ASTRONOMSKI KROŽEK Gimnazije Šentvid, Zanimivosti 2014


AKTUALNO
| 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | |


Stran se bo dopolnjevala v okviru razpoložljivega časa. Za vse morebitne napake in nerodnosti se že v naprej opravičujem.
  • * Vreme "v vesolju" 3, http://www.spaceweather.com/ *
  • * Shadow&Substance *
  • EPOD (Earth Science Picture of the Day)
    [ The Very Latest SOHO Images] [SDO | Solar Dynamics Observatory ] [STEREO (Solar TErrestrial RElations Observatory) ] [3D images]
    ..Zvezdna karta ..
    Vir: Astronomy Picture of the Day via AGO.
    translation into Slovenian by H. Mikuz.
    Zvezdna karta.




  • Opazovanja - 20. april 2015,
    - po dolgih letih smo spet opazovali s teleskopom MEADE LX200


    Noč je bila spet izjemna - smo se že kar razvadili. Obsikali so nas učenci OŠ - izbirni predmet iz astronomije. Opazovalo se je Venero, mlado Luno, Jupitra, M81, M82, M35,NGC 2903 (manjkajoči dragulj v Levu, v Ciki izjemno kontrastna, v 200 mm pa skoraj nič od nje), Mizar - Alkor, ... Preden smo zaključili igranje z LX200 in primerjavo Cike (300 mm) in SC (250 mm) smo občudovali še M13, M3, Saturna, ...
    Še enkrat se je izkazalo, da ni vse v svetlosti objekta, ampak je veliko tudi v velikosti ...








    Po nekaj letih smo spet opazovali z Meadeom LX200, 10", f/10. A tokrat z napravo, ki je bila prvič uporabljena v Franciji - koordinate so na pokrovu (podaril Luka - hvala!!!).
    Za sedanje mentorje je bil spet slišan zvok motorjev LX200 hkrati spomin na zvok mladosti na poti v astronomijo.
    Cev in tipkovnica sta veliko bolj ohranjeni kot pri našem LX200 iz let 1993/94. Razmišljamo, da bi iz njiju (dveh SC cevi LX200, 250 mm) naredili binokular Mx250!
    Meadova optika iz tistih let se ne da primerjati z novejšimi Newtoni, ki so veliko bolj kontrastni - a še zmeraj je LX200 odličen teleskop, preprost za uporabo in za povečave do 200 še zmeraj dokaj primerljiv z Newtoni - do 100x pa praktično ni razlik.

    Primerjali smo lahko tudi slike (na M3 in M13) skozi optiko premera 200 mm, 250 mm, 300 mm in seveda je razlika očitna.







  • Sonce v Halfa
    - 22., 23. april 2015


    ---------- seldi 22. april 2015-----------------------












    ---------- seldi 23. april 2015-----------------------














  • Poročilo o opaženem meteorju - 8. april 2015

    Igor Mavec nam je poslal tole zanimivo novico. 8.4.2015 ob cca 20:40 je bil opažen lep utrinek (meteor, morebiti padec meteorita) v trajanju 1 sekunde. Zažarel je v zeleni barvi. Padel je skoraj vertikalno med Venero in ozvezdjem Oriona, opazovano iz Dolskega proti ljubljani.
    Našel sem ga tudi na arso kameri v Ljubljani ( spodaj ).


    Posnetek arso kamere v Ljubljani - meteor: 8.4.2015 ob cca 20:40.

    Če bi bilo na voljo še kako opazovanje, kamera, bi morebiti lahko locirali kraj padca in šli iskat potencialni meteorit (izpodnebnik).

  • Zelo aktivno Sonce- 2. april 2015

    Danes zjutraj okrog 8 h je bilo Sonce zelo aktivno, na vhodni strani je bil zaznan dokaj velik izbruh (v H-alfa svetlobi), velik približno 25 premerov Zemlje, viden okrog 30 minut. Opazoval iz Lj.: VZ (objavljeno ob 8:45).

  • Delni Sončev mrk na prvi pomladni dan (leto svetlobe, Sonce in Stefan [180 let od rojstva], energijska bilanca Zemlje),
    - 20. marec 2015


    Ta delni Sončev mrk je bil poseben iz večih razlogov. Najbolj pa so ga zaznamovali H-alfa teleskopi, ki za astronome v letu 2015 niso več nobena posebnost - so pa izjemna novost za vse ostale radovedneže. 20. marca 2015 je bilo Sonce zelo bogato s prominencami, oz. protuberancami (plazma sledi magnetnemu polju, silnicam in daje občutek eksplozij). Med opazovanjem Sončevega mrka tako za čuda večine ni presenetilo Lunino prekrivanje Sonca, ampak so čudenje izzvali res izjemni "ognjeni zublji" na robu Sonca (pravilneje protuberance ekstremnih dimenzij, tudi do 10 zemeljskih premerov). O tako dinamičnem Soncu se večina ni učila, kaj šele, da bi ga opazovali skozi H-alfa teleskope. Ta mrk je tako mnogim radovednežem odprl povsem nov pogled na Sonce - na zvezdo, ki živi izjemno dinamično življenje (bruha na tone plazme v vesolje) ... in nam hkrati daje vse - daje in ohranja nam življenje. Res imeniten nenadejan rezultat Sončevega mrka (še dobro, da je bil le delni mrk - da niso vsi samo čakali na popolno fazo s korono ...).

    Posnetek Sončevega mrka skozi H-alfa teleskop Lunt 35 mm (leva slika) z nizkocenovnim žepnim kompaktnim digitalnim fotoaparatom - ARSO, 20. marec 2015. To samo kaže, kako dostopna je danes oprema za astronomsko udejstvovanje.

    To, da je bil mrk dopoldan in še v petek med šolskim letom, je pomenilo - da si je ta dogodek ogledalo ogromno učencev osnovnih in srednjih šol. Res lep uvod v Mednarodno leto svetlobe 2015. Po Sončevem mrku 11. avgusta 1999, je bil to najbrž najbolj opazovan mrk v zadnjih desetletjih. Tako smo lahko prebrali, da so v Berlinu pošla vsa očal za opazovanje Sončevega mrka, na "črnem trgu" pa so jih prodajali za kakšnih 40 evrov.
    Ob tem ni napak omeniti, da je prav naš Jožef Stefan prvi na svetu pravilno zapisal zakon o sevanju črnega telesa (j = σ*T4) - in kaj mislite, da je doktor Jožef takoj po zapisu zakona izračunal? Leta 1879 je kot prvi na svetu izračunal smiselno vrednost temperature Sončevega površja. Na wikipediji lahko preberemo:
    "With his law Stefan determined the temperature of the Sun's surface and he calculated a value of 5430 °C. This was the first sensible value for the temperature of the Sun."
    Danes si brez Stefanovega zakona ne moremo predstavljati smiselne razlage fenomena Sončevih peg, ne astrofizike, ne prasevanja, ne razlage življenja vesolja - kozmologije, ne energijske bilance Zemlje, ne dogajanj v njeni atmosferi (vreme), ... Z njim računamo tudi temperaturo vesolja, razdalje do zvezd, naselitvene cone okrog zvezd (iščemo planete primerne za življenje), itn.
    In prav je, da se ob takem dogodku, in ker je leto 2015 posvečeno svetlobi, spomnimo na velikega znanstvenika Jožefa Stefana, ki je s svojim zakonom (j = σ*T4) svetlobi in vesolju dal popolnoma novo razumevanje - ključe do prapoka.
    Po njem se imenuje tudi krater na Luni in seveda Institut "Jožef Stefan" v Ljubljani.


    Jožef Stefan, slovenski fizik, matematik in pesnik, prof. fizike na dunajski univerzi,
    * 24. marec 1835, Šentpeter pri Žrelcu (sedaj predel Celovca), † 7. januar 1893, Dunaj. Prvi pravilno izračuna temperaturo Sonca iz lastnega zakona o sevanju črnega telesa (j = σ*T4). Dojel je, da mora biti elektromagnetni izsev teles zaradi temperature povezan z gibanjem molekul, atomov, elektronov in torej z absolutno temperaturo teles (). To je Stefanu prineslo velik uspeh pri interpretaciji meritev temperature in sevanja, kar je rezultiralo v zakon, ki ga danes imenujemo "zakon o sevanju črnega telesa". To je edini fizikalni zakon imenovan po kakem Slovencu. Njegov zakon je pozneje teoretično utemeljil še njegov učenec Boltzmann, zato ta zakon večinoma poimenujejo kot Stefan-Boltzmannov.


    Še nekaj zgovornih podatkov iz Stefanovega življenja (le trud rodi sadove, Stefanov značaj je nekoliko podoben Keplerjevemu). Starša sta bila nepismena. Leta 1841 je začel obiskovati celovško normalko, ki je tedaj zaradi učnega programa veljala za »nemško« šolo. V osnovni šoli je pokazal veliko nadarjenost in so mu priporočili da nadaljuje šolanje. Staršema je bil zelo hvaležen, ker sta mu to omogočila in ga podpirala tudi na univerzi.
    Med počitnicami je učil mamo pisati in brati - res izjemna gesta. Tudi sam je pisal poezijo v slovenskem jeziku. Ker ga je Levstik zelo slabo ocenil kot poeta, se je mladi Jožef raje lotil "poezije narave" - to je študija fizike, kjer je postal eden največjih znanstvenikov vseh časov.
    Ker je kot otrok pomagal očetu mlinarju - na ramenih je prenašal težke vreče - je imel celo življenje eno rame nekoliko povešeno.
    Na Dunaju je postal takrat najmlajši redni profesor, sodelavci in študentje so ga imeli izredno radi.
    Dobro leto pred smrtjo se je tudi poročil.

