ASTRONOMSKI KROŽEK Gimnazije Šentvid, Zanimivosti 2012

AKTUALNO
| 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | |

Stran se bo dopolnjevala v okviru razpoložljivega časa. Za vse morebitne napake in nerodnosti se že v naprej opravičujem.
  • * Vreme "v vesolju" 3, http://www.spaceweather.com/ *
  • * Shadow&Substance *
    ..Zvezdna karta ..
    Vir: Astronomy Picture of the Day via AGO.
    translation into Slovenian by H. Mikuz.     		Zvezdna karta.







  • Obisk učencev iz OŠ Šentvid - Ljubljana
    - ponedeljek 2. december 2013

    Obiskali so nas učenci "OŠ Šentvid", 5. in 7. razred. Učenke in učenci so spoznali opremo - zrcalna teleskopa Dobson 300/1500 mm in 150/1200 mm. Najprej smo na nebu z laserjem pokazali svetlejša ozvezdja:
    Veliki in Mali medved, Kasiopeja, Andromeda, Pegaz, Labod, Lira, Orel, Lisička, Voznik, Bik, Dvojčka, Orion, Perzej, ...
    Ker je bila čudovita (tudi nekoliko hladna) noč, smo si ogledali naslednje objekte:
    Albireo, M57, M27, M31 (tudi M32), dvojno razsuto kopico Hi-h, M45 - plejade, M42, Jupiter, ...
    Učenci so bili že seznanjeni s svetlejšimi objekti - tako da so opazovanja potekala tekoče. Kdaj so premaknili teleskop (in zato sosed ni kaj veliko videl), a to je del astronomskih opazovanj in otroškega "pogleda" na svet.
    Videli smo torej še nekaj poletnega neba, jesensko in delno zimsko večerno nebo.
    Kakšen od mladih radovednežev je prišel na idejo, da bo letos dodal v pismu želja Miklavžu tudi teleskop.



  • Komet - C/2012 S1 (ISON)
    - jesen 2013

    29. nov. 2013 - tresla se je Zemlja - rodil se je 'mISON'.
    Kakor kažejo slike SOHO sonde, je komet ISON komaj preživel perihelij (srečanje z bližino SONCA) - prakticno je ostal oskubljen mišek (od ISONa je ostal mISON). Nauk, napovedi v astronomiji so zelo negotove.
    Nekaj jedra kometa je torej še ostalo - več bo znano v naslednjih dneh. Spodaj je še primerjava s prelepim kometom McNaught iz leta 2007.



    Za primerjavo (zgoraj) komet McNaught iz leta 2007 - v periheliju je bil veliko svetlejši (čeprav dlje od Sonca) kot C/2012 S1 ISON (spodaj).

    Sledijo slike ISONa, ki jih je posnela sonda SOHO 28. in 29. novembra 2013.





    Pa nič zato - spoznali smo moč Sonca, pojem perihelija (prisončja), gibanje kometa. Kometi v sebi skrivajo prvotni material iz katerega je nastal Sončev sistem. Jedro kometa je običajno veliko od 0.1 km do 40 km. McNaught (C/2006 P1) iz 2007 (eden lepših kometov) je imel dimenzije med 10 in 20 km (jedro). Komet ISON (ki ga je včeraj Sonce skoraj do konca oskublo) pa je imel (po ocenah) jedro manjše od 5 km.
    Jedro je sestavljeno iz kamnin, prahu, vodnega ledu in zamrznjenih plinov (ogljikov monoksid, ogljikov dioksid, metan, amonijak, ...).

    Rep, ki nastane iz delcev prahu, je rahlo ukrivljen (dokaj sledi orbiti). Rep, ki pa nastane iz ioniziranega plina, kaže v smeri od Sonca navzven (v smeri toka sončevega vetra, tlaka). Nepovratni kometi in tisti z obhodno dobo nekaj 100 let najverjetneje izhajajo iz Oortovega oblaka (50.000 do 100.000 astronomskih enot - a.e. vstran od Sonca).

    No - lepote in skrivnosti nočnega neba nam seveda še naprej ostanejo kot izziv. Še vedno pa je zjutraj do približno 6. ure (z lovskim daljnogledom) vidite veliko manj opevani komet Lovejoy 5,6 magnitude v ozvezdju Volarja. Zvečer nam kažeta prelepe podobe Jupiter in Venera, zjutraj Saturn in Merkur. Ozvezdja Andromede, Kasiopeje, Pegaza so v teh dneh (začetek decembra, 21h) visoko na nebu - na zahodi pa še lahko ujamemo Laboda in Liro.

    Spodaj pa so podatki o ISONu - upajmo, da bo vsaj še majčkeno "pomahal" z repom na jutranjem decembrskem nebu.


    Vir: http://www.isoncampaign.org/potw-nov18

    C/2012 S1 (ISON) je blizusončev komet, ki sta ga 21. septembra 2012 odkrila ruska astronoma Vitalij Nevski in Artjom Novičonok. Uporabila sta 40 cm teleskop iz projekta ISON ( International Scientific Optical Network) in programsko orodje CoLiTec za samodejno otkrivanje asteroidov. Komet izhaja iz območja Oortovega oblaka in ima parabolično tirnico. Astronomi ugotavljajo, da je njegova orbita neverjetno podobna orbiti velikega kometa iz leta 1680, kar nakazuje na veliko možnost, da imata isti izvor.
    Komet se bo 1. oktobra 2013 približal Marsu, 28. novembra 2013 bo v periheliju, 26. decembra pa se bo najbolj približal Zemlji.

    Predvidevajo, da bo ISON konec leta 2013 vidljiv s prostim očesom ali manjšim teleskopom. V najugodnejšem položaju za opazovanje bo komet po prehodu skozi perihelij, ko se bo nekoliko oddaljil od Sonca. V tem času bo opazovanje kometa mogoče iz obeh Zemljinih polobel. Natančen sijaj kometa ISON je zelo težko napovedati, po nekaterih zgodnjih ocenah pa naj bi postal za opazovalce z Zemlje celo svetlejši od Lune. Kasneje so napoved navideznega sija popravili na največ -6, kar je primerljivo z navideznim sijem Venere. Napovedi so torej zelo NEGOTOVE! Jutranje ure so v decembru primerne za lov na ISON.

    Vir: http://www.bbc.co.uk/news/science-environment-25001732

    * Elementi tira in efemeride kometa C/2012 S1 (ISON).
    * Krivulja sija kometa C/2012 S1 (ISON)
    * http://stereo-ssc.nascom.nasa.gov/comet_ison/
    Sondi A in B krožita okrog Sonca (A znotraj orbite Zemlje, B pa zunaj) (glej: http://en.wikipedia.org/wiki/STEREO).


    Vir: http://medea.oan.es/servidorEfem/eindex.php


    Komet ISON s satelita STEREO
    Avtorstvo slike & Copyright: Karl Battams, NASA, STEREO, CIOC

    Pojasnilo: Še vedno nedotaknjen se je 21. novembra komet ISON (C/2012 S1) prikazal na levi strani polja te animirane slike kamere HI-1 na satelitu STEREO-A. Kamera je poleg ISON-a ujela tudi periodični komet Encke, Merkur in Zemljo. Sonce, ki se nahaja na desni strani in je vir valujočega sončevega vetra, je izrezano iz slike. S perspektive satelita STEREO v interplanetarnem prostoru je planet Zemlja pravzaprav najbolj oddaljen objekt v tej skupini. Merkur je najbližji. Oba planeta sta tako svetla, da ustvarjata ostre vertikalne črte na detektorju kamere. Pri obeh kometih jasno opazimo izrazita repa. ISON se nahaja bližje kameri in bo nadaljeval s hitrejšo potjo preko polja. Kameri na satelitih STEREO in SOHO bosta lahko sledili kometu ISON pri njegovem bližnjem srečanju s Soncem 28. novembra tudi v primeru, da bo opazovanje ISON-a z Zemlje v svetli zarji bolj zahtevno.


    Povezave:
    * animacija - http://www.youtube.com/watch?v=wPP4QzsqCXE
    * animacija - http://www.solarsystemscope.com/ison/ (flash)
    ** v živo - STEREO
    ** v živo - SOHO - (Solar and Heliospheric Observatory - v Lagrangeevi točki 1 - )
    ** v živo - SDO - (Solar Dynamics Observatory - Semi-major axis - velika polos orbite meri 42 156,51 km)



    Dopolnitev za razumevanje lege SOHO - Lagrangeeve točke - v sistemu Zemlja, Sonce.



  • Obisk OŠ Šmartno pod Šmarno goro
    - ponedeljek 11. november 2013

    Obiskali so nas učenci "OŠ Šmartno pod Šmarno goro", ki so izbrali kot izbirni predmet astronomijo. Oblačno nebo je preprečilo opazovanja, so pa učenke in učenci spoznali opremo - predvsem zrcalni teleskop Dobson 300/1500mm - ogledali so si domači kraj (Šmartno pod Šmarno goro) - veliko učencev je naredilo kar nekaj lepih slikic zvonika. Tudi Šmarna gora je bila zanimiva. Velik dobson je zelo primeren za dojemanje principa delovanja zrcalnih teleskopov. Nato so učenci v učilnici spoznali program Stellarium in rezultate našega dela. Pogovor je potekal tudi na temo astronomije in projekta "Na zabavo v naravo". Ugotovili smo, da je zelo primeren čas za tabor začetek maja 2014 (recimo 2., 3. in 4. maj) - na nebu bo mlada Luna (polna namreč zelo moti) in pa kar trije planeti (Jupiter, Saturn, Mars).

    Nebo v maju 2014.



  • "Say 'Hi!' to Juno"
    - sreda 9. oktober 2013

    V sredo, 9. 10. 2013, je med 20:00 in 22:40 po lokalnem času potekal projekt "Say 'Hi!' to Juno" agencije NASA, o katerem si lahko več preberete na JPLjevi strani[1]. Na kratko, gre za kalibracijo enega od inštrumentov na sondi Juno, ki je na poti do Jupitra. Vrli JPLjevci so za pomoč prosili radiomaterje po svetu.

    Juno ima inštrument, imenovan Waves, ki bo meril elektromagnetna polja v Jupitrovi okolici. Ta so precej močna, kar pomeni, da je inštrument dokaj gluh. Predvidevajo, da smo radioamaterji sposobni narediti dovolj močne signale, da bi nas morda lahko zaznal. Zato so v sredo med 19:00 in 20:40 po UTC organizirali množično oddajanje kratkega sporočilca "HI" na radioamaterskem frekvenčnem območju 28Mhz. V tem času je namreč sonda obiskala Zemljo med manevrom prače, ki jo je pospešil proti Jupitru. Sporočilo se v telegraski obliki glasi ". . . .   . .       ", kjer sta posamezna pika ali presledek dolga 30 sekund.

