žal" polna Luna. Obiskal nas je učenec OŠ, ki je bil že na informativnem dnevu ... Sandi je še enkrat popravil stojalo Cike. Martina pa smo zasuli z željami, kaj vse dati na vrtljivo zvezdno karto. Andrej pa je tokrat še enkrat postavil heliostat, z namenom, da si ogledamo njegovo delovanje na "Lunini" svetlobi. Pohecali smo se, da je to sedaj "lunostat" - je deloval, a odbita svetloba iz Lune je bila prešibka, tako da projekcija ni dala dovolj kontrasta za vidnost absorpcijskih črt. Z uklonsko mrežico je bilo nekoliko bolje. Ko smo stopili iz temnega observatorija na teraso šole, nas je svetlost večera zaradi polne Lune vse presenetila ..., nadvse zanimiv učinek.



  • Krožek - informativni dan, heliostat in spekter Sonca,
    - 11., 15. in 16. feb. 2019


    Obiskalo nas je skupina učencev iz OŠ Vižmarje Brod. Žal se je zvezdno nebo kmalu skrilo za oblake.
    Preostali del časa smo posvetili objektom, v glavnem dvojnim zvezdam, ki še manjkajo na naši novi vrtljivi zvezdni karti. Pogovor je tudi tekel o informativnem dnevu.
    Po informativnem dnevu (16. 2. 2019) je Andreju, s pomočjo Klemna on Oskarja, uspelo izdelati heliostat in tako prenesti spekter Sonca v observatorij. ODLIČNO - spodaj je del izjemnega spektra in opis procesa ter filmček, ki prikazuje prvi uspešen zagon heliostata.


    Andrej takole pravi:
    " Sobota je, po opravljenih predstavitvah za informativni dan, vedno dober termin za poskusiti kaj zanimivega. Danes sem tako privlekel na plano idejo, ki se mi že nekaj let občasno mota po glavi, in sicer to, da bi s pomočjo montaže za teleskop naredili improviziran heliostat, s katerim bi svetlobo Sonca speljali v observatorij in jo tam razklonili v spekter. Na ta način bi se dalo spekter opazovati dolgo časa, ne da bi pri tem premikanje Sonca po nebu delalo preglavice.
    S Klemnom in Oskarjem smo po omarah poiskali razna zrcala in leče iz razstavljenih starih inštrumentov in poskusili z njimi sestaviti kaj uporabnega. Poskus se je čudovito izšel: našo postavitev sem posnel na video, ki je naložen dostopen na tem naslovu:

    heliostat-demo-720px.mp4
    Za primarno zrcalo heliostata smo uporabili majhno naparjeno zrcalce, ki sem ga s pomočjo kosa stirodura pritrdil na montažo EQ6, in sicer v odprtino v rektascenzijski osi, kjer je sicer nameščeno polarno iskalo. Z nekaj prilagajanja kota zrcala sem svetlobo Sonca uspešno speljal v smeri rektascenzijske osi. V bližino montaže sem nato postavil geodetsko stojalo z drugim zrcalom – to je bilo čisto navadno kozmetično zrcalce, kar sicer ni najbolje za optično kvaliteto žarka, a je bil nanj že od prejšnjih eksperimentov prilepljen kos stirodura, s katerim se ga je dalo preprosto pritrditi na ploščico stojala. To zrcalo je žarek preusmerilo navzdol v observatorij in tam na tretje zrcalo (tokrat spet bolj kvalitetno, naparjeno), ki nam je žarek speljalo v smeri mize. Na mizo smo nato postavili nekaj kovčkov z opremo, da smo prišli na pravo višino, nanje pa dve leči in med njiju ozko režo, sestavljeno iz dveh tankih kovinskih ploščic. Tako pripravljen žarek svetlobe je potoval naprej na uklonsko zrcalo, na katerem se je razklonil v spekter, ki smo ga projicirali na papir na tabli.

    Video sem posnel v trenutku, ko je postalo jasno, da nam je zadeva uspela, zato postavitev še ni bila optimirana, a se na posnetku nekje na skrajni desni strani spektra vseeno že vidi eno od absorpcijskih črt. Oskar je na tej točki moral oditi, s Klemnom pa sva nato popolnoma zatemnila observatorij in počasi prilagajala postavitve leč ter širino reže. Na koncu sva prišla do čudovitega spektra, na katerem se je videla cela množica absorpcijskih črt, kar je navdušujoč rezultat, zlasti zato, ker nekatere uporabljene optične komponente sploh niso bile zavidljive kvalitete (na primer kozmetično zrcalo, pa tudi obe leči) in je prostora za izboljšave še ogromno.