    Če hočeš mlade peljati v kako Stefanovo spominsko sobo, kjer ti predstavijo znanstvenika, ki je prvi izračunal temperaturo Sonca, je to nemogoče (ne v Sloveniji in ne A. Koroškem ni nobene take spominske sobe, zbirke, ...). Ali lahko v Mednarodnem letu svetlobe 2015 na tem področju naredimo korak naprej v smeri Stefanove spominske sobe, zbirke? Lahko!
    Letos (24. marca) mineva tudi 180 let od rojstva fizika Jožefa Stefana.




    Šentviška ekipa se je na dan mrka razpršila. Del šentviške astronomske ekipe je ostal na Gimnaziji Šentvid - Ljubljana, del na ARSO (nekaj pa po ostalih službah).

    Sledi galerija slik S. mrka posnetih na ARSO in G. Šentvid - Ljubljana, 20. marec 2015. Izjemno poučen je tudi graf poteka globalnega obsevanja in temperature na dan mrka. Vse skupaj pa lepo zaokroži animacija zaporedja satelitskih slik in na koncu še prikupen posnetek mlade Lune 2 dni po mrku.




    Ocenimo lahko, da se je ob času delnega Sončevega mrka nad Slovenijo sončno obsevanje zmanjšalo za okorog 300 W/m2 (rdeča krivulja). Ekstraterestrično (izvenzemeljsko) obsevanje - obsevanje zunanjega roba zemeljske atmosfere - je podano za Ljubljano z rumeno krivuljo. Temperatura je dodana zgolj s potekom krivulje - brez skale (tanka modra krivulja). Med mrkom se opazi, da temperatura zraka ni več naraščala z enako stopnjo, kot pred mrkom - ob maksimumu delnega mrka se je celo za nekaj časa ustalila (na 7,7 °C). Temperaturni maksimum 14.4 °C pa je bil izmerjen ob 15h (dobri 2 uri po maksimumu globalnega obsevanja - fazni zamik je posledica energijske bilance med segrevanjem tal s strani energije Sonca in izsevom tal po Stefanu: j = izsevnost*σ*T4 in posledično segrevanjem in mešanjem zračnih mas, prevajanje toplote, absorpcija, konvekcija, advekcija, ...). Po 11:30 so se pojavili koprenasti oblaki, kar se odraža v manjšem prirastku energije globalnega obsevanja. Graf za met. postajo Ljubljana - Bežigrad. Izrisal: Vičar Z.
    Graf (v bistvu naravni "eksperiment") kaže, kako občutljiva je energijska bilanca Zemlje na že zelo majhno spremembo izseva Sonca (tokrat zmanjšanega zaradi vmesne ovire - Lune). Večinoma pa seveda pride do nihanj obsevanja Zemlje zaradi spremembe aktivnosti samega Sonca, gibanja po elipsi in spremembe same orbite Zemlje, če seveda odmislimo nagib Zemljine osi (posledično letne čase) in seveda spremembo albeda našega planeta - zadaj so oblačnost, prašni delci, velikost zasneženih površin, variabilnost sestave atmosfere (človek), človeški vpliv s posegom v rabo tal, velikost in temperatura vodnih površin (kemijska in biološka variabilnost oceanov - alge) .... Že po desetih minutah od začetka mrka (9:41), se je globalno obsevanje zaznavno zmanjšalo - s časovnim zamikom se sprememba pozna tudi na temperaturi.
    Luna je v Ljubljani začela zakrivati Sonce ob 9. uri in 31,6 minute po srednjeevropskem času. V tem trenutku je bilo Sonce 32 stopinj nad obzorjem. Največja stopnja mrka je nastopila ob 10. uri in 40,2 minute, Sonce pa je bilo 40 stopinj nad obzorjem. Mrk se je končal ob 11. uri in 52,0 minute s Soncem 44 stopinj nad obzorjem. Ob največji stopnji je bilo zakritega 68 odstotkov Sončevega premera oziroma 60,4 odstotke njegovega površja.


    Graf globalnega son. obsevanja iz met. postaje Brnik (Let. J. Pučnika), izrisali sodelavci ARSO, 20. 3. 2015. Čas: UTC.


    Primerjava 19. in 20. marca 2015 - potek globalnega son. obsevanja na met. postaji Ptuj. Z rumeno barvo je označeno polje, ki kaže oceno umanjkanja energije zaradi Sončevega mrka 20. marca 2015. Izrisal: Vičar Z.


    Primerjava 19. in 20. marca 2015 - potek globalnega son. obsevanja na met. postaji Gačnik. Izrisal: Vičar Z.


    Pogled na Lunino senco iz satelita - ARSO.


    Dva dni po mrku, 22. marec 2015 - Luna in ptica. Foto: Vičar Z. (glej galerijo)



















    Sončev mrk 20. marec 2015 (zgoraj) - posnet iz ARSO, foto: ZV.




    Sledijo prikupne slike iz Gimnazije Šentvid - Ljubljana, kjer je glavno breme nosil mentor Klemen Blokar - postavitev opreme, koordinacija, ... Pomagala sta mu Nastja Marondini in Oskar Mlakar ter nekateri mlajši člani astronomskega krožka.
































    Vir: http://viola.bz/solar-eclipse-2013/

    V primeru lepega vrmena bo opazovanje Sončevega mrka potekalo tudi na terasi Gimnazije Šentvid - Ljubljana, Prušnikova 98.
    Na terasi se dobimo 20. marca 2015 pol ure pred začetkom mrka - ob 9h in končamo okrog 12h. Vsi radovedneži so prisrčno vabljeni na ogled tega fascinantnega dogodka.
    Na razpolago bo, med drugim, tudi teleskop H-alfa za opazovanje Sončevih površinskih struktur - dinamike (protuberance, vlakna oz. filamenti, konvekcijske celice, ...).
    Obetamo si lepe in poučne prizore ob Luninem prekrivanju Sonca (slika zgoraj).

    Luna bo v Ljubljani začela zakrivati Sonce ob 9. uri in 31,6 minute po srednjeevropskem času. V tem trenutku bo Sonce 32 stopinj nad obzorjem. Največja stopnja mrka nastopi ob 10. uri in 40,2 minute, Sonce pa bo 40 stopinj nad obzorjem. Mrk se konča ob 11. uri in 52,0 minute s Soncem 44 stopinj nad obzorjem. Ob največji stopnji bo zakritega 68 odstotkov Sončevega premera oziroma 60,4 odstotke njegovega površja.
    To bo zares lep dogodek in to prav na prvi pomladni dan.
    Več na:
    http://astronomska-revija-spika.si/20-marec-2015-delni-soncev-mrk/


    Karta Sončevega mrka na prvi pomladni dan - 20. marec 2015.


    Shematski prikaz nastanka Sončevega mrka 1.


    Shematski prikaz nastanka Sončevega mrka 2.


    Shematski prikaz nastanka Sončevega mrka 3.

    Sledi nekaj posnetkov iz opazovanja delnega Sončevega mrka na prvi pomladni dan,
    - 20. marec 2015, Vojkova 1 b (skozi H-alfa teleskop Lunt 35 mm).
























    Dva dni po mrku, 22. marec 2015 - Luna in ptica. Foto: Vičar Z.
    Galerije slik potpežljive ptice ob Veneri in Luni.



    Korona iz Svalbarda (Norveška) - Sončev mrk 20. marec 2015.
    Vir: http://apod.nasa.gov/apod/ap150331.html




  • Astronomski krožek
    - 30. marec 2015


    To je bil letos (2015) komaj tretji ponedeljek, ko so bili pogoji za astronomska opazovanja - vsaj do 22h - nemogoči. A se je dogajalo veliko zanimivega. Mlada ekipa z novimi krožkarji je prestavila radijski teleskop na začetek terase - 30 metrov proti SZ - kjer pričakujemo manj motenj iz oddajnika v bližnjem zvoniku (j ... 1/r2) in tudi nekaj sence samega dimnika. Obiskal nas je tudi dijak Vid iz sosednje gimnazije, ki za projektno nalogo gradi lasten radijski teleskop in je s Klemenom in Andrejem naredil intervju.














  • Opazovanja
    - 23. marec 2015


    Opazovanje mrka 20. 3. 2015 na terasi šole je poleg lepega dogodka imelo za posledico, da se je astronomskemu krožku priključilo kar nekaj novih članov. Ta ponedeljek je bil kot nalašč za lep uvod v astronomijo. Na nočnem nebu je svetila romantična mlada Luna in zraven Venera, Jupiter se je razkazoval visoko na južnem nebu (bila je vidna tudi rdeča pega), Orion pa je na JZ še zmeraj lepo krasil nebo. Tudi z daljnogledom smo opravili nekaj imenitnih opazovanj - po vrsti smo si ogledali: Luno, Plejade, Jasli (M44), M35, M42, zaznali smo celo Mizaraja B (enkratno, daljnogled Vixen 16X80), tudi slikanje mlade Lune skozi daljnogled je bilo zelo uspešno, ...
    Prejšnji ponedeljek (16. marec) je bil eden izmed dveh v letu 2015, ko zaradi slabega vremena nismo opazovali. Res uzjemno astronomsko leto 2015 - vsaj zima in pomlad.