    Mi smo za dogodek izvedeli šele na isti dan, zato smo se morali precej podvizati. Situacija je bila namreč zelo ugodna: na šentviškem observatoriju počiva dipolna antena, ki so jo kakih 16 let nazaj uporabili v raziskovalni nalogi iz radioastronomije (PRVI KORAKI RADIJSKE ASTRONOMIJE V SLOVENIJI). Kot naročeno deluje ravno v 28 Mhz območju. Poleg tega je trenutno na observatoriju Juretova kratkovalovna radijska postaja s pripadajočo opremo. Vendar pa vsi ti deli še nikoli niso bili povezani v delujočo celoto in ekipa v sestavi Andrej, Dejan, Jure in Klemen si šteje v čast, da je v dveh urah uspešno postavila sistem in pravočasno (za las) začela z avtomatskim oddajanjem pod klicnim znakom S56EX.

    Medtem, ko se je računalnik potil z natančnim odmerjanjem trajanja piskov, smo na strani WebSDR[2] spremljali, kaj se dogaja drugod po svetu. Pokazalo se je, da so se aktivirali radioamaterji povsod po svetu, največ pa jih je bilo slišati v ZDA, kjer je ta hobi tradicionalno zelo zastopan.

    http://www.jpl.nasa.gov/hijuno/
    http://www.websdr.org/

    Zapisal: Jure Varlec








    Marko Cedilnik (z leve) in Tomaž Goslar ob dipolni anteni na terasi Gimnazije Šentvid - Ljubljana (posnel Zorko Vičar) - iz 1997.



  • »Grošljev simpozij« 2013
    - od torka, 15. oktobra, do četrtka, 17. oktobra 2013

    http://iza2.zrc-sazu.si/sl/dogodki/5-grosljev-simpozij#v

    VABILO NA »Grošljev simpozij« - spoštovani,
    vljudno vas vabimo na 5. Grošljev simpozij z naslovom »Per aspera ad astra: zvezdoslovje v antiki«, ki ga organizira Društvo za antične in humanistične študije Slovenije v sodelovanju z Inštitutom za arheologijo ZRC SAZU. Interdisciplinarno znanstveno srečanje bo potekalo od torka, 15. oktobra, do četrtka, 17. oktobra 2013, v dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU, Gosposka 16.
    Prisrčno vabljeni!Gregor Pobežin, predsednik DAHŠ
    Nada Grošelj in Marjeta Šašel Kos,organizacijski odbor Grošljevega simpozija 2013

    Per aspera ad astra: zvezdoslovje v antiki
    5. Grošljev simpozij

    KDAJ: 15.—17. oktober (od torka do četrtka) 2013
    KJE: Dvorana Zemljepisnega muzeja
    GIAM ZRC SAZU
    Gosposka 16
    Ljubljana

    Program

    PRVI DAN (torek, 15. oktober)
    Zvezdoslovje med znanostjo in filozofijo
    16:30 · sprejem udeležencev, pozdravni nagovor
    16:45 · Andrej Lajovic: Davne sanje nekega ljudstva
    17:10 · Tomaž Zwitter: Statistična signifikantnost upodobitev nebesnih vzorcev na arheoloških najdbah
    17:35 · razprava (moderator: David Movrin)
    18:00 · odmor s kavo in prigrizkom
    18:15 · Ignacija J. Fridl: Ko proučevanje zvezd škoduje filozofom – anekdota o Talesovem padcu v jamo
    18:40 · Vid Snoj: »V noči sijoča, krog zemlje blodeča tuja luč«: o človeku in kozmosu pri Parmenidu
    19:05 · Valentin Kalan: Plotin in astrologija
    19:30 · razprava (moderator: Miran Špelič)
    20:00 · zaključek prvega dneva simpozija

    DRUGI DAN (sreda, 16. oktober)
    Arheologija in astrologija
    16:30 · Miha Mihelič: Poznobronastodobni depo Kanalski Vrh 1 v kontekstu arheoastronomije
    16:55 · Klemen Blokar: Mehanizem z Antikitere
    17:20 · Boštjan Laharnar in Miha Mlinar: Srebrni votivni ploščici s Šentviške planote
    17:45 · razprava (moderator: Peter Turk)
    18:10 · odmor s kavo in prigrizkom
    18:30 · Stašo Forenbaher in Alexander Jones: Fragmenti astrologove ploče iz ilirsko-helenističkog svetišta u Spili kod Nakovane na Pelješcu (Hrvatska)
    18:55 · Pavel Gregorić: Skeptički prigovori astrologiji: Sekst Empirik, Adversus Mathematicos V
    19:20 · Barbara Murovec: Astrologija in astronomija na baročnih upodobitvah
    19:45 · razprava (moderator: Stanko Kokole)
    20:15 · zaključek drugega dneva simpozija

    TRETJI DAN (četrtek, 17. oktober)
    Zvezdoslovje med pogansko antiko in krščanstvom
    16:30 · Matej Hriberšek: Kozmologija in astronomija pri Pliniju Starejšem
    16:55 · Gregor Pobežin: Astronomska opažanja pri Cenzorinu
    17:20 · razprava (moderator: Marjeta Šašel Kos)
    17:35 · Aleš Maver: Arnobijev Kristus kot učitelj astronomije in fizike
    18:00 · Alen Širca: Um (nous) kot zvezda pri Evagriju Pontskem in vzhodni mistiki
    18:25 · razprava (moderator: Vid Snoj)
    18:40 · odmor s kavo in prigrizkom
    19:00 · Alenka Cedilnik: Filostorgijev opis bitke pri Mursi
    19:25 · Saša Čaval: Prežitki poganstva v krščanstvu: rimski prazniki, zabeleženi v orientaciji srednjeveških cerkva
    19:50 · razprava (moderator: Nada Grošelj)
    20:15 · zaključek tretjega dneva simpozija

    Dr. Milan Grošelj (1902–1979)
    -----------------
    Klasični filolog in akademik. Rodil se je 19. septembra 1902 v Kamniku, kjer je živel do konca osnovnega šolanja. Nato je odšel na gimnazijo v Ljubljano in leta 1920 vpisal študij klasične filologije na ljubljanski Filozofski fakulteti. Po diplomi leta 1925 se je s štipendijo ljubljanske univerze eno leto izpopolnjeval v Parizu pri vodilnih jezikoslovcih tistega časa. Med nekajletnim službovanjem na gimnazijah v Makedoniji, Srbiji in Sloveniji je sam ali s sodelavci pripravil obsežno komentirane šolske izdaje latinskih avtorjev, ki so bili na programu v gimnaziji (Salustija, Cicerona, Ovidija, Plinija mlajšega, Tacita, Horacija) - še danes edine, ki so dijakom in študentom latinščine na voljo v slovenščini. Leta 1934 je dosegel doktorat z disertacijo »Iz sintakse latinskega genetiva in dativa« in od leta 1936 do 1940 poleg polne zaposlitve na gimnaziji honorarno predaval na fakulteti, dokler ni bil leta 1940 redno nastavljen kot docent. Leta 1945 je postal izredni profesor in leta 1950 redni. SAZU ga je leta 1958 izvolila za dopisnega člana, leta 1977 pa je sprejel še redno članstvo.
    Prav profesor Grošelj je v času svojega delovanja kot dolgoletni predstojnik Oddelka za klasično filologijo odločilno oblikoval ta študij na ljubljanski Filozofski fakulteti in ga dvignil na visoko raven. Njegovi učenci in študentje še danes poudarjajo bogastvo, doživetost in zavidljivo strokovno raven njegovih predavanj in seminarjev, nič manj pa tudi njegovo osebno zavzetost za slušatelje. Iz njegove šole so izšli vodilni slovenski klasični filologi, akademik prof. dr. Kajetan Gantar, akademik prof. dr. Primož Simoniti in prof. dr. Erika Mihevc-Gabrovec. Pri znanstvenem delu se je posvečal pestri paleti etimoloških, oblikoslovnih, leksikalnih, besedotvornih, skladenjskih in slogovnih študij, ne le na področju latinščine in grščine, ampak tudi drugih indoevropskih jezikov. Razprave iz njegove najljubše tematike, jezikoslovja, prinašajo med drugim približno 460 etimologij, od katerih so številne našle mesto v pomembnih domačih in tujih slovarjih (denimo v Friskovem Grškem etimološkem slovarju). Njegove slogovne študije in interpretacije latinskih avtorjev, denimo Horacija, pričajo tudi o pretanjenem dojemanju izraznih možnosti v jeziku na besedni, stavčni in besedilni ravni.
    V svoji skrbi za znanstveni tisk in druge oblike znanstvenega delovanja je bil med ustanovitelji in dolgoletnimi uredniki ugledne znanstvene revije Linguistica, ki izhaja na Filozofski fakulteti, in Žive antike v Skopju. Bil je sourednik dveh Zbornikov Filozofske fakultete (1950, 1955) in eden od buditeljev Lingvističnega krožka na fakulteti, ki ima redna srečanja še danes. Dejaven je bil tudi mednarodno, saj je bil ustanovni član in nato član širšega odbora obnovljene Indogermanische Gesellschaft, najpomembnejše svetovne organizacije jezikoslovcev.



  • Noč raziskovalcev 2013
    - v petek 27. septembra

    Noč raziskovalcev v petek 27. septembra 2013 se bo odvijala na večih lokacijah v Ljubljani (Kongresni trg, Nacionalni institut za biologijo, Hiša eksperimentov, Ljubljansko barje, Gimnazija Šentvid), Novem mestu (Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu, Kulturni center Janeza Trdine) in Piranu (Morska biološka postaja).

    Na Gimnaziji Šentvid - Ljubljana (na terasi), Prušnikova 98, bodo od 22h potekala astronomska opazovanja in ogled observatorija ter (v primeru slabega vremena) projekcija lepot nočnega neba in rezultatov šentviških astronomov.

    Vljudno vabljeni.



    Kongresni trg - Ljubljana: od 18h dalje
    STOJNICA 9
    Astronomski krožek Gimnazije Šentvid
    Na stojnici bomo predstavili zanimive šolske in obšolske raziskovalne dejavnosti Gimnazije Šentvid. Pokazali bomo nekaj zanimivih fizikalnih poskusov in delo šolskega astronomskega krožka. Lahko si boste ogledali fotografije, ki smo jih na krožku posneli in opremo, s katero opazujemo. V kolikor nam bo vreme naklonjeno, si bo ves dan mogoče pobliže ogledati Sonce. Imamo namreč tudi teleskope s filtri, ki omogočajo varno opazovanje Sonca.