    Improviziran heliostat je kljub temu, da sem primarno zrcalo naravnal popolnoma "na oko", deloval presenetljivo dobro: v kakih dveh urah smo morali položaje drugih dveh zrcal malenkostno popraviti le dvakrat, sicer pa je žarek v observatoriju ostajal praktično pri miru.

    S Klemnom zdaj prekladava ideje, da bi na zunanjo stran južne stene observatorija pritrdili boljši, namenski heliostat, s katerim bi lahko svetlobo speljali skozi okno v observatorij in jo tam uporabili za, recimo, okularno projekcijo Sonca na osrednjo mizo. To bi bil čudovit projekt, s pomočjo katerega bi lahko Sonce opazovala cela skupina ljudi naenkrat."



    Primarni del šentviškega heliostata - primarno zrcalce je na rektascenzijski osi stojala EQ6 in le to usmerja svetlobo na sistem dveh sekundarnih zrcal, ki peljeta sončno svetlobo v observatorij - recimo na spektroskop, kjer se krasno razloči absorpcijske črte Sonca, zvezde, ki nam daje življenje ....
    Oglejte si video postavitve heliostata in spektrografa: heliostat-demo-720px.mp4,
    ali spodnje slike.














    V tem primeru je rezultat heliostata velik, nazoren spekter Sonca na platnu - že na tem grobem posnetku se tudi že zaznajo nekatere absorpcijske črte. V živo se jih vidi veliko več.

    Natrijev dublet v spektru Sonca ("sodium doublet" - D1_Na = 589.592 nm, D2_Na = 588.995 nm).



  • Dolg plinski rep spiralne galaksije D100,
    - 28. jan. 2019 (izjemna podoba dinamike galaksij)



    Dolg plinski rep spiralne galaksije D100
    Avtorstvo slike & avtorske pravice: NASA, ESA, Hubble, Subaru Telescope, W. Cramer (Yale) et al., M. Yagi, J. DePasquale

    Pojasnilo: Zakaj je na to galaksijo nameščena dolga rdeča proga? Proga je večinoma sestavljena iz sijočega vodika, ki je bil pri gibanju galaksije skozi okoliški vroč plin v jati galaksij sistematično odstranjen. Bolj natančno, galaksija je spiralna galaksija D100 in jata je jata Berenikini kodri. Rdeča proga je povezana s središčem D100, kjer je gravitacijsko manj stabilen zunanji plin že bil odstranjen z dinamičnim pritiskom. Razpotegnjen plinski rep je dolg okoli 200.000 svetlobnih let, ima okoli 400.000 krat večjo maso od našega Sonca in v njem nastajajo zvezde. Galaksija D99, vidna spodaj levo od D100 je videti rdeča, ker sije večinoma s svetlobo starih rdečih zvezd. Mlade modre zvezde v njej ne morejo več nastati, ker je bil porodni plin v D99 že odstranjen. Prikazana umetno obarvana slika je digitalno poudarjen kompozit posnetkov iz Hubbla v Zemljini orbiti in zemeljskih posnetkov teleskopa Subaru. Proučevanje sistemov kot je ta, krepi naše razumevanje, kako se galaksije razvijajo v jatah.

    VIR: https://apod.fmf.uni-lj.si/ap190128.html



  • Krožek,
    - 18. jan. 2019


    Bil je deževen večer. Martin je že dodobra dodelal ADV vrtljivo zvezdno karto - manjkajo še poimenovanja ozvezdij, zvezd ... Obiskalo nas je nekaj bivših krožkarjev in dekle iz Francije, zanima jo radioastronomija ... Krožkarji so rešili nekaj nalog iz državnega tekmovanja iz astronomije. Zanimala jih je tudi poenotena teorija vseh sil - združitev splošne teorije relativnosti s kvantno mehaniko (teorija strun).



  • Poročilo - popolni Lunin mrk,
    - ZJUTRAJ 21. JANUARJA 2019 (ponedeljek)



    Matterhorn (nad njim r. kopica Jasli, M44), Luna in meteor: APOD.
    Tako je bilo recimo v Švici, kako pa je bilo v Sloveniji?

    Žal je večji del Slovenije pod 1300 m pokrivala nizka oblačnost, tako da so le redki srečneži (med njimi je bil tudi Boris Kham, slike sledijo) uspeli ujeti tokratni jutranji popolni Lunin mrk (Sandi in Marko sta poskušala iz Pristave nad Stično - a je tudi tam bilo nebo zaprto). Krvavec je bil zelo primerna Lokacija (preveril na spletnih kamerah) - tam sem opazoval Lunin mrk 21. feb. 2008 - sredina ob 4:26:03. Letos nam žal tak podvig ni uspel. Letošnji januarski mrk pripada sarosu 134 (27-i od 73 mrkov te serije). Mrk tega sarosa smo na Šentvidu torej opazovali pred 18 leti in 11 dnevi ter 8 urami (perioda sarosa), to je 9. januarja 2001 v večernih urah (sredina mrka je takrat bila ob 21:21:40).
    Slika spodaj.