    Ob tej priložnosti pa objavljamo zelo prikupno sliko Lune, Venere in Marsa. Izjemen trojček se je srečal v Ribah. Podobo je pred mesecem - 20. 2. 2015 - ujela naša članica Nastja Marondini z Nikonom (f/5.6, 1 sek., ISO 500) in to kar iz roke.
    Na motivu ni moč sprgledati pepelnate svetloba Lune (odboj Sončeve svetlobe od Zemlje proti Luni in spet nazaj v naše oči), oranžnega Marsa in izjemno svetle Venere (86X svetlejša od Marsa - izračun: j1/j2=10-0,4(m1-m2) = 86, saj je mag. Venere m1 = -3.38 in Marsa m2 = 1.46). Planeta sta narazen le 0,8 stopinje, to je približno 1,5X premer Lune. Venera in Mars sta bila tudi manj kot 1 stopinjo oddaljena od pomladišča, kjer je na dan mrka (v petek 20. 3. 2015) Luna prekrila Sonce.


    Na sliki je dokaz iz Stellariuma (za lego Venere in Marsa 20. 2. 2015), pomladišče je v sečišču nebesnega ekvatorja (modra krivulja) in ekliptike (rdeča krivulja).




  • Izjemno Sonce
    - 18. in 19. marec 2015


    18. marec 2015











    Sledijo slike iz 19. marca 2015








































  • Opazovanja,
    - 9. marec 2015


    Ponedeljki leta 2015 so kot naročeni za astronomsko udejstvovanje. Tudi ta nam je ponujal prav razkošen pogled na zvezdno nebo. Orion se je že kar pomaknil proti zahodu, na južnem nebu pa kraljujeta dvojčka, Rak in na jv Lev. Obiskal nas je tudi Marko S. in po nekaj nerodnosti z vijaki in napajalnikom smo le testirali njegovo odlično optično cev - Klevtsov–Cassegrain, 20cm, f/8. Dimenzije take kompaktne praktične cevi nudijo pravo optično razkošje. Na koncu smo primerjali še Markotov daljnogled Nikon (10x50) in našega Skymasterja. Nikon je vsekakor vreden svojega denarja - a smo se že kar navadili na večjega SkyMasterja 15X70 in nam je daljnogled 10x50 že kar prelahek in po dimenzijah premajhen.




  • Izjemno Sonce
    - 6. marec 2015





    Čudovite protuberance.
    Posnetek Sonca skozi H-alfa teleskop Lunt 35 mm, zgolj z žepnim nizkocenovnim kompaktnim digitalnim fotoaparatom Nikon COOLPIX S6400 skozi okular. Foto: Vičar Z., 6. marec 2015.


    5 ur pozneje.

    PREPROSTA ANIMACIJA - pojdi z miško na sliko, počakaj trenutek, in nato 1x klikni (zaporedje podobe Sonca 6. marca 2015).



  • Opazovanja - pravljična noč,
    - 2. marec 2015


    Na krožek smo se pripeljali z vključenimi brisalci - zdelo se je, da bo to drugi zaporeden deževen (oblačen) ponedeljkov večer v letu 2015. A ob 20:15 so se oblaki začeli trgati in visoko na južnem nebu sta drug zraven drugega zasvetila Jupiter in Luna. Z Andrejem postaviva teleskop Ciko na teraso - sledili so kratki trenutki razočaranja - "seeing" ni bil ravno primeren za opazovanje s povečavami nad 100x. A komet Lovejoy je v Kasiopeji še zmeraj krasno žarel, enako je veljalo za Orionovo meglico M42, Hi-h, M35, Plejade, M31, Deževnice, Gostosevce ... Jupitrova luna Kalisto se je od planeta oddaljila kar na okrog 10 ločnih minut.
    V petih minutah se je nebo skoraj popolnoma otreslo oblakov. Doživeli smo krasen prizor - Kamniške Alpe, Karavanke, Julijske Alpe so kar, v svoji snežni belini, žarele na severnem in severozahodnem nočnem obzorju. Očak Triglav je bil krasno viden - njegove bele piramide se ni dalo zgrešiti na ozadju teme. Zdelo se je, kot da smo v gorišču polvenca zasneženih gora.




  • Krožek,
    - 23. februar 2015


    Osmi ponedeljek v letu 2015 je bil prvi, ko so nam oblaki popolnoma zaprli pogled na zimsko nebo. Malo zimskega počitka ne škodi.

    A že v petek 20. feb. 2015 je ekipa ADV&AKGŠ Dejan, Ida, Jure in Andrej posnela dobro uro rotacije Jupitra. Kvaliteta posnetkov se sicer ni izkazala za posebej dobro, ampak je Andrej iz njih vseeno sestavil spodnjo animacijo.


    Andrej pravi: "Kaj so tiste flekaste sence, ki se ob koncu animacije priplazijo čez spodnjo stran planeta, ne vem; domnevam pa, da so smeti na Barlowi leči. Kljub temu, da smo uporabili "samohodni sledilnik" se je namreč Jupiter tekom ene ure malce premaknil v polju in je očitno prišel nekam, kjer so bile packe na optiki. Bo pa drugič bolje."



  • Opazovanja,
    - 16. februar 2015


    Sedmi ponedeljek leta 2015 je bil spet zelo jasen - z relativno dobrim "seeingom" (tudi pri povečavi 600x so bila obdobja s precej ostro in mirno sliko). To noč je popestril Jupiter s prehodom Ganimeda čez planetovo ploskvico. Luna in senca sta bili dokaj očitni že pri povečavi 170x, pri 340x pa smo ju brez težav takoj prepoznali. Pregledali smo tudi zimska ozvezdja in nekaj dvozvezdij.
    Obiskal nas je tudi študent Andrej Brešan, ki izdeluje seminarsko nalogo na temo radijske astronomije (z Andrejem sta premerila nekaj rokavov Rimske ceste v valovni dolžini 21.1 cm).



    Jupiter in luna Ganimed 16. feb. 2015 - snemali so Andrej, Klemen, Ida, Jure, Nastja, Dejan in Oskar.

    V teh dneh še zmeraj zelo očitno med zvezdami žari komet Lovejoy. Opazoval sem ga iz jasne zimske Štajerske - Kog - prizor je bil pravljičen. Iz Sevnice je njegov sij že nekoliko bledel v razsvetljavi majhnega mesteca. V preosvetljenem Šentvidu je bil komaj zaznaven.
    Ko si primoran večino časa opazovati nebo iz poraznih mestnih in primestnih preosvetljenih okolij, je opazovanje zvezdnega neba iz temnih lokacij Štajerske pravi raj za oči in duha.


    Sonce 13. feb. 2015 - vlakno (filament) se je zaradi rotacije Sonca premaknil na rob - zelo lepo se vidi, da je vlakno v resnici protuberanca. Oprema: H-alfa teleskop Lunt 35 mm, kamera Nikon.



    Andrej je Luno, ki smo jo posneli 26. januarja 2015, še enkrat obdelal z najnovejšo verzijo programa lycklig.
    box60_k1.6596e+05_sigma0.250_noise0.556
    Andrej pravi:
    "Krater z goro na sredini je Piccolomini: širina kraterja 88 km in višina gore 2 km. Primerjalno sem pomeril še enega od kraterčkov, ki so znotraj njega in so na meji ločljivosti. Iz podatka o velikosti kraterja Piccolomini in upoštevajoč dejstvo, da sem iz meje med svetlobo in temo lahko ravno še razločil, kje je polovica malega kraterčka, sem izračunal, da na naši sliki razločimo približno 2 km velike značilnosti na površju Lune. Ni slabo."



  • Druženje,
    - 9. februar 2015




    Šesti ponedeljek leta 2015 je bil najslabši do sedaj, a tudi ta ponedeljek se je po 22h toliko zjasnilo, da so bila opazovanja mogoča. Čez Jupiter je potovala luna Kalisto. Podoben prekrasen prizor pa je ujel tudi teleskop Hubble 24. januarja 2015 - slika spodaj. Drugače pa se je ta večer nameščalo programsko opremo na nov PC - še kako koristna pridobitev astronomskega krožka.


    Konjunkcija treh Jupitrovih lun
    Avtorstvo slike: NASA, ESA in Hubble Heritage Team (STScI/AURA)

    Pojasnilo: Največji planet Osončja Jupiter in njegove 3 od 4 velikih Galilejevih lun so posnete na tej enojni Hubblovi sliki, narejeni 24. januarja. Premikajoč se pred Jupitrovimi pasovi vrhov oblakov so Evropa, Kalisto in Jona posneti od zgornje leve do zgornje desne strani v redki konjunkciji treh lun. Razlikujoče se po barvah je ledena Evropa skoraj bela, Kalistovo s kraterji posuto površje je videti temno rjavo in vulkanska Jona rumenkasta. Prehajajoče lune in njihove sence lahko identificiramo s premikom kurzorja nad sliko ali s sledenjem tej povezavi. Presenetljivo je, da lahko na tem ostrem Hubblovem pogledu najdemo tudi dve notranji Jupitrovi luni Amaltejo in Teba, skupaj z njunima sencama. Galilejeve lune imajo premere od 3000 do 5000 kilometrov in so po velikosti primerljive Zemljini Luni. Vendar sta Amalteja in Teba čudne oblike in s premerom komaj okoli 260, oziroma 100 kilometrov.