  • Astronomsko srečanje na Kisovcu
    - v soboto 5. oktobra 2013 od 14. ure dalje

    Tradicionalno Spikino srečanje ljubiteljev astronomije bo tokrat potekalo ob oktobrskem mlaju iz sobote 5. oktobra 2013 do zgodnjih nedeljskih ur. Slednje bodo namenjene predvsem iskanju prihajajočega kometa ISON, ki naj bi bil takrat že viden z okrog 11. magnitudo in bo začel svojo predstavo. Približno enako svetel bo takrat tudi komet z najkrajšo obhodno dobo Encke, ki pa potem v naslednjem mesecu prav gotovo ne bo razočaral, saj gre za enega od zelo ugodnih obhodov. »Lovci« na posebnosti pa boste lahko še na večer videli ugašajočo novo Delfina 2013 in v večjih teleskopih tudi še supernovo v znani M 74.
    V primeru slabega vremena pa bo cas za prijetne pogovore - izmenjave izkusenj, itn.
    To je tudi priložnost, da se prepričate, kaj vse zmore vaš, pa čeprav ne največji teleskop. Nebo nad Kisovcem, ki je okoli 1300 nad morjem, je namreč veliko temnejše kot pa v dolinah in veliko bolj primerno za opazovanje šibkih galaksij in meglic. Če pa teleskopa še nimate, je to prava priložnost da spoznate, kaj zmorejo različni teleskopi in se morda odločite dejavneje vstopiti v svet amaterske astronomije in lepot, ki jih ponuja nočno nebo.
    V planinskem domu se je mogoče okrepčati in dobiti prenočišče, če se ne želite vračati domov v zgodnjem jutru, saj jesenske noči niso več tople.
    Vabljeni!

    Spodaj je karta za pomoč - kako do Kisovca.








  • Slikanje Sonca skozi H-alfa teleskop Lunt35mm
    - 22., 24., 26. avgust 2013


    Negativ Sonca - 22. avgust 2013. Ta dan je Sonce kar bruhalo.


    22. avgust 2013.


    22. avgust 2013. Izbruh je skozi H-alfa teleskop imel obliko gorečega drevesa.


    24. avgust 2013. Zelo poučna slika, kjer filament (protuberanca od zgoraj) prehaja v protuberanco.


    24. avgust 2013.


    26. avgust 2013. Ena izmed protuberanc se je odlepila od površine Sonca. Seveda je bila podoba skozi H-alfa teleskop veliko bolj razločljiva.


    26. avgust 2013.

    Slikanje Sonca skozi H-alfa teleskop Lunt35mm,
    - 22., 24., 26. avgust 2013. Uporabil sem (kar sem imel pri roki) kompaktni digitalni fotoaparat Nikon-Coolpix S3000, makro opcija. Slikal skozi zoom okular. To so počitniški posnetki, ki pa zato nimajo nič manjše dokumentarne in pedagoške vrednosti. Fotoaparat bi moral biti boljši (na stojalu), z možnostjo nastavitve časa in zaslonke, a že ta igračka za 100 eur in majhen namizni H-alfa teleskop Lunt 35 mm nudi veliko veselja in rezultate, ki so lahko soliden uvod v opazovanje in fotografiranje Sonca na osnovnih šolah.




    Pred zahodom Sonca - 22. avgust 2013.


    Pred zahodom Sonca - 22. avgust 2013.


    Pred zahodom Sonca - 22. avgust 2013.


    Pred zahodom Sonca - 22. avgust 2013.


    Senca letalske sledi zaradi Lunine svetlobe, 20. avgust 2013.


    Luna, 21. avgust 2013.


    Venera iz celjskega gradu - 15. avg. 2013.

    Tri zvezde mesta Celje.




  • Druženje in utrinki,
    - noč iz 12. na 13. avgust 2013


    Ob ponedeljkih se redno srečujemo na observatoriju - a zadnje srečanje je bilo nekoliko posebno in to iz dveh razlogov - dobra prosojnost ozračja (iz Šentvida smo celo zaznali Rimsko cesto) in zaradi utrinkov Perzeidov brez Lune. Ne da bi se na veliko dogovarjali, se nas je na terasi zbralo kar nekaj, tudi nekateri člani iz skupine "Repatice in kometi". Utrinkov je bilo pričakovano - nekaj 10 na uro - a zmeraj navdušijo s svojim kratkim, a svetlim "življenjem". Najdlje od starejših je ostal Marko, ki je užival ob dejstvu, kako veliko se naučiš, če spremljaš zasuk neba iz ure v uro do jutra. Če smo zvečer še uživali ob pogledu na Saturna v Tehtnici, so okrog polnoči na vzhodu že na plano pokukale prekrasne Plejade. Proti jutru smo se odpravili še v okolico Zbiljskega jezera, kjer živi Nastja in ugotovili, da se svetlobi Ljubljane res težko uide - a vseeno so bili pogoji za opazovanja veliko boljši kot v Šentvidu. Bili smo nekoliko preblizu visokonapetostnemu daljnovodu, tako da smo začutili elektromagnetne vibracije direktno na lastni koži - sedaj bolje razumemo ljudi, ki se upirajo življenju v bližini daljnovodov. Z Markotom sva "kmalu" (okrog 3h) popihala domov, služba me je čakala že čez nekaj ur ...
    Ta dan je uspel tudi prvi testni polet Gajevega letalskega modelčka pod mentorstvom našega izkušenega "letalca" Domna.



  • Snemanje galaksije Vrtinec M51,
    - 3. avgust 2013


    Galaksija Vrtinec M51 - Lovska psa. Posnel in obdelal Andrej, zloženi 4 minutni posnetki. Šentvid - Ljubljana, Newton 8", f/5 - 3. avgust 2013.




  • Mehanska ura na blejskem otoku,
    - avgust 2013

















    Mehanska ura na blejskem otoku - lepo predstavljen mehanizem. Ura je mehanski model povprečnega dnevnega gibanja Sonca.



  • Dolgoletna analiza oblačnosti,
    - Ljubljana, Murska Sobota, Portorož


    Dolgoletna analiza oblačnosti, - Ljubljana, Murska Sobota, Portorož.
    Iz dolgoletne povprečne oblačnosti po dnevih se da razbrati obdobja, ki so primerna za astronomska opazovanja. Izkušnje kažejo, da če je oblačnost okrog 5/10 (50% odstrtega neba), so opazovanja že pogojno mogoča. Presenečajo izraziti vzorci skozi dekade - periodičnost letnega gibanja okrog Sonca očitno povzroča napovedljive vzorce prehodov vremenskih front, pojavov megle, konvekcije, itn.
    Pričakovano je obala najprimernejša za opazovanja, a hkrati je tudi med svetlobno najbolj onesnaženimi predeli Slovenije. Februar je med zimskimi meseci najbolj obetaven za jasne in mirne noči. Vzhodna (sploh SV) Slovenija je v jesenskih in zimskih mesecih precej bolj primerna za opazovanja kot osrednji del Slovenije. Poletje je seveda pričakovano zelo primerno (kar se tiče oblačnosti), za astronomska opazovanja - problem pa so kratke noči. Druga polovica avgusta je iz vidika daljšanja noči in glede na vreme, zmagovalna astronomska kombinacija ... Spomladi je še del marca zelo obetaven, v jeseni pa delno sredina septembra. Seveda pa je to povprečna slika, ki ne zagotavlja neke gotovosti, da bomo recimo februarja lahko opazovali. Zagotovo pa bo držalo, da če bomo opazovali 10 let in si beležili vreme, število opazovanj - bo februarja zabeleženih precej več opazovalnih noči kot recimo januarja. Kot vemo pa se podnebje stalno spreminja in recimo prva polovica leta 2013 je bila statistično ekstremna (ni pasala v noben vzorec, snega-padavin veliko, temperature nič posebnega - povprečje čez zimske mesece je bilo celo nad povprečjem, kar topla zima). Bilo je praktično 5 mesecev oblačno in tudi kumulativa padavin je na mnogih postajah, za prve 4 mesece, dosegla absolutne maksimume. Gostota tako obilno oblačnih dni (zima-pomlad) je približno 10 na 60 let. Rekord v oblačnosti drži zima-pomlad 1951 - poletje pred tem pa je bilo izjemno vroče.
    Naslednje statistike se bodo nanašale zgolj na Ljubljano. Tudi november in december 2012 sta bila zelo oblačna, tako da se Jupitra v šolskem letu 2012/13 praktično ni dalo opazovati. Povprečna skupna oblačnost zadnje jeseni, zime in pomladi (7.5) je bila najvišja po letu 1951, ko je znašala (7.8). Posledično velja obratna odvisnost za vsoto trajanja sonca (več oblačnosti manj sonca), ki je zadnjo jesen-zimo-pomlad dosegla minimum v zadnjih 50-ih letih (898 ur) Povprečje zadnjih desetih let za jesen-zimo-pomlad je 1151 ur. Zanimivo pa je, da smo pa absolutni rekord v trajanju sonca (jesen-zima-pomlad) v Ljubljani dosegli pa kar lani s kar 1464 urami. Variabilnost je torej zelo velika. Vsota oblačnih dni (povprečna oblačnost > 8/10) pa ja bila od januarja do maja 2013 kar 87, to je le za 5 dni manj kot leta 1972 (glejte graf).


    Graf števila jasnih (povprečna oblačnost < 2/10) in oblačnih (povprečna oblačnost > 8/10) dni - vsota od januarja do maja - za Ljubljano od 1950 do 2013. Trenda kažeta rahlo povečanje jasnih dni in upadanje števila oblačnih dni (kar je dobro za astronomska opazovanja) - a vidimo, kaj se je zgodilo leta 2013, doživeli smo pravi mali šok po številu oblačnih dni.

    Pomenljivo je bilo - da smo 5. januarja 2013 v Ljubljani izmerili januarski rekord 16.3 st. C in to temperaturo smo, komaj za 0.8 stopinje, presegli šele 11. aprila 2013.
    V prvi polovici junija 2013 je celo krožil vic, da bomo čez vikend presegli 40°C, 21 v soboto in 20 v nedeljo.

    Primerjava drsečega povprečja dnevne oblačnosti v Ljubljani za obdobje 1950 - 2012 s prvo polovico leta 2013. Od januarja do maja 2013 je bila Ljubljana in večina Slovenije praktično vaskodnevno prekrita z oblaki.


    Primerjalni graf oblačnosti za Ljubljano 1950-2012, 1991-2012 in 1950-2012 zgolj za 14h. Oblačnost je v zadnjem obdobju izrazito manjša, določeni vzorci se še zmeraj neverjetno prekrivajo. Oblačnost je za 14h v poletnih meseceih pričakovano nekoliko višja - razlog je seveda konvekcija (vzgon) zraka zaradi poletnega ogrevanja tal - posledično popoldanska oblačnost.
    Obdelal: ZV



  • Poletno druženje na terasi G. Šentvid,
    - 22./23. julij 2013

    Na terasi se nas je zbralo lepo število. Prišli so tako modelarji z Domnom na čelu, Nastaja je prinesla veliko letalo, Vid teleskop, Sandi je prišel s prijateljema, Klemen pa s Cirilom iz Kanade. Andrej in Klemen sta predstavila parabolično anteno (2 m premera) za lovljenje signalov iz vesolja, Sandijev prijatelj pa nam je imenitno popravil fokusr za našo Ciko - novi navoji in vijaki. Slike spodaj povedo veliko več. Luna nam je ukradla opazovanja, a nekaj nebesnih drobtinic smo le ujeli.



