    Lunin mrk istega sarosa 134
    iz 9. januarja 2001, na
    Šentvidu opazovali in posneli
    Peter Mihor, Mitja Šiška, Zorko Vičar.



    Zarja s Krvavca - foto: ZV.



    Trk v Luno
    Avtorstvo slike & avtorske pravice: Petr Horálek

    Pojasnilo: Že dolgo so znani kraterji, ki so jih naredili starodavni trki na Luni brez atmosfere. Opazovalci so šele od 1990-tih začeli redno spremljati in proučevati optične bliske na Luninem površju, najverjetneje eksplozije, ki so posledica trkov meteoroidov. Seveda je bliske težko videti na od Sonca močno osvetljenem lunarnem površju. Vendar je med popolnim mrkom 21. januarja mnogo snemalcev naključno posnelo blisk padca meteoroida na temno pordečeno Luno. Najden med pregledovanjem posnetkov, narejenih malo pred začetkom popolne faze mrka, je na vstavljeni sliki blisk označen zgoraj blizu Luninega zatemnjenega zahodnega roba. Ocene, ki temeljijo na trajanju bliska, posnetega s teleskopi Moon Impact Detection and Analysis System (MIDAS) v južni Španiji nakazujejo, da je bila masa udarnega telesa okoli 10 kilogramov in je naredila krater s premerom sedem do deset metrov.

    VIR: APOD





    Boris takole pravi (njegove odlične slike mrka so zgoraj).
    Optimist gre na vse ali nič!
    Kratko poročilo o nekoliko naporni sanjski avanturci (2:15 vožnje v eno smer in kasneje še nazaj).
    Bilo je enkratno doživetje... saj sem ujel jasno noč ravno takrat, ko je bil mrk.
    Popolni Lunin mrk, 21. januarja 2019
    Opazovalna baza nad Livkom nad Kobaridom (v bližini »naselja« Nebesa)
    zemljepisna širina: 46 ° 12’ 17’’
    zemljepisna dolžina: 13 ° 36’ 39’’
    nadmorska višina: 890 m
    Višina Lune nad obzorjem:
    ob 4:41 α = 29 ° (ob začetku mrka)
    ob 5:48 α = 17 ° 45’ (ob začetku popolne faze)
    ob 6:16 α = 12 ° 59’ (približno ob sredini popolne faze)
    ob 6:40 α = 9 ° (ob koncu popolnega mrka)
    Ob ob popolnem mrku je SQM pokazal 21,43 Magnituda/kvadratno ločno sekundo Po Danjonovi lestvici bi ocenil z: L 2/3
    Temperatura se je sukala od -5st C do -7st C.
    Ker na Prežganju ni bilo upanja, sem odšel nad Kobarid in sem bil bogato poplačan.


    Boris Kham





  • Popolni Lunin mrk,
    - ZJUTRAJ 21. JANUARJA 2019 (ponedeljek)



    Z daljnogledom (in dobro družbo) bo Lunin mrk še toliko lepše viden. Zamračena in popčena Luna blizu obzorja zna biti zelo zanimiva (še bolj rdeča) - le da ne bi bilo megle, oblakov.

    NE ZAMUDIMO!!!
    Faza					UTC ČAS		centralna Slovenije*	Viden sredi Slovenije
    Luna stopi v polsenco		21. jan. 02:36:29	21. jan. 03:36:29	JA
    Začetek delnega mrka		21. jan. 03:33:54	21. jan. 04:33:54	JA
    Začetek popolnega mrka		21. jan. 04:41:17	21. jan. 05:41:17	JA - (Luna je na zahodu, 16 ° nad obzorjem)
    Sredina mrka			21. jan. 05:12:14	21. jan. 06:12:14	JA 
    Konec popolnega mrka		21. jan. 05:43:15	21. jan. 06:43:15	JA - (07:36 vzide Sonce)
    Konec delnega mrka		21. jan. 06:50:39	21. jan. 07:50:39	NE - Luna je že pod horizontom
    Luna izstopi iz polsence	21. jan. 07:48:02	21. jan. 08:48:02	NE - Luna je že pod horizontom
    

    Potek popolnega Luninega mrka 21. januarja 2019 - zjutraj.