    Vir: http://apod.fmf.uni-lj.si/ap150206.html



    Nekaterim je uspelo tudi opazovanje velikanskega filamenta (vlakna), na površini Sonca (skozi H-alfa teleskop) - lahko da se bo zgodil tudi kak večji izbruh. Res veličastna podoba naše zvezde. Več spodaj - apod.

    Zelo dolgo vlakno na Soncu
    Avtorstvo slike & Copyright: Oliver Hardy

    Pojasnilo: Včeraj je bilo na Soncu vidno eno od do zdaj zabeleženih najdaljših vlaken. Lahko je danes še vedno tam. Vidno kot temna sled tik pod središčem prikazane slike, se velikansko vlakno razprostira čez Sončevo lice na razdalji, ki je celo večja od Sončevega polmera -- preko 700.000 kilometrov. Vlakno je pravzaprav vroči plin, ki ga na višini drži Sončevo magnetno polje in ob pogledu od strani bi izgledal kot dvigajoča protuberanca. Posnetek prikazuje vlakno v svetlobi, ki jo oddaja vodik in tako poudarja Sončevo kromosfero. Teleskopi, ki spremljajo Sonce, vključno z Nasinim Solar Dynamics Observatory (SDO), sledijo tej posebnosti, pri čemer je SDO včeraj zabeležil spiralno magnetno polje, ki obdaja vlakno. Ker vlakna tipično trajajo le nekaj ur ali dni se lahko njegovi deli zrušijo ali izbruhnejo kadarkoli, pri čemer vrnejo vročo plazmo nazaj na Sonce ali pa jo odpihnejo v Osončje. Je vlakno še vedno tam? S klikom na trenutno sliko iz SDO lahko to preverite.

    Vir: http://apod.fmf.uni-lj.si/ap150210.html

    Sledi nekaj slik Sonca (H-alfa teleskop Lunt 35 mm) iz 11. 2. 2015

    Desno zgoraj na Soncu je izjemna protuberanca - na površini pa se enostavno opazi velikanskega filament (vlaknao), opazujem ga že 5 dni. Kaj bo čez kakšen dan, ko pride na rob Soca?













  • Opazovanja,
    - 2. februar 2015


    To je bil že peti ponedeljek novega leta, ko so vremenski pogoji dopuščali vsaj opazovanje Jupitra. Komet Lovejoy se je že približal dvojni zvezdi gami Andromede, a nam ga zaradi oblakov na sz ni uspelo zaznati. Je pa bila to prava zimska noč, kjlub cirustratusom prav imenitna. Skoraj polna Luna je tvorila imeniten halo (obroč), na robu katerega je svetil velikan Jupiter. Andrej in Klemen sta izdelovala hladilnik na termočlen za našega Canona, Oskar pa je izdelal nekaj kep velikank za "tvorjenje" kraterjev na šolskem dvorišču. Dijaki so tudi narisali podobo Jupitra, kot so jo videli pri povečavi 170x - poučna izkušnja.

    Ko Luna 'sije' skozi cirustratuse (iz ledenih kristalov) se opazi halo efekt. Levo od Lune, nekoliko spodaj, sveti Jupiter.
    Foto: Dejan - 2. 2. 2015.

    Geometrija nastanka haloja.

    Slika: Rauber.


    Nastanek haloja, 22° in 46° stopinj. Iz: http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hbase/atmos/halo22.html#c1
    in www.rpdp.net/sciencetips_v3/P8C1.htm


    Nastanek sosonca (Sundog) je posledica enake orintacije šestkotnih ledenih kristalov. Če so orientirani tako kot kaže slika, z robovi pokončno (z osnovno ploskvijo horizontalno), nastane sosonce (Sundog), če so orientirani po vseh smereh pa halo (mogoča je kombinacija obojega).



  • Sonce v H-alfa,
    - 31. januar 2015, 14 h





    Posnetki Sonca skozi H-alfa teleskop Lunt 35 mm, zgolj z žepnim nizkocenovnim kompaktnim digitalnim fotoaparatom Nikon COOLPIX S6400 (cenovni razred 100 EUR) skozi okular. Foto: Vičar Z., 31. januar 2015. Lepo se zazna nekaj filamentov ter predvsem protuberanc in na levem robu Sonca vrzel v eni izmed njih.
    Januar 2015 je bil za astonome vremensko zelo ugoden, veliko jasnih noči.




  • Opazovanja,
    - 26. januar 2015



    VIR:http://www.jpl.nasa.gov/news/news.php?feature=4459

    "Čudež" je stvar verovanja - a vsi jasni ponedeljki v januarju 2015 so resnica.
    Do sedaj smo torej lahko (nepričakovano) vsak ponedeljek leta 2015 opazovali skrivnosti nočnega neba.
    Življenje, narava presenečata. To noč so se nam pridružili trije gostje (Vid P. - izdeluje radijski teleskop, navdušenka ga. Darja in študent ..., ki še ni opazoval skozi teleskop). Noč nas je bogato nagradila - čeprav "seeing" ni bil tako dober kot pred tednom - a vendar, povečava 300x je pri Jupitru bila še uporabna. Doživeli pa smo nenavaden efekt (prispevek ozračja k ostrini), ko si izostril sliko, je le ta po nekaj sekundah postala neostra in po ponovnem ostrenju se je zgodba ponovila (a ne z enako stopnjo) - res nenavadno. A to je bil problem pri povečavah nad 200x.
    Na nebu so razkazovali svoje lepote štirje dominantni objekti - še zmeraj izjemen komet Lovejoy (baje magnitude 4.8, tokrat že v Trikotniku), prvi krajec Lune v Ribah, Jupiter v Levu in zmeraj prikupna podoba Oriona z meglico M42. Kljub Luni je komet Lovejoy bil odlično viden (v daljnogledu kot v teleskopu, kjer se je videl tudi rep). To noč smo se posvetili snemanju Lune - ki je bila res impozantna (izrazit relief), tako v teleskopu, kot na posnetkih.


    Izsek Luninega površja posneli in obdelali: Klemen, Andrej in Jure.
    Spodaj je pomanjšan posnetek.


    Opazi se res veliko podrobnosti.

    Mimolet asteroida 2004 BL86 (še en imeniten dogodek)


    VIR:http://www.jpl.nasa.gov/news/news.php?feature=4459
    Asteroida 2004 BL86 ima lino - vir: NASA/JPL.
    "NASA's 230-foot-wide (70-meter) deep Space Network antenna at Goldstone, California" je objavila prve radarske slike asteroida 2004 BL86 in tako hkrati odkrila njegovo "majhno" luno. Ločljivost radarja je 4m na "pixel" (svetlobni element). Lahko, da je zraven še kakšna luna.


    Pot asteroida 2004 BL86 po zimskem nebu - časi so UTC.
    To noč je relativno blizu Zemlje potoval asteroid 2004 BL86 (velik okrog 500 m). Približal se nam je na 1,2 milijona kilometrov, kar je približno trikratna dolžina poti do Lune. Ob 16:19 UTC (ob 17:19 po CET) je bil najbližje in je svetil približno z deveto magnitudo - torej objekt za zelo velik daljnogled ali že kar za teleskop.
    Vir: http://neo.jpl.nasa.gov/news/news188.html

    Še dve sliki obiskovalcev


    Tako (toplo) se je potrebno "uštimati" (urediti) za astronomska opazovanja:
    bunda, kapa, šal, rokavice, topla obutev ("in tri pike") ...


    Klemen razlaga dijaku Vidu zgradbo radijskega teleskopa.


    Še malo astro spletarne
    Prav poučna stran je na naslovu (The In-The-Sky Planetarium):
    https://in-the-sky.org/skymap.php?day=27&month=1&year=2015&hour=5&min=30&ra=2.33881&dec=11.7606


    Podoba zimskega neba s kometom Lovejoy.
    Vir: http://apod.nasa.gov/apod/ap150128.html
    Komet Lovejoy na zimskem nebu
    Pojasnilo: Katere od teh ikon nočnega neba lahko najdete na tem lepem globokem posnetku severnega zimskega neba? Med nebesnimi lučmi so zvezde v Orionovem pasu, Orionova meglica, zvezdna kopica Plejade, svetli zvezdi Betelgeza in Rigel, meglica Kalifornija, Barnardova pentlja in komet Lovejoy. Zvezde Orionovega pasu so skoraj pokonci na vertikali med obzorjem in sredino slike, z najnižjo zvezdo pasu zastrto z rdečo meglico Plamen. Levo od pasu je rdeči lok Barnardove pentlje, ki ji sledi svetla oranžna zvezda Betelgeza. Desno od pasu je barvita Orionova meglica, in desno od nje svetla modra zvezda Rigel. Modra kopica svetlih zvezd blizu gornjega roba v sredini so Plejade, rdeča meglica levo od njih je meglica Kalifornija. Svetla oranžna pika nad sredino slike je zvezda Aldebaran, zelen objekt z dolgim repom na njeni desni je komet C/2014 Q2 (Lovejoy). Prikazani posnetek je bil narejen pred približno dvemi tedni blizu vasi Palau v Španiji.