  • Astronomska opazovanja na Sv. Jakobu,
    - 5./6. julij 2013



    Astronomska opazovanja na Sv. Jakobu (Polhograjsko hribovje) - 5./6. julij 2013.
    Iz Šentvida, kjer smo preko štirih nadstropij garaško tovorili opremo v Klemenov avto - Ciko (GSO Dobson 30 cm) - smo se v prekrasni nadrealistični večerni zarji odpravili Klemen, Andrej, Dejan in Zorko na bližnjo vzpetino Polhograjskega hribovja - na sedlo (770 m) pod vsem znanim Sv. Jakobom. Iz teh krajev opazuje južno nebo tudi Gorazd Bizjan (bil je naš navdih). Južno nebo je temno, na jz malo moti svetloba iz Vrhnike, zahod in sz sta odlična, sv, vzhod in jv pa se izgubita v siju Kranja, letališča Jožeta Pučnika (Brnik), Kamnika, Medvod, Domžal, Šentvida in seveda daleč najbolj preosvetljene Ljubljane. Svetloba omenjneih krajev v njihovi smeri skoraj popolnoma odreže nebo do višine 25 stopinj višine, od 25 do 35 stopinj pa je nebo pogojno uporabno. Naša želja so bila opazovanja ozvezdij južnega neba (Tehtnica, Škorpijon, Strelec, Kozorog, Vodnar, asterizem Poletni trikotnik, Kačenosec, Ščit, ...). Na jugu je, na tem opazovalnem prostoru, nebo krasno vidno še 10 stopinj nad obzorjem - solidno še okrog 5 stopinj. To so ozvezdja, ki jih nikoli ne vidimo iz Šentvida, razen najsvetlejših zvezd.



    Ozračje je bilo čisto mirno in kar transparentno, tako da je kroglasta kopica M22 (5,1 mag., 24.0') bila še pri višini 15 stopinj in povečavi 180X v bistvu očitno svetlejša kot M13 (5,8 mag., 16.6') - zvezde enkratno razljoćljive. Tudi v daljnogledu 15X70 je bila izjemna. Nad cerkvico Sv. Jakoba je celo noč slikovito kraljeval Veliki medved (del, ki ga imenujemo Veliki voz). Seveda smo si ogledali: M101, M81, M82, M97, M108, M109, ... večino od naštetih lepotic tudi z daljnogledom 15X70.




    Heliks (Božje oko) NGC 7293 (7,3 magnitude) - velikost 16' × 28', skoraj kot Luna.

    Planetarna meglica Heliks je odlično vidna z daljnogledom 15x70, s teleskopi - izhodna zenica naj bo 5 mm ali manj. Heliks je oddaljen "samo" 700 sv. let.
    IZ APOD:
    Bo naše Sonce nekoč izgledalo takole? Meglica Helix je ena najsvetlejših in najbližjih primerov planetarnih meglic, plinastega oblaka, nastalega ob koncu življenja zvezde podobne Soncu. Pline iz zunanjih plasti zvezde je odneslo v vesolje. Iz naše perspektive pa izgledajo, kot bi gledali skozi spiralo. Preostalo jedro zvezde je postala bela pritlikavka, ki sveti tako močno, da povzroča fluoresciranje prej odnešenega plina. Meglica Helix, s tehničnim imenom NGC 7293 se nahaja okoli 700 svetlobnih let od nas v smeri ozvezdja Vodnar. V premeru meri 2,5 svetlobni leti. Gornja slika je bila posneta s kamero širokega polja na 2.2-meterskem teleskopu Evropskega južnega observatorija La Silla. Bližnji posnetek notranjega roba meglice Helix prikazuje zapletene vozle plina neznanega izvora.

    Ta noč je bila tudi posvečena testiranju naše nove dvojne zvezdne karte (v nastajanju), ki sva jo s Klemenom izdelala kot pomoč, nam in našim kolegom, za učenje ozvezdij, pomoč začetnikom z zbirko lepših dvojnh zvezd in megličastih objektov in s stranjo, kjer so označeni vsi Messierjevi objekti, M+M objekti, Caldwellovi objekti (C) in nekateri objekti iz seznama Collinder (recimo »Kopica alfa Perzeja« pod oznako Cr39 v Perzeju, ali Obešalnik Cr399, znan tudi pod imeni "Al Sufi's Cluster ali Brocchi's Cluster" v Lisički). Enotno smo ugotovili, da je karta zelo uporabna za ročno iskanje objektov - čeprav so objekti natrpani na A3 plastificirano površino. Iz pripomb obeh avtorjev, odzivov kolegov, ki karto uporabljajo, predvsem začetnikov, bomo karto še zelo dopolnili: z imeni svetlejših zvezd, z navodili o uporabi, pretvorbo C objektov v NGC, s sortiranjem po svetlosti, itn ... Prostora na karti je še kar nekaj.
    To je trenutno edina karta na svetu s popolnim seznamom svetlejših objektov celotnega neba.
    Uživali smo seveda v Strelcu, Kačenoscu, Ščitu (M24, Laguna - M8, Trifid - M20, M22, meglica Labod - M17, meglica Orel - M16 [prsti stvarjenja], M11)


    M16 - od daleč je objekt podoben Orlu. Pogled na meglico Orel od blizu pa razkrije svetlo območje, ki je v resnici okno v središče večje temne ovojnice prahu. Skozi to okno vidimo močno osvetljeno delavnico, kjer je nastala celotna odprta kopica. V tej votlini so visoki stebri in okrogle globule temnega prahu ter hladnega molekularnega plina, kjer še vedno nastajajo zvezde. Vidnih je že nekaj mladih svetlih modrih zvezd, katerih svetloba in vetrovi povzročajo izgorevanje preostankov vlaken ter sten plinov in prahu. Emisijska meglica Orel z oznako M16 se nahaja okoli 6500 svetlobnih let od nas, premer ima okoli 20 svetlobnih let in je vidna z binokularjih v smeri ozvezdja Kače (Serpens, to je v bistvu drugi del ozvezdja Kače, tudi Telo kače - Serpens Cauda).


    Meglici Orel in Labod pokrivata to obširno zvezdno pokrajino, teleskopski pogled na Strelčev spiralni rokav v smeri središča naše Galaksije. Orel, znan tudi kot M16 je na levi nad središčem, Labod ali M17 je spodaj desno. Globok posnetek z velikim poljem prikazuje vesoljske oblake kot svetlejša območja aktivnega nastajanja zvezd. Nahajajo se vzdolž spiralnega rokava prelitega z rdečkasto emisijo, značilno za atomarni plin vodik in prašne temne meglice. Pravzaprav sta središči obeh meglic lokaciji dobro znanih bližnjih posnetkov nastajanja zvezd, ki ju je posnel Hubblov vesoljski teleskop. M17, imenovana tudi meglica Omega je oddaljena okoli 5500 svetlobnih let, M16 pa je oddaljena kakih 6500 svetlobnih let. Na sliki, ki pokriva na nebu 3 stopinje se raztegnjena krila meglice Orel raztezajo na razdalji 120 svetlobnih let.


    M8 - Laguna (spodaj, 6 mag.) in M20 - Trifid (zgoraj, 9 mag.) - izjemna bisera v Strelcu. Vidna tako z daljnogledom kot teleskopom, M8 tudi s prostim očesom. Vir: http://www.atlasoftheuniverse.com/nebulae/m08m20.html.
    Poimenovanje Trifid (M8) izhaja iz latinske besede trifidus (tridelen, razcepljen na tri dele), zato jo lahko poimenujemo tudi Trojica. Meglica je namreč sestavljena iz treh delov.


    Prelepa meglica Trojica predstavlja študijo nasprotij. Poznana tudi kot M20, meglica Trojica leži okoli 5000 svetlobnih let daleč v smeri ozvezdja Strelca, ki je bogato z meglicami. Kot porodišnica zvezd v ravnini naše Galaksije, meglica Trojica predstavlja tri različne tipe meglic: rdeče emisijske meglice, kjer svetijo vodikovi atomi, modre refleksijske meglice, kjer prah odseva zvezdno svetlobo, in temne meglice, kjer so gosti oblaki prahu vidni kot silhuete. Svetlo rdeče emisijsko območje, ki je razdeljeno približno na tri dele s temnimi oblaki prahu, botruje popularnemu imenu Trojica. Na zgornjem ostrem in barvitem posnetku lahko okoli rdeče emisije vidimo tudi meglo modrine - reflekscijsko meglico. Stolpi in curki, ki so jih oblikovale nove rojene zvezde, spodaj in levo glede na center meglice, so veliko bolje vidni na natančnih Hubblovih posnetkih tega območja. Prečna velikost meglice Trojice je okoli 40 svetlobnih let.


    Kroglasta kopica M22, ki jo vidimo na zgornji sliki vsebuje preko 100.000 zvezd. Te zvezde so nastale skupaj in so gravitacijsko povezane. Kro?žijo okoli središ?ča kopice, slednja pa kro?ži okoli sredi?šča naše Galaksije. Do sedaj je znanih okoli 140 kroglastih kopic, ki se nahajajo v približ?no sferičnem haloju okoli Galaktičnega sredi?šča. Gledano iz Zemlje, kroglaste kopice niso enakomerno razporejene po nebesni sferi in to dejstvo je bilo ključno pri ugotovitvi, da naš?e Sonce ni v sredi?ču naš?e Galaksije. Kroglaste kopice so zelo stare. Obstaja enostavna metoda za določitev njihove starosti, ki skoraj dosega 13.7 billijonov (milijard) let - starost vsega vesolja.

    To noč smo si Ogledali objekte:
    M24, Laguna - M8, Trifid - M20, M22, M28, M23, M3, M4, meglica Labod - M17, meglica Orel - M16 [prsti stvarjenja], M11, M27, M57, C20, Cr39, Cr399, Heliks NGC7293, C16, C14, M34, M101, M81, M82, M97, M108, M109, M31, M33, ...