    Animacija popolnega Luninega mrka - ZJUTRAJ 21. JANUARJA 2019

    Sliki lanskega L. mrka.




    MARTINOVI SLIKI IZ OPAZOVANJA POPOLNEGA LUNINEGA MRKA - 27./28. jul. 2018 - Gimnazija Šentvid. Organizirala AKGŠ in ADV.






  • Krožek,
    - 14. jan. 2019


    Po daljšem času je bil to spet jasen ponedeljek. No - še ob 19. h je izgledalo klavrno - a potem je prihrumel veter in očistil nebo turobnih oblakov. Kljub prvemu Luninemu krajcu in svetlobi iz bližnjih cest, blokov Šentvida in Ljbljane, smo ujeli M1, komet 46P/Wirtanen - poslikali M42, komet, M1, konjsko glavo, M81, M82 ... Transparenca je bila res odlična.
    Dijak Brin je še naredil nekaj vaj z daljnogledom SkyMaster 15X70, ogledal si je: M42, M45, Deževnice, Luno, Hi-h. Pogovor je tudi tekel o pasteh današnje kozmologije, o zablodah preteklosti.

    Sledi galerija slikic iz 14. jan. 2019 - posnela Klemen in Andrej (slike so zgolj v vlogi učenja osnov astrofotografije, brez "flat field in dark frame" korekcij - odštevanja).


    Galaksiji M81 (desno spodaj), M82 (levo zgoraj) v Velikem medvedu (vozu), 14. jan. 2019, Newton 20 cm, f/5 (fot. Canon).


    Ostanek suoernove v Biku M1 - Rakovica, 14. jan. 2019, Newton 20 cm, f/5.


    Konjska glava (desno spodaj), Plamen IC434 (desno) in ngc2024 (zgoraj levo), NGC2023 (levo od Konjske glave), 14. jan. 2019, Newton 20 cm, f/5.


    Meglici M42 (spodaj), M43 (zgoraj) v Orionu, 14. jan. 2019, Newton 20 cm, f/5.


    Komet 46P/Wirtanen, 14. jan. 2019, Newton 20 cm, f/5.





  • Jubilejno 10. državno tekmovanje v znanju astronomije,
    - 12. januar 2019 - Gimnazija Šentvid - Lj.


    Letos mineva tudi 10 let od Mednarodnega leta astronomije (MLA2009)!

    Tokrat smo že desetič zaporedoma bili organizatorji.
    Državno tekmovanje v znanju astronomije RS - sobota, 12. januar 2019 ob 10:00 - 12:00
    Tudi letošnje jubilejno državno Tekmovanje v znanju astronomije je za osrednjo Slovenijo uspešno organizirala Gimnazija Šentvid - Ljubljana. Pomagali so tudi člani astronomskega krožka in ADV-LJ. Mentorja Klemen Blokar in dr. Andrej Lajovic sta, skupaj z nekaterimi ostalimi člani (pridružili so se Ida Kraševec, Dejan Kolarič, Martin Gladovič, Nastja Marondini, ...), uspešno opremila učilnice za tekmovanje, po navodilih DMFA Komisije za tekmovanje v znanju astronomije. Tekmovalcem in mentorjem so predstavili observatorij, itn. Na gimnaziji so tekmovali tako osnovnošolci kot srednješolci.

    Letos se je zbralo kar 230 mladih tekmovalcev (kar 18 več kot lani). Letos mineva 10 let od Mednarodnega leta astronomije (MLA2009) in od tega leta poteka tudi tekmovanje iz astronomije - kar je Slovenijo postavilo ob bok ostalim državam na področju osnovnošolske in srednješolske teoretične astronoije.



  • Krožek - priprava na državno tekmovanje iz astronomije,
    - 7. jan. 2019


    Prvi ponedeljek v novem letu je bil oblačen. Tako smo si ogledali urnik dogodkov na nebu 2019 - "Glej jih zvezde! v letu 2019" - avtor Guillaume Cannat, iz francoščine v slovenščino odlično prevedel Ludvik Jevšenak - strokovno pregledal urednik Spike Bojan Kambič. Obiskal nas je tudi študent Karim iz Egipta - zanimal se je za radijski teleskop. Pravi, da že dobro pozna eno izmed slovenskih besed - hitrost. Pogovor je tekel tudi o 10. državnem tekmovanju v znanju astronomije,
    - 12. januar 2019 - Gimnazija Šentvid - Lj. (ura: 10:00 - 12:00).
    Za vajo smo za dijaka Brina izmerili še lomni količnik ene od plasti LCD ekrana.
    Martin pa je spet začel aktivno delo na zvezdni karti - iz Mathematice je že narejeno kodo prepisal v Python. Dodal je Rimsko cesto ... Morebiti pa nam uspe.