    Vir: http://apod.fmf.uni-lj.si/ap150127.html
    Galaktično magnetno polje s Plancka
    Pojasnilo: Kako zgleda magnetno polje naše Galaksije? Že dolgo časa vemo, da šibko magnetno polje prepreda našo Galaksijo, saj poravnava orientacijo malih prašnih delcev, ki polarizirajo svetlobo iz ozadja. Šele pred kratkim je satelit Planck v orbiti okrog Sonca naredil visokoresolucijsko karto tega polja. 30-stopinj širok zemljevid v barvah potrjuje med drugim, da je galaktični medzvezdni magnetizem močnejši v središču diska. Magnetizem povzroča kroženje ioniziranega plina okrog galaktičnega središča in če bi nanj gledali iz vrha, bi videli magnetno polje Galaksije kot spiralni vrtinec katerega izvor je v središču. Kaj povzroča vse detajle na tej in podobnih Planck-ovih kartah -- ter na splošno kako je magnetizem učinkoval na razvoj naše Galaksije -- bo zelo verjetno ostalo zanimiva raziskovalna tema tudi v naslednjih letih.

    Zadnji žebelj v krsto "zgodovinskemu odkritju" !!!!!
    Primer delovanja znanosti
    Vir: 31. januar 2015 Ljubljana - MMC RTV SLO
    Lansko "odkritje desetletij", ko so znanstveniki na Antarktiki ujeli "odmev velikega poka" oziroma dokaz za izjemno hitro širjenje prostora na začetku časa samega, je dokončno spodkopano.
    Dokončni udarec odkritju, za katerega so največja svetovna imena znanosti napovedovala Nobelovo nagrado, ni padel povsem nepričakovano.
    Ko je lanskega marca ekipa za teleskopom BICEP2 razglasila, da je našla neposredne dokaze za obstoj prvinskih gravitacijskih valov, so bili odzivi večinoma navdušeni. A marsikdo je - med drugim tudi slovenski kozmolog Anže Slosar - opominjal, da bo za dokončno potrditev potrebnih še veliko meritev.
    Le nekaj mesecev zatem so se pojavila opozorila, da morda ugledna ekipa na čelu z Johnom Kovacem ni dovolj upoštevala učinka oblakov vesoljskega prahu, ki se pnejo po naši Galaksiji in zastirajo pogled na bolj oddaljena prostranstva. Zdaj je dokončno jasno, da je bilo opozorilo na mestu. Še toliko bolj zato, ker so to ugotovili in potrdili sami avtorji izvorne raziskave.
    Kaj je šlo narobe
    Ekipa za BICEP2 je več let na Antarktiki, kjer je zrak precej suh in posledično manj moteč za opazovanja, teleskop usmerjala v majhen košček neba in natančno analizirala sevanje ozadja oziroma prasevanje.
    Prasevanje je najstarejša svetloba v vesolju sploh. Je najstarejši vir, po katerem lahko "arheologi" vesolja še brskajo pri iskanju odgovora na vprašanje, kako je -vse- nastalo. Najnatančneje do zdaj ga je izmeril evropski teleskop Planck, ki je sicer že v pokoju.
    Svetlobni metuzalemi
    A to sevanje obenem ni tako staro kot vesolje oziroma je nastalo šele 380.000 let po velikem poku. Predtem je bilo vesolje tako vroče, da se delci še niso mogli povezovati v atome in so se skupaj s fotoni kaotično gibali po "prajuhi". Šele ko se je ta dovolj ohladila, je svetloba lahko prvič ušla. Površini, s katere se je takrat odbila, pravimo površina zadnjega sipanja.
    O dogajanju prej ni dostopnih popolnoma nobenih podatkov. Tako tudi o dogajanju v prvih trenutkih vesolja, pri velikem poku, človeštvo nima drugega kot teoretiziranje. Ostaja le to, kar lahko kozmologi kot kriminalisti natančno in počasi razberejo iz prasevanja.
    Hitro širjenje prostora, inflacija
    Kovac pa je lani razglasil, da je v tej svetlobi zaznal neposredne dokaze za prvinske gravitacijske valove. Ti so se v skladu s teorijo inflacije sprostili v najzgodnejših trenutkih velikega poka, ko se je vesolje iz skoraj neskončno zgoščene točke v nekaj trenutkih razširilo za 10 bilijon bilijon bilijonkrat in se posledično širilo precej hitreje od svetlobe same. S tem je ustvarilo razmere za poznejši, vroči del velikega poka. Tam so nastala semena galaksij in vsega drugega, kar danes obstaja.
    Tako hitro širjenje prostora je v skladu s teorijo relativnosti Alberta Einsteina neizogibno povzročilo valovanje v času in prostoru, tako ogromno, da je en sam val velik kot vesolje samo in da odkar čas obstaja, njegovo polje ni niti dvakrat zanihalo.
    Odmev v odmevu
    A če se je to res zgodilo, je val pustil posledice tudi na svetlobi, nastali 380.000 let pozneje. Kovac in ekipa sta v njej zaznala polariziranost svetlobe, nekakšen prstni odtis, tipa B. Ta lahko nastane zaradi prej omenjenih valov. Težava je v tem, da je Zemlja pač postavljena na določeno točko v vesolju, ki je obkrožena s stotinami milijard motilcev. Kot bi plavali po jezeru, ki je polno mulja in blata.
    Učinek "mulja in blata", torej zvezd, planetov in druge medzvezdne materije, tudi sevanja, je treba odstraniti z zapletenimi statističnimi metodami. "Ko smo prvič zaznali polarizacijo tipa B, smo se zanašali na modele delovanja vesoljskega prahu, ki so bili takrat na voljo," je pojasnil Kovac. "Kazali so, da je bil učinek prahu na opazovani zaplati neba precej manjši od celokupno zaznane polarizacije," je nadaljeval. Poenostavljeno: menili so, da je prašnata polarizacija na dani zaplati precej šibka, in zato napačno ugotavljali, da so izmerjene številke posledica precej bolj oddaljenih kozmoloških dejavnikov.
    Samokritika
    Težava je bila tudi v tem, da so na Antarktiki polarizacijo merili pri eni sami frekvenci svetlobe. Po drugi strani je Planck izmeril celotno nebo pri številnih frekvencah. A šele septembra lani je Planck izdelal in izračunal učinek vesoljskega prahu za celotno vesoljsko mapo. BICEP2 je takrat, tudi pod težo (samo)kritike, skupaj s konzorcijem Planck primerjal odčitke in na koncu priznal: z odkritjem je konec.
    Učinek polarizacije, izmerjen na sevanju ozadja, je večinoma skladen z učinkom vesoljskega prahu; manjše neujemanje pa sploh ni statistično pomembno.
    Lekcija in nov zagon
    S tem teorija inflacije seveda še ni ovržena. Znanstveniki bodo še naprej poskušali najti sledi prvinskih gravitacijskih valov in pri tem gradili na lanskem, precej odmevnem poduku. Aljoša Masten


    Z belo je označena zaplata neba, ki jo je meril BICEP2. Foto: ESA/Planck


    Oblaki prahu v naši Galaksiji, kot jih je posnel Hubble. Foto: NASA, ESA, The Hubble Heritage Team


    Vrtinci na zemljevidu prasevanja NE nakazujejo inflacije. "Skodran" vzorec v sevanju ozadja, ki ga je izmeril BICEP2. Polariziranost pomeni, da fotoni namesto kaotično vsi - ali pa pretežen delež snopa - nihajo v podobni ravnini. SLIKA ZGORAJ JE PRAVILNO IZMERJENA, A NAPAČNO INTERPRETIRANA, JE POSLEDICA UČINKOV PRAHU - TO JE DOKAZALA MISIJA PLANCK.
    A kot smo že omenili - TO JE lekcija za nov zagon iskanja inflacije in tozadevno posledičnega gravitacijskega vala, kjer zagotovo prasevanje (v iskanju prstnih odtisov) še ni odpisano!!!



  • Jupiter pri povečavi 640x,
    - 19. januar 2015



    .......................

    .......................

    .......................