    Ko smo se odpravljali iz Šentvida, je bilo nebo praktično zaprto z oblaki in nekateri so nas imeli malo za "zvezdoglede". A vremenska napoved je bila odlična - jasno od polnoči, Lune ni bilo nad obzorjem. In izkazalo se je, da so meteorološki modeli zadeli v nulo ..., no saj delam na ARSO. Rahlo je pihal vetrček (lokalno), bilo je dokaj toplo in prav nobene vlage na teleskopih (zaradi rahle sapice), oblekah - odlični pogoji, mirno ozračje. Odmaknili smo se 10 m iz ceste na travnik (3 m višinske razlike), tako da smo bili izven dosega osvetljene Ljubljane, Medvod, Brnika, ... Jug pa je bil enkraten in dovolj temen, da je Rimska cesta segala do obzorja.
    Saturna si nismo ogledali, malo nam je bilo žal, a so nas bolj prepričali poletni in jesenski objekti južnega neba. Škoda, da se zgodaj zdani, a smo tako prej prišli domov, na Šentvidu smo še počakali vzhod Sonca ... Vmes smo še izgubili kakšen pokrovček, a smo ga spet znova našli (kot že mnogokrat) ...

    ŠE ODZIV NA NAŠO NOVO ZVEZDNO KARTO:
    "Spostovani Zorko,
    predvsem hvala za precudovite posnetki, ki nam jih posiljate. Žal sem ze od zacetka meseca v XY, tako da se srecanj na Sentvidski terasi ne morem udeleziti. Prav zavidam vam! Sama skoraj sleherno noc opazujem nebo in se na njem vedno bolj znajdem. Poleg poglavitnih zvezd v "Poletnem trikotniku" skusam poiskati tudi zvezde v sestavi posameznih ozvezdij. To je tu bolj vidno kot pa v mestu. Opazujem tudi dvojne zvezde in skusam cimbolj locirati meglice, kopice in galaksije na podlagi karte, ki ste nam jo dali. Napredujem bolj pocasi pa vendarle.
    Prosila bi vas, da me obvestite,ce boste imeli tudi v juliju kaksno srecanje."

    Sledi nekaj impozantnih Dejanovih posnetkov.


































    Primerjava Dejanove slike z APOD - spodaj.




    Vir:
    http://apod.fmf.uni-lj.si/ap130712.html
    Pojasnilo: Petnajst stopinj širok posnetek obsega natrpano zvezdno polje v ozvezdju Strelec v smeri središča naše Galaksije. V resnici leži Galaktično središča blizu desnega kota tega bogatega zvezdnega polja, v sredini katerega opazimo enajst svetlih zvezdnih kopic in meglic. Vseh enajst je označenih v katalogu, ki ga je sestavil kozmični turist 18. stoletja Charles Messier. M8 (Laguna), M16 (Orel), M17 (Omega) in M20 (Trifid), ki so za zvezdne raziskovalce pridobile status zvezdnika, se bahajo z rdečkastimi odtenki emisijskih meglic, ki so vezane na področja nastajanja zvezd. V malih teleskopih pritegnejo pozornost tudi zvezdne kopice v tem natrpanem zvezdnem območju: M18, M21, M22, M23, M25 in M28. M24 je tisoče svetlobnih let dolg oblak Galaktičnih zvezd, ki zavzema širše območje od posamičnih kopic, in ga vidimo skozi režo v zatemnilni tančici prahu. Postavite kurzor na posnetek (ali kliknite sem) za pomoč pri identifikaciji Messierjevih enajst.



  • Zahoda Sonca za Triglavom 21. junij 2013
    - terasa gimnazije


    Dan ko se začne poletje, Sonce (gledano iz Šentvida) zahaja za Triglavom in se za nekaj trenutkov spet prikaže na vzhodni strani pobočja.


    Ko smo se začeli zbirati, smo najprej razprostrli najbrž največjo zvezdno karto na svetu - našo novo pridobitev. Še kako nam bo prišla prav.















































    Že več kot 10 let se šentviški astronomi (tradicionalno) dobivamo v dneh okrog poletnega solsticija (21.6.) na terasi gimnazije Šentvid, kjer spremljamo izjemen zahod (zaid) Sonca za Triglavom - goro naših prednikov. To je dogodek, ki se zaradi različnih pogojev v atmosferi in zaradi (kdaj motečih) oblakov, zmeraj kaže v drugačni luči - podobi. Če je zahod viden (problem so seveda oblaki), smo zmeraj znova presenečeni nad igro senc, porazdelitvijo žarkov, nad večerno zarjo (nad mini Sončevim mrkom). Tudi včeraj je bil en tak pravljičen zahod (nekateri ste dogodek doživeli skupaj z nami na terasi).
    Na sliki zgoraj, se je Triglav projeciral kar na tri plasti oblakov, kaj takega še nismo doživeli.

    Na prvem srečanju 20. junija 2001 sva se zbrala le s Petrom Mihorjem. In uspeli so eni lepših posnetkov - animacija (spodaj) se še danes vrti na spletišču krožka.


    Sonce, gledano iz Šentvida, zahaja ob poletnem solsticiju točno za Triglavom. Aljažev stolp so skovali in na slovensko goro ponesli prav kovači iz Šentvida (7. avgusta 1895). Slučaj? Kdo bi lahko iskal kak globji razlog za tako lego Šentvida? Aljažev stolp je Faradayeva kletka, ki ščiti planince in alpiniste pred udari strel.
    Posneto 20. junija 2001 (čas snemanja - CE TIME:19:35+/-2min), film Kodak gold 200 ISO.
    Sonce najprej zaide za Triglavom in čez nekaj trenutkov spet pokuka na vzhodni strani, nakar se dokončno skrije za Julijci. Vsekakor so pozornosti vredni tudi oblaki, ki se dvigajo čez masiv Triglava in oblak na levi, ki počasi izginja (izhlapeva). Prečudovite posnetke je naredil in animiral Peter Mihor, (CANON, EOS 500, f/13, časi 14 ekspozicij: avtomatika), terasa šole, astronomski krožek Gimnazije Šentvid.




  • Snemanje zahoda Sonca za Triglavom in Saturna 20. junij 2013
    - terasa gimnazije


    Sonce so nam pojedli nevihtni oblaki nad sosednjo Italijo. Saturn pa se je kazala v najlepsi luči. Ob povečavi 400x, celo na teleskopu 150 mm, je Saturn bil jasen (proge na planetu, vrzeli v obrocku) in čisto miren.


    datum: 2013-06-20
    kraj: Šentvid
    avtorji:
    Dejan Kolarič, Ida Kraševec, Andrej Lajovic, Jure Varlec, Zorko Vičar
    oprema:
    teleskop SkyWatcher Newton 20 cm, f/5
    montaža SkyWatcher EQ6
    5x Barlowa leča
    CCD kamera Basler acA1300-30gm
    zaporni filter za UV in IR
    zajem:
    osvetlitev 117 ms (cca. 8.5 FPS)
    zajetih 7996 okvirjev
    filtriranje qhidra (wavelet estimator 0.5px 5px)
    3306 slik zloženih z lastnim programom
    končna obdelava Gimp
    Veliko podrobnosti.


    datum: 2013-07-14
    kraj: Šentvid
    avtorji:
    Dejan Kolarič, Andrej Lajovic
    - za primerjavo



  • Zahod Sonca za Triglavom 19. junij 2013
    - terasa gimnazije



    Ptica in Triglav.


    Ptica in Triglav.

    L J U B L J A N A,
    stran 21, glasilo Ljubljana, sep. 2013
    Nagradni fotonatečaj

    Moja Ljubljana - Triglav, moj dom

    Nagrajena fotografija Zorka Vičarja

    Stane Jagodič, akad. slikar in publicist

    Fotonatečaj ima naslov Moja Ljubljana, kar pomeni, da morajo prispele fotografije vsebovati bolj ali manj urbano motiviko prestolnice. Sprejemljive so seveda tudi mestne vedute, ki jih v ozadju krasijo okoliški hribi in oddaljene planine. Pri tokratni nagrajeni fotografiji, katere avtor je Zorko Vičar, ne gre za mestno podobo, temveč za motiv, ki je bil posnet s terase ljubljanske šentviške gimnazije. Na fotografiji je predstavljen oddaljeni Triglav v času žarečega sončnega zahoda, in to v trenutku, ko je šentviško nebo preletela ptica, kar daje motivu poetičen čar. Triglav kot najvišja gora v deželi Slovencem veliko pomeni in pomeni nacionalni simbol. Triglav je slovanski bog in ljudje so gori nadeli ime »beli triglavski očak«. Znamenito pesem o Triglavu je leta 1894 napisal duhovnik Matija Zemljič iz Gornje Radgone, leta 1896 pa jo je uglasbil duhovnik Jakob Aljaž iz Dovjega na Gorenjskem. Gre za velika domoljuba, ki sta v veličastni kamniti gori videla simbol lepote, trdnosti, zavetja, samobitnosti in ponosa, kar naj bi Slovence povezovalo in nacionalno utrjevalo. V novejšem času je nastala domoljubna popevka Ptica vrh Triglava, katere avtorji so bili Jure Robežnik, Dušan Velkavrh in Tomaž Habe, doživeto pa jo prepeva Braco Koren. Silhueta triglave gore v obliki cikcak linije je navdihovala številne vizualne ustvarjalce, ki so bolj ali manj posrečeno kreirali grbe in simbole za različno rabo. Tudi partizanska kapa je v tej obliki. Zorko Vičar je poslal več variant motiva, prvi predstavlja že opisano fotografijo s ptico, drugi je posnet v prefinjenem modro-sivem tonu, tretji pa prikazuje očišče fotografiranja, prej omenjeno šentviško teraso z ograjo, za katero se dviguje hribovje s Triglavom v ozadju. Nagrajencu se je najbolj približala avtorica Katja Grm z imenitnim nočnim posnetkom pivovarne Union, sledi Tjaša Janovljak z odlično dokumentarno serijo motivov iz jazz predstave na Gornjem trgu in Mitja Kralj, ki je s pomočjo optičnega trika ustvaril šokanten motiv z naslovom Ljubljana se podira.

    Matej Pilic je posnel železniške tire pred postajo v zanimivi perspektivi, Nina Sonja Hlebš parkirana kolesa Bicikelj, Ana Mandić močno razpotegnjeno panoramo na Ljubljanskem gradu in Samo Ječnik Mestni trg z Robbovim vodnjakom.

    Nagradni fotonatečaj Moja Ljubljana
    Fotografije za objavo v naslednji številki pošljite najpozneje do 19. septembra 2013 na naslov: Mestna občina Ljubljana, glasilo Ljubljana, Mestni trg 1, 1000 Ljubljana na CD-ju ali v fizični obliki ali na e-naslov: glasilo.ljubljana@ ljubljana.si. Za vse prejete natečajne fotografije si Mestna občina Ljubljana pridržuje pravico, da jih objavi v tiskani in/ali spletni obliki glasila Ljubljana.

    Foto: Zorko Vičar
    Nagrajeni cikel fotografij.

    Spodaj je stran iz časopisa LJUBLJANA:
    http://www.ljubljana.si/si/mol/publikacije/
    http://www.ljubljana.si/file/1395755/glasilo-ljubljana_september_2013_internet.pdf


    Na natečaj me je prijavila gospa Helena Koren - lepa hvala.



    Luna v poudarjenih barvah površinske sestave.