  • Krožek - komet 46P/Wirtanen,
    - 17. dec. 2018


    Po daljšem času je bil to spet jasen ponedeljek. Seveda - najprej smo si ogledali komet 46P/Wirtanen. V teleskopu pri povečavah do 110x je bil, kljub moteči Luni in svetlobi Ljubljane, prav lep - razločljiv. Ali smo videli tudi košček repka - pa se nismo zedinili. Kometa je bil vesel dudi dijak prvega letnika Brin, ogledali smo si še svetlo Orionovo meglico M42, tudi Mars je še kazal določene podrobnosti (kljub skromi velikosti 8 ", kar je 3x manj kot začetek avgusta ob opoziciji).
    Bilo je mrzlo, sicer ne tako kot v naših mladih letih (- 20 °C ali celo -27 °C), a smo se z leti milih zim počasi odvadili nizkih temperatur in tako že -4 °C predstavljajo za današnje generacije kar polarne razmere. Pri astronomskih opazovanjih je to tudi kar realno, saj zahtevajo mirovanje in zato nas mraz kar hitro zagrabi za noge, roke, vrat, nos ...
    Martin je predstavil še nekaj imenitnih podob iz jesenskega poptovanja po Japonski, snemalo pa se je tudi za Instagram (gravitacijski valovi ...).


    KOMET 46P WIRTANEN in Plejade - posnel astronom Ries iz severne sosede Avstrije.
    COMET 46P WIRTANEN AND M45 Taken by Wolfgang Ries on December 15, 2018 @ Altschwendt, Austria
    Vir: http://esplaobs.blogspot.com/2018/12/comet-46p-wirtanen-and-m45-taken-by.html


    Rdeča meglica, zeleni komet, modre zvezde
    Avtorstvo slike & avtorske pravice: Tom Masterson (Grand Mesa Observatory)

    Pojasnilo: Ta praznično obarvan pogled na nebo je bil posnet v zgodnjih jutranjih urah 17. decembra, po največjem zbližanju kometa Wirtanen s planetom Zemlja. Komet je bil ravno še viden s prostim očesom. Lepa zelena barva njegove fluorescirajoče kometne atmosfere ali kome je tukaj poudarjena z zlaganjem digitalnih posnetkov na poziciji kometa, pod zvezdno kopico Plejade. Posnetki so tudi poudarili modro zvezdno svetlobo, ki jo odbijajo prašni oblaki, ki obdajajo mlade zvezde Plejad. Poglejte (proti levi) čez temne prašne meglice ob robu Perzejevega molekularnega oblaka in potovali boste k emisijski meglici NGC 1499, znani tudi kot meglica Kalifornija. Pretemen za oči, je poudarjen rdeči sij kozmičnega oblaka posledica ponovnega spajanja elektronov z ioniziranimi vodikovimi atomi. Okoli 23. decembra bo komet Wirtanen lahko najti z binokularjem, ko bo šel blizu svetle zvezde Kapela, v severnem zimskem ozvezdju Voznik.

    VIR: https://apod.fmf.uni-lj.si/ap181220.html


















    Ekipa iz 2005.


    Delo v observatoriju leta 2009 - foto Klemen Blokar.







  • DOMAČA STRAN AKGŠ NEPREKINJENO DELUJE ŽE OD LETA 1995!

    Čestitke ali - zvezdi siizmenjujeta gravitone.
    Nekaj zanimivosti iz zgodovine strani!








    Za astronomski krožek: ZORKO Vičar

    E-POŠTA, RFC-822: Zorko.Vicar@guest.arnes.si


    Nazaj na aktualno stran.
    Nazaj na domačo stran.


    Rekordi (tem. maksimumi) do junija 2015
    ----------------------------------------------------------
    1) Svetovni temperaturni rekord, ki ga priznava tudi Svetovna meteorološka organizacija (SMO), je 56,7 °C v Dolini smrti 10. julija 1913
    2) Za Evropo je odgovor manj zanesljiv, a SMO priznava za rekord 48,0 °C 10. julija 1977 v Atenah (http://wmo.asu.edu/)
    3) Uradni rekord v Sloveniji je 40,8 °C, izmerjen 8. avgusta 2013 na Letališču Cerklje ob Krki (http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/slo_vremenski_rekordi.pdf)
    4) Rekord za Kredarico drži.
    5) Najvišja temperatura na južnem tečaju je -12,3 °C, izmerjen 25. decembra 2011.



    .