    Čudež čudežev, tudi tretji ponedeljek novega leta 2015 smo lahko opazovali lepote zimskega neba. Tokrat se je po nebu občasno valilo nekaj oblakov, prosojnost ni bila ravno idealna, a atmosfera je v takih nočeh večinoma izjemno mirna (dober seeing). Kot naročeno za opazovanje planetov - Jupitra.
    Najprej sva z Nastjo (na njeno pobudo) odvlekla "ciko" na teraso in strašila oblake, ki so se dejansko umaknili. Zagledava Gostosevce in glej - komet Lovejoy krasno žari zraven "sester", čudovit prizor. V daljnogledu še zmeraj lepo sveti (rep se sluti), v teleskopu pa se opazi eleganten ozek rep in svetlo jedro. Ja - vsi meseci čakanja v gnilem vremenu se na koncu povrnejo.
    Pogledava še Jupitra in že pri povečavi 75x se lepo ločijo proge - znak za dober seeing. Nato ciko navijeva do povečave 167x in vidiva prizor, ki ga že kako leto nisva - Jupiter je izjemno kontrasten, ozračje res mirno. Nato pokličeva kolege iz našega toplega gnezda. Takoj navdušenje in trditev, da vidijo rdečo pego - moje borne (-10) oči seveda rabijo vsaj faktor 1.5x več, da zaznajo podrobnosti, ki so mladim kolegom samoumevne. Ciko navijemo na 319x-no povečavo - "vau", Jupiter je še zmeraj kot na plakatu - sedaj pa tudi jaz vidim Jupitrovo oko z obrobami, veliko ostalih prog, podrobnosti. Tudi kolegi so izjemno navdušeni nad prvovrstnimi podrobnosti rdeče pege in ostalih predelov plinskega velikana. Klemen kmalu zagleda še luno Io, ki se počasi plazi iza Jupitra - krasno. Ekipa (Klemen in Andrej) se loti postavitve opreme za snemaje - že prvi posnetki na ekranu so res bogati raznih detajlov.
    Kaj če 300 mm-sko ciko popeljemo do povečave 640 - ta operacija večinoma ne da dobrih rezultatov (izhodna zenica je pod 0.5 mm, ločljivost je na meji, slika je že zelo temna, atmosfera redko dopušča take povečave) - a zakaj ne? Ja - to noč nam atmosfera uresničuje vse sanje, nas razvaja. Tudi pri tej mejni povečavi je Jupiter v ciki krotek, miren, jasen, a hkrati ogromen - vsi smo se čudili in uživali ob razkošni podobi velikana. Sedaj bi še "slepec" opazil rdečo pego. Kaj bi šele bilo, če bi imeli teleskop premera 400 ali več mm ... - ja škoda ...
    Človek se hitro razvadi - zakaj tukaj ponavljamo to staro resnico? Ko smo šli nazaj na povečavo 319x se je zdel Jupiter majhen, komaj kaj ..., pri povečavi 167x pa že skoraj pritlikavec.


    ...................................................

    ...................................................

    ...................................................

    Slike zgoraj prikazujejo, kako približno vidimo Jupitra pod povečavami:
    75x, 170x, 320x, 640x.
    Če je ekran oddaljen od naših oči približno 60 cm in opazujemo na resoluciji 800X600. Uporabil sem formulo za zorni kot (αok), ki ga da okular glede na povečavo (αok = αobjekta*ftel/fok). Kot pod katerim smo videli ta dan Jupitra, je bil okrog αobjekta = 45". Goriščna razdalja naše cike, našega teleskopa tipa Dobson, meri ftel = 1500 mm, premer zrcala pa D = 300 mm. Maksimalne smiselne povečave so za premer objektiva D = 300 mm nekje do M = 700x, pri večjih pridemo do meje ločljivosti (zaradi uklona svetlobe na objektivu). A atmosfera morebiti samo 3x na leto omogoča tako ekstremne povečave. Posnetki so iz 19. jan. 2015 - posneli AKGŠ&ADV.
    Na tej sliki se kaže pomen povečave in ne toliko pomen same svetlosti slike (ta razmislek velja predvsem za planete in Luno).
    Izstopne zenice (IZ = D/M) po povečavah za premer objektiva 300 mm so:
    IZ1 = 300mm/75 = 4 mm
    IZ2 = 300mm/170 = 1.76 mm
    IZ3 = 300mm/320 = 0.94 mm
    IZ4 = 300mm/640 = 0.47 mm
    Zakaj tabela izstopnih zenic? Ker je gostota svetlobnega toka (j), svetlost slike na očesni mrežnici, sorazmerna z zenico na kvadrat: jna_mreznici ∝ (IZ)2 ∝ (D/M)2


    Jupiter 19. januarja 2015 sta posnela Klemen in Andrej.
    Oprema:
    teleskop SkyWatcher Newton 20 cm, f/5
    montaža SkyWatcher EQ6
    10x Barlowa leča
    CCD kamera Basler acA1300-30gm
    zaporni filter za UV in IR
    Že kako leto sanjamo, da bi ciko (300 mm) pritrdili na SkyWatcher EQ6 - več svetlobe, boljša ločljivost, ...

    Spodaj je nekaj slik iz imetnega januarskega večera.











  • Prekrasna noč,
    - 12. januar 2015 (zmrzuje)



    MAGNETNA NEVIHTA NA KOMETU LOVEJOY? Od kod odcepljen ionski del repa?
    Vir (2015-01-09): http://www.spaceweather.com/

    Pravi čudež, tudi drugi ponedeljek novega leta 2015 smo lahko opazovali lepote zimskega neba - noč je bila prav kristalna. Komet Lovejoy se je tokrat videl že s prostim očesom - tudi iz Šentvida. V daljnogledu smo slutili rep, v teleskopu pa smo ga nedvoumno vsi zaznali (rep v obliki razkošne pahljače).
    Imeli smo tudi nekaj gostov - od 14 do 60 let - prav vsi so bili navdušeni na kometom Lovejoy, Jupitrom, Orionovo meglico, Andromedino galaksijo, Gostosevci, dvojno kopico Hi-h, M1, M35, M81, M82, ujeli smo še dvojno lepotico Albireo, ... Posneli smo tudi nekaj imenitnih slik kometa Lovejoy, slike spodaj.
    Gostje so kmalu spoznali, kako zares so opozorila o topli obleki na astronomskih opazovanjih ...










    Slike kometa Lovejoy 12. jan. 2015 - posnela Klemen in Andrej.
    - fotoaparatom Canon EOS 350D,
    - teleobjektiv Canon 400 mm f/2.8,
    - montaža SkyWatcher EQ6,
    - samodejni sledilnik Lacerta MgenII.




  • Državno tekmovanje v znanju astronomije,
    - 10. januar 2015 - Gimnazija Šentvid - Lj.
    - že petič zaporedoma smo bili organizatorji.

    Državno tekmovanje RS - sobota, 10. januar 2015 ob 10:00 - 12:00

    Letošnje državno Tekmovanje v znanju astronomije je za osrednjo Slovenijo uspešno organizirala Gimnazija Šentvid - Ljubljana (sobota 10. januar 2015), z izdatno pomočjo astronomskega krožka in ADV-LJ. Mentorja Klemen Blokar in Andrej Lajovic sta skupaj z ostalimi člani (pridružili so se tudi Peter Mihor, Jure Varlec, Gaj Žižek, Nastja Marondini, zjutraj še Ida Kraševec) uspešno opremila učilnice za tekmovanje, po navodilih DMFA Komisije za tekmovanje v znanju astronomije. Na gimnaziji so tekmovali tako osnovnošolci kot srednješolci. Letos se je zbralo okrog 160 mladih tekmovalcev. Letos nam je vreme bilo naklonjeno (za razliko od lani). Skozi teleskope smo si ogledali bližnje vzpetine, recimo Šmarno goro - na njej smo brez težav zaznali številne pohodnike. Najbolj pa je mentorje in tekmovalce navdušil H-alfa teleskop in pogled na dokaj aktivno Sonce - zaznalo se je dve dokaj izraziti protuberanci in veliko filamentov.

    To leto je Astronomsko društvo Vega prodajalo lastno A3 zvezdno karto celotnega neba. Prodali smo 28 kart, kar je za prvo tako akcijo dober uspeh. Karta na eni strani prikazuje, poleg ozvezdij, svetlejših dvozvezdij, še zanimivosti za daljnogled, oziroma manjši teleskop, na drugi strani pa so označeni vsi objekti Messierjevega, Caldwellovega, M+M kataloga in nekateri Collinder objekti (tudi v tabelaričnem zapisu). Na karti so še kratka navodila in razlaga nekaterih osnovnih pojmov. Karto je prodajal Peter Mihor, radijski teleskop pa je v živo predstavljal Jure varlec, pomagali pa so tudi ostali člani astronomskega krožka in AD Vega.

    Sledi nekaj zgovornih slik iz terase (slike je posnel Jure Varlec).


    Klemen Blokar pozdravlja tekmovalce in mentorje ter daje navodila o poteku tekmovanja.


    Gaj Žižek, Nastja Marondini vpisujeta tekmovalce v seznam.


    Pred tekmovanjem.


    Andrej Lajovic občasno pomaga na terasi pri opazovanju Sonca skozi H-alfa teleskop. Dve izraziti protuberanci sta večino prisotnih prepričali, kako uporaben in zmogljiv je H-alfa teleskop.


    Peter Mihor uspešno prodaja našo novo A3 zvezdno karto. Karta na eni strani prikazuje, poleg ozvezdij, svetlejših dvozvezdij, še zanimivosti za daljnogled, oziroma manjši teleskop, na drugi strani pa so označeni vsi objekti Messierjevega, Caldwellovega, M+M kataloga in nekateri Collinder objekti (tudi v tabelaričnem zapisu). Na karti so še kratka navodila in razlaga nekaterih osnovnih pojmov.


    Testiranje Cike (teleskop Dobson 30 cm, f/5).