  • Zahod Sonca za Triglavom 17. junij 2013
    - terasa gimnazije



    17. junija smo se zbrali na rednem ponedeljkovem srečanju v nekoliko razširjenem krogu, saj smo naredili uvod v prelepe dneve, ko Sonce zahaja za Triglavom (poletni solsticij se simbolično naredi na Šentvidu). Zgoraj je slika z začetkom zahoda Sonca za Triglavom.






    Izjemen nevihtni oblak v nastajanju.



    Luntov 35 mm H-alfa teleskopek je pokazal precudovite protuberance na Soncu - pravo fontano.


    Ta dan smo se tudi igrali z letalom - na sliki je Domen ravno uspešno pristal z njim na potki do observatorija.






  • Opazovanja 13. maj 2013
    - terasa gimnazije

    Prvi lep ponedeljek po dolgem času. Opazovali smo:
    - v teh dneh je Saturn (smo ga snemali) v najugodnejsi legi za opazovanja, sa je bil pred dvema tednoma v opoziciji (je najblizje Zemlji [zato je sedaj najvecji], je celo noc nad obzorjem, saj Zemlja lezi med Soncem in Saturnom),
    - odhaja zimsko nebo in tukaj so ze pomladna ozvezdja (Rak. Lev, Devica, Tehtnica s Saturnom) in delno poletna (Herkul, Lira),
    - sedaj imajo idealno lego Veliki medved (M51. M101, M81, M82, M97, ...) , Berenikini kodri (M64, M53), Lovska psa (M3), Severna krona, delno Kaca (M5), Krokar, Škorpijon (M4), ...
    Cika je zakon (teleskop Dobson 30m mm, f/5, GSO) - oblaki pa so nam do 23:30 ure delali velike tezave - živce smo imeli na bucikah.

    Domen Kosmač je izvedel kar nekaj vragolij z letalskim modelčkom:
    pristanek na drevesu, pristanek na igrišču, pa tudi tri uspešne pristanke na terasi šole. Andrej in Dejan pa sta letalo lovila na strehi observatorija - v stilu King Konga ..., kjer sta montirala strelovod.



  • Delni Lunin mrk,
    - 25. april 2013


    25. aprila 2013 je bila res imenitna noč in štirje iz naše druščine (Irena Leban, Helena Koren, Zorko V., Andrej Jarc) smo si na Šentvidu skupaj ogledali Lunin mrk, ki je začuda, kljub skromni magnitudi 1,5 %, izpadel nadvse prepričljiv - sliko mrka je posnela članica AD Vega Marjetka Jene (21:55).
    Ta mrk je bil, prav zaradi skromne magnitude, zelo pučna izkušnja!!!
    Naslednji Lunin mrk, ki bo nekoliko bolj impresiven, bo viden 28. septembra 2015 - maksimum bo ob 4:47.
    Pred, med in po mrku smo si z našo Ciko (Dobson 30 cm) ogledali še oba planeta velikana, prekrasno razsuto kopico M44 v Raku (tudi z daljnogledom 15x70 - SkyMaster), galaksiji M81 in M82 v Velikem medvedu, dvojni zvezdi epsilon Lire, Mizar&Alkor, Karlovo srce in še nekaj zvezd (za oceno razločljivosti ozračja). Kaj več pa se ob polni Luni ni dalo spodobno zaznati - pa tudi ura je takoj pobegnila na 23..., služba ...



  • Vidnost kometa PanSTARRS 2011 L4
    - vidnost v marcu, aprilu 2013


    V dneh po 12. marcu 2013 bo najugodnejši čas za opazovanje kometa PanSTARRS (poglejte datume na slikah, potuje čez Ribi, nato Andromedo – viden nizko na zahodu po dobre pol ure po zahodu Sonca). Vremenska napoved nam ni ravno naklonjena, a ...

    Vir slike: http://www.skyandtelescope.com/observing/highlights/Update-on-Comet-PanSTARRS-187930541.html
    Komet bo viden se naslednje tedne, a bo manj svetel, a še zmeraj viden z daljnogledom.
    Bo pa v jeseni morebiti se bolj atraktiven komet 2012 S1 (ISON) - v prisončju bo 28. novembra 2013 (0,013 astronomske enote daleč od Sonca). Od 28. do 30. novembra 2013 obstaja verjetnost, da bo zelo svetel, brez težav viden s prostim očesom.


    stack-levels-panstarrs_adv - slikal Klemen - sestavil Andrej.



    Klemen (ADV in mentor AKGŠ) pravi:
    "Vznejevoljen zaradi vremena, ki nam je že predolgo preprečevalo ogled aktualnega kometa blagozvočnega imena, sem se danes trmasto odpravil poskusiti srečo kar na observatorij v Šentvid. Velika gmota oblakov, ki je celo popoldne grozila z obstrukcijo dogajanja, je proti večeru vendarle popustila in se z zahoda odpravila proti jugu.
    Tako se je odprl zelo lep pogled proti zahodu in z Nastjo Marondini, ki se je pridružila ekspediciji, sva z velikim pričakovanjem čakala, da se bo Sonce vendarle spokalo v nižja nadstropja kleti. Od pol sedme naprej se je nebo iz minute v minuto bolj temnilo, kometa pa od nikoder. Ko sem ravno začel ugotavljati, da sem najbolj nesposoben opazovalec na tem planetu, sem končno uzrl komet; zanimivo je, da sem ga najprej zagledal skozi iskalo naše "Cike". Ura je bila petnajst čez sedem. V naslednje pol ure je komet počasi postajal vse kontrastnejši na vedno bolj temnem nebu.
    Navdušena nad pogledom skozi daljnogled in teleskop sva z Nastjo postavila še šolsko EQ-5 stojalo in nanj postavila 80mm F/5 refraktor, slednjega pa še "obtežila" s Canonom EOS 20D. Vse to seveda z namenom, da bi sijajni prizor našel mesto še kje drugje kakor le v spominu prisotnih opazovalcev.
    Seveda se komet ni pustil tako zlahka ujeti. Poskrbel je, da daljinsko prožilo za fotoaparat ni hotelo delovati (zato so bile ekspozicije omejene na 30 sekund in vsako je bilo potrebno sprožiti ročno), nazadnje pa je izpil še vsebino baterije (in s tem modro preprečil, da bi lahko posneli še temne ekspozicije, svetle ekspozicije enakomerno osvetljenega ozadja in kratke temne posnetke). Nabrano gradivo tako ne bo našlo mesta med najimenitnejšimi posnetki, kar jih je kdaj naredilo človeštvo.
    Upam pa, da je dovolj dobro, da ne bo povzročalo črevesnih obolenj nič hudega slutečim opazovalcem. Pripenjam primerek enega posnetka in prvi poskus zlepka kakih 9 posnetkov, ki so razmeroma dobro uspeli.
    Od zanimanja prekipevajoči bralci boste več surovega gradiva našli v spletni shrambi ADV.
    -----------
    Pripis: Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da je komet nadvse ekspeditivno bežal proti obzorju in ga za razliko od Ahila brez večjih filozofskih težav tudi dosegel in prečkal ter se tako pridružil želvi tam spodaj. Kar je pri tem vredno omembe je dejstvo, da se je kometovo prečkanje obzorja dalo opazovati skozi omenjene optične pripomočke, četudi seveda ne več v najlepšem sijaju."



  • Snemanje Rozete - (NGC 2237),
    - 5. marec 2013


    Rozeta - (NGC 2237) - ozvezdje Enoroga ali Samoroga. Iz Šentvida posneli člani ADV&AKGŠ - 5. marec 2013, zloženi 4 minutni posnetki - Andrej. Posneto z Miličinim refraktorejm Celestron 80 mm, f/4, aparat Canon EOS 350D, modificiran za boljšo detekcijo EMV valovne dolžine 650nm.
    Premer Rozete je približno 1.3°, magnituda pa okrog 4,8. NGC 2244 je razsuta kopica v Rozeti - znotraj meglice.


    Andrej je od slike odštel zvezde in dobil zgornjo sliko Rozete. Andrej pravi: "G'MIC [1] vtičnik za Gimp ima fino orodje, ki se imenuje "solidify" – pustiš dele slike prozorne in iz okolice načara neko aproksimacijo, kaj naj bi tam bilo."


    Ozvezdje Enoroga (Monoceros) s prelepo Rozeto NGC 2237. Premer Rozete je približno 1.3°, magnituda pa okrog 4,8. NGC 2244 je razsuta kopica v Rozeti.


    TO NOČ SO NAS OBISKALI TUDI UČENCI OŠ Savsko naselje pod mentorstvom Milojke Vidmar - prišlo je 15 učencev in dva spremljevalca.

    Klemen jim je razkazal zimsko nebo, ozvezdja, planet Jupiter, Orionovo meglico M42, Plejade, Jasli M44, večzvezdje Mizar in Alkor, dvojno razsuto kopico Hi-h, itn. Uporabili smo našo Ciko - GSO Dobson 30 cm, f/5. Na koncu so nekateri učenci že sami poiskali M42, Jupiter, ... Uporabili smo tudi daljnogled SkyMaster SkyMaster 15x70, ki je odličen za razsute kopice, prešteli koliko zvezdic je v Plejadah, se vprašali v katerem ozvezdju bo Jupiter čez 12 let ... Nekateri učenci so imeli tudi s sabo daljnoglede. Malo smo podebatirali še o Zodiaku, stabilnosti našega planeta, nastanku zvezd in že je bila ura 21. ...