    Mnogje je navdušil tudi šolski radisjki teleskop, ki ga je predstavljal Jure Varlec.


    Pogovor med mentorji - vsako leto se tekmovanja s svojimi varovanci udeleži tudi prof. Lojze Vrankar (na sredi) - predsednik Astronomskega Društva Komet - Kamnik.















  • Leto 2015 smo začeli vzpodbudno, z opazovanji ... komet Lovejoy, itn
    - 5. januar 2015 (minus 4 °C)







    Nekaj časa so nam nagajali tanki oblaki (kaj sedaj), a podoba s tančico rahlo prekrite Lune z daljnogledom 20x80 je bila izjemna - odtenki srebrne in zlate "barve" so bili pravljični. Enako velja za okolico, kjer sta uklon in lom svetlobe ustvarila nebesno predstavo mavričnih odtenkov.


    Komet Lovejoy (C/2014 Q2) ujet (v okvirju) s kompaktnim fotoaparatom - avtomatika.




    Komet Lovejoy (C/2014 Q2, nesestavljena in sestavljena slika) ujet s:
    - fotoaparatom Canon EOS 350D,
    - teleobjektiv Canon 400 mm f/2.8,
    - montaža SkyWatcher EQ6,
    - samodejni sledilnik Lacerta MgenII.

    Posneli člani AKGŠ&ADV - 5. januar 2015 (Andrej, Klemen, Jure, ..., okrog 22 h). Rep kometa se sluti, a svetloba Ljubljane in Lune naredita svoje.


    Še negativ kometa Lovejoy (C/2014 Q2) - 5. januar 2015. Rep kaže levo navzdol - slika ni pravilno orientirana.


    Orbita kometa kometa Lovejoy (C/2014 Q2). Vir:
    http://astrobob.areavoices.com/2014/12/13/ho-ho-ho-comet-lovejoy-q2-brings-christmas-joy/

    Odkril - Terry Lovejoy
    Datum odkritja - 17. avgust 2014
    Ekscentričnost - 0.99811
    Perihelij - 1.29077 AE
    Afelij - 1148.97 AE
    Orbitalna perioda - okrog 8000 let
    Inklinacija - 80.301°
    Prihod v perihelij - 30. januar 2015
    Zemlji bo najbližje - 7. januar 2015 in sicer na razdalji 0,469 astronomske enote (43.6 milijonov milj; 70.2 milijonov kilometrov)


    Vir: http://www.dailymail.co.uk/sciencetech/article-2896278/What-tail-Incredible-photo-shows-ice-Comet-Lovejoy-turning-stream-gas-gets-closer-sun.html.



  • Opazovanja, komet Lovejoy (C/2014 Q2)
    - 29. december 2014 (zaključek leta pri minus 12 °C)


    To jesen smo pri astronomskem krožku zgolj 3x opazovali nočno nebo, vsa ostala srčanja je namreč "popestrilo" oblačno nebo, kdaj tudi padavine. A zadnje opazovanje 29. decembra 2014 je bilo vseeno obliž na nepredvidljivo jesen. Dan je bil kristalno jasen in tako smo se skoraj cel dan veselili večernega druženja na terasi šole. A, da se ne bi izneverili tradiciji, se je nebo od 19:30 h pa do 21 h skoraj popolnoma zaprlo. Na naše veliko veselje pa se nas je vreme po 21. uri le usmililo - nebo se je solidno očistilo odvečne koprene (kar po ritmu aladina). Za krožkarje novince smo tako do 19:30 h lahko na hitro preskenirali nebo. Orionova meglica M42 je veličastno žarela, "sestre" v Plejadah (M45) pa so v daljnogledu razkazovale vse svoje čare (daljnogleda SkyMaster 15x70 in 20x80). Prvi krajec Lune pa nas je s svojim reliefom popeljal v Galilejeve občutke iz leta 1609, ko je odkrival nov zelo oddaljen svet posejan z gorami, dolinami, kraterji, puščavami, ...
    "Zvezda" večera pa bi moral biti komet Lovejoy (C/2014 Q2). In po 21h je dejansko postal. Na Stellariumu sva z Andrejem locirala lego kometa (v Zajcu blizu kroglaste kopice M79) in šla na mraz lovit repatca. Najprej ga je ulovil Andrej v daljnogleu 15x70, nakar sva z laserjem in daljnogledom komet ujela še v Ciki (teleskop Dobson 30 cm, f/5). Torej, kljub legi nad preosvetljeno Ljubljano, smo komet lepo zaznali v daljnogledu. V daljnogledu 20x80 je komet že prav žarel (magnituda 5.5), v Ciki pa se je lepo razločilo svetlo jedro od kome. Rep kometa nam iz Šentvida ni bil usojen.

    Prekrasen posnetek kometa Lovejoy, C/2014 Q2. Komet je videti kot kozmično božično drevo z zvezdnimi okraski - posnet 16. decembra (Image Credit & Copyright: Damian Peach/SEN). Vir: http://apod.nasa.gov/apod/ap141225.html


    Pot kometa Lovejoy (C/2014 Q2) v letu 2015.
    C / 2014 Q2 bo najbližje Zemlji 7. januarja 2015 in sicer na razdalji 0,469 astronomske enote (43,6 milijonov milj; 70,2 milijonov kilometrov). Lep prizor za astrofotografijo pa bo 18. januarja, ko se komet C / 2014 Q2 približa Plejadam na 9 °.


    Približno tako pa smo videli komet Lovejoy (C/2014 Q2) v teleskopu - ozračje se namreč ni povsem zbistrilo, tukaj sta še problema preosvetljene Ljubljanje in prisotnosti Lune.



    Tako smo leto dokaj optimistično zaključili s kometom in na koncu nam je kolega ustvaril še nekaj svetlobnih vragolij. Na zasneženi terasi pri temperaturi minus 12 °C - sam, da ne bi bilo tok mrzlo ... Zbralo se nas je 12 ljubiteljev astronomije in zimskih radosti.
    Opazovanje je zaradi mraza bilo zelo otežkočeno. Okularji, daljnogledi so se zarosili, delno se je začel nabirati led in s fenom smo reševali kaj se je rešiti dalo.


    Radijski teleskop pod snežno odejo.


    APOD 31. dec. 2014: http://apod.fmf.uni-lj.si/ap141231.html
    Komet Lovejoy pred kroglasto zvezdno kopico
    Avtorstvo slike & Copyright: Dieter Willasch (Astro-Cabinet)

    Pojasnilo: Komet Lovejoy je postal viden s prostim očesom. Za ogled kometa pojdite na prosto kako uro po sončnem zahodu in poiščite megličast objekt desno od Orionovega pasu. Pomagate si lahko z binokularji in zvezdnimi kartami. Na tej sliki je komet C/2014 Q2 (Lovejoy) posnet pred tremi dnevi, ko je šel skoraj natanko pred M79, kroglasto zvezdno kopico, vidno kot svetlo piko malo nad in levo od kometove zeleno obarvane kome. Jedro kometa Lovejoy je velikanska umazana ledena gora, ki ob približevanju Soncu spušča plin v dolg in zamotan ionski rep, ki se razteza čez sliko. Pričakujejo, da bo komet v januarju postal opazovalcem iz severne poloble še lažje viden, saj bo vzhajal vedno prej in bo po pričakovanjih vedno svetlejši.





  • Obisk iz Urada za meteorologijo,
    - 22. december 2014







    Obiskali so nas kolegi iz Urada za meteorologijo (Sektor za daljinske meritve): Tone Z. (pobudnik srečanja), Marjan D. in vzdrževalec ter konstruktor radarjev g. Rudi Vran (kot zanimivost, v mladosti je Rudi izdelal lasten teleskop, tudi zrcalo je zbrusil sam ...). To noč nas je obiskal tudi študent astronomije Andrej B., ki se bo učil osnov praktične radijske astronomije na šolskem 1,9 m-skem teleskopu, ki je prirejen za sprejemanje vodikove črte dolžine 21.1 cm.

    Večina obiskovalcev je bila presenečena nad našim observatorijem, opremo in predvsem nad enostavnostjo in izjemnimi rezultati radijskega teleskopa. Andrej je predstavil osnovne komponente radijskega teleskopa in algoritem za obdelavo signala ter postopek za odstranitev šuma, itn. Hkrati pa so bile predstavljene nanjovejše slike neba v vodikovi črti 21.1 cm (najbrž prva slika neba - Rimske ceste - v radijskem spektru narejena v Sloveniji).




  • Nove meritve in testiranja šolskega radijskega teleskopa AD Vega,
    - oktober in november 2014



    Animacija kaže enega izmed možnih načinov meritev z radijskim teleskopom. Usmerimo ga recimo v zenit in merimo spremembo signala zaradi navideznega vrtenja neba.

    Spodnje nazorne meritve in grafe je izdelal Andrej Lajovic.


    Deklinacija antene 46 °, 24 h beleženje signala iz vesolja na dan 2014-10-27.