  • Pot asteroida 2012 DA14,
    - 15. februar 2013


    Novička o asteroidu 2012 DA14 je obkrožila svet - 15. februarja 2013 zvečer bo potoval čez Leva in Veliki voz proti Severnici s hitrostjo približno 0,8 stopinje na minuto. Zgoraj je umetniška upodobitev preleta. Spodaj so slikice poti. ČASI na sliki so podani v UT (GMT), k času UT prištejete eno uro in dobite naš lokalni čas. Asteroid je kar velik - 50 metrov, našemu planetu pa se bo približal na okrog 28000 km. To pa je že taka velika razdalja (še dobro), da ga s prostim očesom ni moč zaznati. Svetil bo z magnitudo okrog 7 ali 8, kar pa je že dovolj, da ga zazanamo z daljnogledim, oz. teleskopom. Še primerjava - sateliti, ki jih vidimo s prostim očesom, potujejo precej bližje Zemlji - "zgolj" nekaj 100 km nad površjem. Upajmo na jasno vreme. Če ne, pa na prelet asteroida lahko spremljamo na strani:
    http://www.planetary.org/explore/projects/neo-grants/2012da14.html






    Vir: http://www.skyandtelescope.com/observing/highlights/189052161.html

    Asteroid 2012 DA14 pri nas vzide ob 20:40 v ozvezdju Device in ima magnitudo 7,3. Ob 21:30 je že v Lovskih psih in magnituda mu pade na 7,8. Ob 22:30 je v Velikem medvedu z magnitudo 8,9. Uro kasneje preide v Zmaja, magnituda 9,9, tam ostane do 1:00 16. 2. V Žirafo preide z magnitudo 10,9 in tam ostane do začetka astronomskega mraka. Še podatki na 30 minut:
    021520302013:15-02-2013 21:30:00  Alt = 19° 33' Az =  90° 37'  (E)   
021521002013:15-02-2013 22:00:00  Alt = 36° 31' Az =  77° 54'  (E)
021521302013:15-02-2013 22:30:00  Alt = 47° 33' Az =  64° 26'  (ENE)
021522002013:15-02-2013 23:00:00  Alt = 53° 45' Az =  51° 06'  (NE)
021522302013:15-02-2013 23:30:00  Alt = 56° 45' Az =  39° 03'  (NE)
021523002013:16-02-2013 00:00:00  Alt = 57° 29' Az =  29° 15'  (NNE)
021523302013:16-02-2013 00:30:00  Alt = 57° 35' Az =  21° 26'  (NNE)
021600002013:16-02-2013 01:00:00  Alt = 57° 06' Az =  15° 27'  (NNE)
021600302013:16-02-2013 01:30:00  Alt = 56° 20' Az =  10° 55'  (N)
021601002013:16-02-2013 02:00:00  Alt = 55° 28' Az =  7° 30'  (N)
021601302013:16-02-2013 02:30:00  Alt = 54° 34' Az =  4° 58'  (N)
021602002013:16-02-2013 03:00:00  Alt = 53° 41' Az =  3° 04'  (N)
021602302013:16-02-2013 03:30:00  Alt = 52° 53' Az =  1° 39'  (N)
021603002013:16-02-2013 04:00:00  Alt = 52° 09' Az =  0° 37'  (N)
021603302013:16-02-2013 04:30:00  Alt = 51° 29' Az =  359° 51'  (N)
021604002013:16-02-2013 05:00:00  Alt = 50° 55' Az =  359° 18'  (N)
021604302013:16-02-2013 05:30:00  Alt = 50° 26' Az =  358° 54'  (N)

    Megla nam je vzela pogled v nebo, a prelet asteroida 2012 DA14, na zvezdnem ozadju, si lahko ogledamo na animacijah, ki so jih posneli večji observatorji drugod po svetu. Zgoraj je eden izmed mnogih: Vir: http://www.nasa.gov/mission_pages/asteroids/multimedia/asteroid2012da14i.html
    Črta na animaciji je prehod satelita.

    Še ena zanimivost.

    Osrednjo Rusijo, natančneje pokrajino Čeljabinsk, je zajel dež meteoritov, ki so eksplodirali v zraku, delci pa so dosegli tudi tla in razbijali okna. Po zadnjih podatkih je bilo ranjenih najmanj 725 ljudi.
    Meteorit nad Uralom v osrednji Rusiji, katerega težo ocenjujejo na 10 ton, je pred padcem na Zemljo na višini 55 kilometrov devetkrat eksplodiral, njegovi delci pa so delno zgoreli v spodnjem delu atmosfere, je pojasnil predstavnik tamkajšnjih oblasti.
    Takole pa zgleda meteorski dež v živo,...
    NASLOV:
    http://say26.com/meteorite-in-russia-all-videos-in-one-place

    Zaprli šole
    Zaradi meteoritskega dežja, ki je nenadoma razsvetlil modro nebo na Čeljabinskom, je obstal jutranji promet, številni ljudje pa so si zavetje poiskali v bližnjih zgradbah. Začasno je bilo prekinjeno delovanje prenosnih telefonov. Šole in vrtci v celotni pokrajini so danes zaprti, ker so na številnih zgradbah razbita okna, živo srebro pa se je spustilo na 18 stopinj Celzija pod ničlo.
    Pokrajina Čeljabinsk je veliko industrijsko središče s številnimi tovarnami in drugimi obrati. Tam sta tudi jedrska elektrarna in veliko jedrsko odlagališče Majak. Predstavnik državne jedrske družbe Rosatom je dejal, da meteoritski dež ni vplival na delovanje njihovih obratov na območju.
    Še malo zgodb - za katere pa ne vemo, če niso zgolj novinarska raca!
    Vojska obstreljevala meteorit?
    Iz observatorija Pulkovo so sporočili, da v naslednjih urah pričakujejo, da bo v atmosfero vstopil še en meteorit. Po za zdaj nepotrjenih informacijah naj bi ruska vojska v predmet izstrelila nekaj projektilov. Meteorit naj bi med potjo razpadel na manjše kose, je za lokalni časnik povedal neimenovani vojaški vir.


    Vir slike:
    http://blogs.discovermagazine.com/imageo/2013/02/16/the-chelyabinsk-meteor-seen-from-space/#.USNa8fLlY7R
    Takole je kitajski meteorološki satelit FY-2D je posnel sliko sledi pare v smeri vzhod-zahod, verjetno sled meteorja nad Čeljabinskom. Objavil: "Cooperative Institute for Meteorological Satellite Studies".



  • Snemanje Jupitra,
    - 4. in 18. februar 2013 - avtor animacije Andrej Lajovic.

    Andrej pravi:
    "Animacije vrtenja Jupitra, sestavljeno iz posnetka, ki smo ga naredili v ponedeljek 4. januar 2013. Časovni razpon snemanja je bil tri ure, animacija sestoji iz 100 slik, od katerih je vsak sestavljen iz 1500 okvirjev posnetka. Procesiranje posnetka je trajalo okoli 14 ur.
    Seeing je bil razmeroma dober le na začetku, kar se na animaciji lepo vidi. Ko bom imel čas, bom poskusil video sestaviti še enkrat, pri čemer bom za vsako sliko vzel 2000 ali celo 2500 okvirjev (več ni pametno, ker se rob planeta že opazno zabriše zaradi vrtenja). Morda bom tako uspel še malo bolj izpovprečiti šum in izbrskati detajle. Mislim pa, da lahko kljub temu s precejšnjo verjetnostjo trdimo, da imamo trenutno enega najboljših slovenskih posnetkov vrtenja Jupitra, če ne celo najboljšega. :-)"

    MPG animacija


    Za primerjavo:
    OGLEJ SI ANIMACIJE VRTENJA JUPITRA iz 2009,     posnetki so nastali v okviru raziskovalne naloge.


    To je tudi sicer bila prekrasna zvezdna noč - prva taka v novem letu 2013. Z našo krotko, a izjemno kvalitetno Ciko - teleskop GSO Dobson 30 cm, f/5 - smo si ogledali Orion - M42 - kot še nikoli na tej šolski terasi, kroglasto kopico M79 v Zajcu prvič sploh, Sovico, Eskima, Rakovico - M1, M82 in M81, Hi-H, ... Z daljnogledom, "z odličnim Gospodarjem neba" 15X70, pa smo uživali v Plejadah, Hijadah, M41 v Velikem psu, pri pogledu na galaksijo M31, »Kopica alfa Perzeja«, imenujejo jo tudi Melotte 20 ali Collinder 39, ki se je res čarobno svetlika v polju binokla, ...
    Tudi Rimska cesta se je pojavila na šentviškem nebu, kar je prava redkost ...
    Andrej in Jure sta večji del noči snemala - ostali pa jih z opazovanji "nismo" motili ...
    Naša Cika. Desno - kako približno se vidi s z našo Ciko znamenito Orionovo meglico M42 - osupljive podrobnosti.

    Snemanje Jupitra 18. 2. 2013
    ------------------------------------------
    Andrej pravi:
    "Ko smo včeraj [18. 2. 2013] po oblačnem dnevu že obupali nad možnostjo, da bi zvečer še ugledali jasno nebo, se nas je vreme nepričakovano usmililo in v teleskopu nas je pričakal prelep prizor: rdeča pega je bila ravno sredi Jupitrove ploskve, zraven nje pa je bila vidna senca ene od lun [Io]. Podvizali smo se s postavitvijo opreme in naredili uro in pol dolg posnetek, iz katerega je nastala tale animacija:

    Kako petino slik na koncu posnetka sem moral odstraniti, ker se je do takrat seeing že zelo poslabšal, tako da animacija v resnici obsega nekaj več kot uro vrtenja."



  • Testiranje AD Vega programa za zlaganje in zamikanje slik,
    - januar 2013 - avtor kode Andrej Lajovic.

    Andrej je sprogramiral svoje orodje, konzultiral se je tudi s Klemenom, za zlaganje astronomskih posnetkov. Rezultat je recimo odlično zložen Jupiter - slika spodaj.

    Jupiter zložen z Andrejevim programom.
    Kodo za predhodno selekcijo slik iz spletne kamere pa je izdelal Jure.

    Da bi vizualno preverili moč algoritma za zlaganje, je Andrej zložil 4 slikice, ki so popačene izvedenke slike test_zlaganja_sli0.jpg.

    test_zlaganja_sli0.jpg - osnovna nepopačena slika (recimo da bi jo slikali skozi teleskop - od daleč in bi nam sliko atmosfera popačila).

    Sledijo umetno popačene 4 izvedenke zgornje slikice.





    ČE NEKRITIČNO ZLOZIMO ZGORNJE 4 IZVEDENKE DOBIMO SPODNJI REZULTAT!

    Seveda - zelo slab približek!

    ČE PA UPORABIMO ANDREJEV PROGRAM DOBIMO ŽE VSEKAKOR SPODOBNO SLIKO (SPODAJ) - ELIPSA JE LEPO PORAVNANA, LE LEVO OKO JE NEKOLIKO POPAČENO.


    Rezultat Andrejevega orodja.

    MALO DEBATE

    Dal sem komentar: "Zaradi mojih pretiranih deformacij seveda slike nisi mogel zložiti nazaj v "original", a če pomislim, kaj dobim, ko nekriticno zložim vse v eno sliko, si naredil Čudez.

    Andrej pravi:
    "Glede na specifiko slik je dejansko zelo dobro uspelo; sem presenečen."

    Na komentar:
    "Morebiti bi se dodal nek algoritem prepoznavanja velikih vzorcev, da bi levo oko ne bilo tako spačeno, pa nos pošlihtan."
    pa Andrej pravi takole:
    "Jaz na podlagi tega testa ne bi delal kakih zaključkov o algoritmu. Glavni problem je, da so bile slike sestavljene iz tankih črt, vmes pa belina. Program v ta velika področja beline ne more nastaviti registracijskih točk in zato nima pojma, kaj se tam dogaja. V astronomski praksi s čim takšnim nimaš nikoli opravka – vedno je vmes vsaj nekaj. Posledica takšnih anomalnih pogojev je, da je polje premikov preslabo definirano in je rezultat zato na koncu še najbolj odvisen od tega, kakšno vrsto interpolacije uporabljaš. Ne gre torej za to, da program vzorcev ne bi pravilno prepoznaval ali lociral, temveč to, da razmere *med* vzorci niso znane.

    Za primer prilagam dve sliki, ki sem ju naredil z inkscapeom. Na njih je s svetlo modro prikazana referenčna slika (slika 1), preko nje pa je narisana mreža, ki ponazarja deformacijo, ki jo je treba izvršiti na sliki 4, da se ta pokrije z referenčno sliko. Razlika med slikama je samo to, da sem eno narisal prej, eno pa pozneje. Lepo se vidi, da, čeprav je končni rezultat deformacije enak (slika se pokrije z referenčno), sta sami deformaciji precej različni. Zlahka bi si seveda izmislil tudi kak bistveno bolj bizaren primer deformacije, ki pa bi, ker mrežo v belih področjih slike lahko brez posledic gneteš po mili volji, še vedno dala enak rezultat.

    Edino zdravilo, ki mi za takšne primere pride na misel, je precizno in strateško ročno razpostavljanje registracijskih točk. Pri tovrstnih slikah je namreč človek edini, ki lahko pove, kaj od registracije pričakuje in kaj se po njegovem mnenju ne sme zgoditi."






  • Državno tekmovanje v znanju astronomije,
    - 12. januar 2013 - Gimnazija Šentvid - Lj.
    - že tretjič zaporedoma smo bili organizatorji.

    Državno tekmovanje RS - sobota, 12. januar 2013 ob 10:00 - 12:00

    Letošnje državno Tekmovanje v znanju astronomije je za osrednjo Slovenijo uspešno organizirala Gimnazija Šentvid - Ljubljana (sobota 12. januar 2013), z izdatno pomočjo astronomskega krožka. Mentorja Klemen Blokar in Andrej Lajovic sta skupaj z ostalimi člani (Ida Kraševec, Dejan Kolarič, pridružil se je tudi Vid Ratajec, Zorko, pa še kdo ...) uspešno opremila učilnice za tekmovanje, po navodilih DMFA Komisije za tekmovanje v znanju astronomije. Na gimnaziji so tekmovali tako osnovnošolci kot srednješolci. Letos se je zbralo okrog 160 mladih tekmovalcev, kar je imenitna udeležba.

    Letos nam je skoraj do konca šlo na roko vreme (za razliko od prejšnjih dveh let), saj smo lahko praktično cel čas tekmovanja opazovali Sonce skozi H-alfa teleskop - Lunt, 60 mm premera. Površina Sonca je bila polna peg in filamentov, le robnih izbruhov je bilo zgolj za vzorec. Tako so mentorji, ostali spremeljevalci in učenci, ki so prej končali z reševanjem nalog, lahko opazovali Sonce, zvezdo ki nam daje življenje, v zares najlepši podobi. Na plano smo postavili tudi našo "Ciko", to je GSO Dobson GS980-12" F/5 - nov teleskop AD Vega. Z njim smo testirali okularje, pokukali na Šmarno goro, kjer se je ob lepem vremenu trlo sprehajalcev in na Krvavec, kjer se je vesolo smučalo. Med opazovanji je bilo tudi veliko pogovorov o opremi, astronomiji na šolah, observatorijih. Dobili smo tudi vprašanje, kaj sploh lahko opazujemo, slikamo v preosvetljenem Šentvidu? Pokazali smo nekaj posnetkov, ne samo planetov, ampak tudi meglic in galaksij - in obiskovalci so bili presenečeni (ni slabo). To seveda ni slavospev svetlobnemu onesnaženju - je predvsem apel, da se vsaj za pedagoške namene da izvajati astronomski program tudi v mestih - seveda omejeno. Ko pa se naučimo osnov astronomije in opazovanj pa se seveda kdaj odpravimo v kraje, kjer je svetlobnega onesnaženja manj. A v Sloveniji praktično ni več kraja, kjer bi bile vse smeri neba naravno temne. A vsekakor se da problem svetlobnega onesnaženja z ozaveščanjem, z novo zakonodajo, z leti zmanjšati. In prav šolska astronomija je lahko kritična vest lokalnih in državnih služb, da se to metanje javnega denarja v zrak zmanjša na minimum. Pogovor je tekel tudi o opremi za fotografiranje - vmesnikih, različnih fotoaparatih, v čem je prednost določenih fotoaparatov, recimo Canona (sami lahko odstranimo IR [infrardeči] filter izpred "foto-čipa": http://astrofoto.albums.cz/modifikacia-canon.html ali http://www.citizensky.org/forum/removing-ir-filter-canon-450d-effect-photometry).
    Posebna zgodba so bili šolski astronomski observatoriji, praktično nobena šola, ki je leta 2009 (MLA2009) prejela spodobno astronomsko opremo ni uspela prepričati šole, da jim zgradi šolski observatorij. Čeprav so mnogi gradili prizidke. Tukaj se kaže, da se tradicija slovenske šolske astronomije šele gradi in to skoraj od nule. Seveda vse čestitke tistim 5% šol, ki imajo že od prej astronomsko tadicijo - ki pa seveda temelji na zavzetih mentorjih in mentoricah (ki jim ni težko kdaj zvečer pripeljat otrok na šolo in opazovat, fotografirat, predavat). Ko mentorji zapustijo šole se marsikje tradicija prekine. Taka srečanja, tekmovanja, izmenjava izkušenj, so del zgoraj omenjene tradicije. V današnjem času tudi še nimamo ustrezne pedagogike, metod, kako mlade, prenašičene z informatiko, podobami iz medijev, komunikacijami, potrošništvom, ... pripeljati nazaj v naravoslovne obšolske dejavnosti.
    Zanimiva je bila tudi debata, ki je danes še bolj aktualna kot pred desetletji - to je t. i. problem lepih astronomskih slik iz spleta in videnega v teleskopu. Večina namreč ob "šibkih" meglicah in kopicah v okularju teleskopa postane nekoliko razočarana - vprašajo se - kje so pa tiste izjemne barve in oblike iz slik (?). Najbrž je potrebna prej temeljita priprava na opazovanja. Da se maldim in tudi vsem ostalim, pred astronomskimi opazovanji slikovito razloži, kaj gledamo, kako daleč gledamo, kako nam taka slika izboljša razumevanje vesolja, našega sveta, narave kot take, nas samih, od kod smo in kam ...
    Sam sem zelo poudarjal H-alfa teleskope za opazovanje Sonca, saj z njimi, kdaj tudi iz razreda, lahko vsi učenci in to kar med poukom (zadaj torej ni nobene posebne organizacije) izvejo veliko o najpomembnejši zvedi - o Soncu, ki nam daje energijo in hkrati omogoča temperaturno ravnovesje, da življenje sploh lahko obstaja, se razvija. In pri pogledu na Sonce v H-alfa svetlobi noben ne ostane hladen - večina je prav presenečena, kako živo je naše Sonce.

    Prav čudovito je bilo slišati različne dialkete otrok in mentorjev iz oddaljenih krajev.
    Sledi nekaj zgovornih slik iz terase.


    Pred tekmovanjem so se mladi pripravljali na reševanje astronomskih ugank v različnih kotičkih šole - nekateri pa so mirno šli na sprostitev kar na teraso.


























    Kdaj so nam pri organizaciji pomagali kar mentorji iz drugih šol (pri opazovanjih) - zaradi različnih vprašanj in želja obiskovalcev je bila namreč naša ekipa občasno celo premajhna. V tem primeru (na sliki zgoraj) profesor iz Novega Mesta pomaga pri opazovanjih Sonca.



    Zelo mi je žal, da nismo nadgradili srečanja s ponudbo astronomske opreme in literature, kar smo si lani tudi zastavili, a ...



  • Andrej posname Jupiter,
    - 19. december 2012



    Andrej pravi:
    " Pred dobrima dvema tednoma sem po naši prednovoletni večerji s skupino Repatice in Kometi skočil še na observatorij in posnel kratek posnetek Jupitra. Pogoji sicer niso bili bogve kaj, pa še to klasično Šentviško nesrečo sem imel, da se mi je ravno, ko sem imel vse pripravljeno, pripeljala megla in v manj kot minuti tako zasvinjala situacijo, da sem lahko samo še pospravil. Vseeno mi je tik pred tem uspelo nabrati slabih 2000 okvirjev posnetka. Za snemanje sem uporabil program qhidra (ki ga z Juretom razvijava ravno za takšne namene), s katerim sem delal dinamično filtriranje slik – program je sproti prilagajal kriterij kvalitete tako, da naj bi se shranilo okoli 30% zajetih okvirjev. Žal ne znam povedati, koliko je bilo dejansko sprejetih, saj se mi oko še ni uspelo umiriti na oknu s statistiko, ko se je že prikazala megla in sem moral prekiniti snemanje.

    Zadnjih nekaj dni sem se ukvarjal s posnetim materialom, kolikor sem ga pač imel, in naposled lahko z veseljem oznanim, da sem priloženo sliko uspel sproducirati brez uporabe Registaxa in podobnih neprostih packarij. Uporabil pa sem tole:

    registracija - Octave
    transformiranje slik - ImageMagick
    zlaganje slik - Octave
    waveleti - Octave


    A ni tak sproščujoč scenarij? Tri plasti čistega vina s plastjo čistega vina vmes..."





    Andrej pravi:
    "Sinoči smo – po sili vremenskih razmer – iz arhiva izbrskali leto in pol stare (2011-09-11) surove podatke s posnetki Jupitra in na njih preizkusili moj algoritem za registracijo in obdelavo slik. Za primerjavo smo si ogledali še slike, ki smo jih takrat dobili z Registaxom.
    Kako bi rekel... "" (slike priložene). Levo Registax, desno lasten program.
    primerjava-regi-aimg-17.png
    Registax: zloženih 5500 slik
    Naš program: zloženih 2439 slik
    Ta posnetek, obdelan z Registaxom, je bil ob nastanku objavljen tudi na spletni strani društva.

    primerjava-regi-aimg-24.png
    Registax: zloženih 3000 slik
    Naš program: zloženih 2055 slik

    Jaz bi rekel, da smo kar uspešni! "



  • Doma izdelan nosilec okularjev


    Za teleskop Dobson GS980-12" F/5 je Andrej izdelal dodatni, izjemno uporaben, nosilec dvopalčnih okularjev. Uporabil je ohišje starega Pc-ja - vse se da reciklirati.















    Ekipa iz 2005.


    Delo v observatoriju leta 2009 - foto Klemen Blokar.







  • DOMAČA STRAN AKGŠ NEPREKINJENO DELUJE ŽE OD LETA 1995!
    Čestitke ali - zvezdi siizmenjujeta gravitone.
    Nekaj zanimivosti iz zgodovine strani!







    Za astronomski krožek: ZORKO Vičar

    E-POŠTA, RFC-822: Zorko.Vicar@guest.arnes.si

    Nazaj na aktualno stran.
    Nazaj na domačo stran.