    Beleženje signala v zaporednih časovnih korakih (antena je usmerjena proti zenitu) - nebo se zaradi vrtenja Zemlje premakne in s tem se (v novem časovnem koraku) zabeleži nov signal (ali umanjkanje signala) vodike črte - 21.1 cm. Seveda se zaradi relativnega gibanja (gibanje spiralnih rokavov Galaksije, gibanje Sonca in Zemlje okrog Sonca) valovne dolžine (frekvence) premaknejo - Dopplerjev pojav.
    Brez Dopplerja je frekvenca 1420.40575 MHz.
    Odstopanje od nosilne frekvence je tudi do 0.5 MHz, kar da relativne hitrosti do 100 km/s ( 3*108m/s) * 0.5 MHz / 1420 MHz = 100 km/s ).

    S tangentami so narisane smeri gibanja, rumene puščice pa kažejo na točke rokavov Rimske ceste, ki so prečkale zenit konec oktobra. Datume je pomemben zaradi vektorja hitrosti potovanja Zemlje okrog Sonca, katerege velikost je kar 30 km/s. Hitrost Sonca pri potovanju okrog jedra Galaksije je okrog 220 km/s, hitrosti rokavov so med 210 do 250 km/s.






    Zgornje slike kažejo v centru zenit (deklinacija približno 46 °), kamor je bila usmerjena antena radijskega teleskopa skozi interval 24 h. Na zgornjem grafu je označena rektascenzija (y-os) in frekvenca na x-osi. Pri rektascenziji okrog 21 h prečka zenit del Rimske ceste v Labodu in 7 ur pozneje prećka zenit del Rimske ceste z rektascenzijo okrog 4 h (bližina Perzeja). Povečana signala (rdeča barva) se torej ujema s prehodom krakov Rimske ceste čez polje radijske antene.

    Spodnji graf kaže smer antene okrog 60 ° višine glede na jug (deklinacije 16 °) in tam je razlika v času prehodov ravnine Rimske ceste večja - dobrih 11 ur. Lahko preverite s kakim izmed programov za prikaz zvezdnega neba.



    Deklinacija antene 16 °, 24 h beleženje signala iz vesolja na dan 2014-10-28.

    Eden izmed ciljev je karta neba v vodikovi črti - 21.1 cm. Recimo kot je na strani: http://oceancolor.gsfc.nasa.gov/AQUARIUS/DinnatEtAl2010/.

    Slika iz: http://oceancolor.gsfc.nasa.gov/AQUARIUS/DinnatEtAl2010/
    Na sliki je resolucija 0.5 °, naš radijski teleskop pa ima resolucijo okrog 8 ° (to je precej manj), a pričakujemo vsaj osnovni vzorec (Rimsko cesto). Kot kažejo zgornje meritve, smo na pravi poti. Zagotovo bomo težko ujeli (pustimo se presenetiti) galaksijo M31, ki se vidi na zgornji sliki kot madež na koordinatah (00h 42m 44.3s [10.68458 °], +41° 16' 9"), a zagotovo lahko pričakujemo sled Rimske ceste in vsaj rokav pri Hijadah. Na zgornji sliki se zazna tudi galaksija M33 (01h 33m 50.02s [23.45842], +30° 39' 36.7").

    FitzGeraldovo okno - proti Hijadam, ...


    Nastanek vodikove črte 21.1 cm.


    ADV karta in Rimska cesta v H21.1 cm, sestavil Andrej (zvezdna osnova Klemen in Zorko, slika v H21.1 cm pa http://oceancolor.gsfc.nasa.gov/AQUARIUS/DinnatEtAl2010/).



  • Sonce na božični dan,
    - 25. december 2014


    Redko lahko opazujemo Sonce v začetku zime, sploh okrog Božiča in novega leta. 25. decembra 2014 je bil viden prav imeniten prizor, izbruhi v vrsti (kot drevored) na levi pa še praznični ognjemet.












  • Eta Gredlja in raztezajoča meglica Človeček,
    - APOD 2. december 2014



    Eta Gredlja in raztezajoča meglica Človeček
    Avtorstvo slike: Hubble, NASA, ESA; Obdelava & Copyright: First Light, J. L. Dauvergne, P. Henarejos

    Pojasnilo: Kako je sistem Eta Gredlja ustvaril to nenavadno raztezajočo meglico? Nihče zagotovo ne ve. Pred okoli 170 leti je južni zvezdni sistem Eta Gredlja (Eta Car) skrivnostno postal drugi najsvetlejši zvezdni sistem na nočnem nebu. Dvajset let kasneje, potem ko je izbruhal več snovi, ko jo ima naše Sonce pa je Eta Car nepričakovano ugasnila. Nekako izgleda, da je ta izbruh ustvaril meglico Človeček. Video sestavljen iz treh slik prikazuje posnetke meglice s Hubblovim vesoljskim teleskopom iz let 1995, 2001 in 2008. Središče meglice Človeček osvetljuje svetloba osrednje zvezde, okolico pa obdajata raztezajoča ovala plina, prepletenega z vlakni temnega prahu. Curka razpolavljata ovala, izhajajoča iz zvezde v središču. Razširjajoče razbitine vsebujejo curke in udarne valove, ki so posledica trkov s prej obstoječo snovjo. Eta Car še vedno doživlja nepričakovane izbruhe, njena velika masa in nestanovitnost jo uvrščata med kandidate za eksplozijo v obliki spektakularne supernove, enkrat v naslednjih milijonih let.





  • Skupina peg AR2192 je preživela Sončev obrat in se vrnila,
    - 16. november 2014



    Sončev blišč iz ostrejšega Sonca
    Avtorstvo slike: Martin Pugh Solar Dynamics Observatory/AIA, NASA
    Obdelava: NAFE, Miloslav Druckmuller (Tehnička univerza v Brnu)

    Pojasnilo: Aktivno Sončevo področje AR2192 predstavlja največjo skupino Sončevih peg zadnjih 24-ih let. Predno je območje konec oktobra zašlo s strani Sonca, ki je obrnjena proti Zemlji, je proizvedlo šest močnih bliščev razreda X. Na tem osupljivem posnetku je najintenzivnejši blišč, ki ga je 24. oktobra zaznal observatorij Solar Dynamics Observatory. Posnetek je barvna kombinacija slik v treh različnih valovnih dolžinah ekstremne ultravijolične svetlobe: v modri barvi je prikazana svetloba z 193 Angstromi, v beli svetloba z 171 Angstromi in v rdeči svetloba z 304 Angstromi. Emisija zaradi visoko ioniziranih atomov železa in helija označuje silnice magnetnega polja, ki se vijejo čez vročo plazmo Sončeve zunanje kromosfere in korone. Pod njimi opazimo hladnejšo Sončevo fotosfero, ki v ekstremnih ultravijoličnih valovnih dolžinah zgleda temnejša. Ta izjemno ostra sestavljena slika je bila obdelana z novim matematičnim algoritmom (NAFE), ki se prilagodi šumu in svetlosti podatkov v ekstremni ultravijolični svetlobi, da na končni sliki poudari detajle.
    Vir: http://apod.fmf.uni-lj.si/ap141122.html


    PREPROSTA ANIMACIJA - pojdi z miško na sliko, počakaj trenutek, nato 1x klikni in na koncu še 2x klikni na sliko (zaporedje podobe Sonca 16., 19. in 22. novembra 2014).


    Skupina peg AR2192 se je vrnila - 22. november 2014. Lahko da se rojeva nova skupina peg velikih dimenzij (levo od AR2192).


    Skupina peg AR2192 se je vrnila - 19. november 2014.


    Skupina peg AR2192 se je vrnila - 16. november 2014. Opazoval sem jo že 15. novembra. Skupina začenaja torej novo potovanje - nov krog.
    "Returning sunspot AR2192."
    Posneto zgolj skozi filter, zoom 40x - kamera Sony (100 ISO, 1/1000 s, zaslonka 8.0): 16. nov. 2014. Foto: Zorko V.

    Spodaj je Površina Sonca s skupino peg posnetih 27., 28., 29., 30. oktobra 2014.



    PREPROSTA ANIMACIJA - pojdi z miško na sliko, počakaj trenutek, nato 1x klikni in na koncu še 2x klikni na sliko (zaporedje podobe Sonca 27., 28., 29. oktobra 2014 in 16. novembra 2014).


    Posnetek Sonca skozi H-alfa teleskop Lunt 35 mm, zgolj z žepnim nizkocenovnim kompaktnim digitalnim fotoaparatom Nikon COOLPIX S6400 (cenovni razred 100 EUR) skozi okular. Foto: Vičar Z., 16. november 2014. Glede na opremo se vseeno lepo zazna protuberance, filamente in pege (desno skupina peg AR2192). Spodaj je še nekaj slik, ki kažejo, da so pogoji takega slikanja zelo spreminjajo.





  • "Opazovanja pod marelo",
    - 17. november 2014



    Obiskala nas je skupina tabornikov in "opazovali smo kar pod marelo", seveda Šmarno goro. Za leto 2014 nič posebnega, Šmarna gora zaenkrat še ni otok.


    Odličen portret astronavtke Sunite Lyn "Suni" Williams (naš krožek je obiskala 7./8. oktobra 2014 [21:20 - 0:30]) je šentviškim astronomom podaril gospod Janez Vlachy - iskrena hvala.
    * http://www.vlachy.com/gallery/nasa-astronaut-sunita-williams/












    Ekipa iz 2005.


    Delo v observatoriju leta 2009 - foto Klemen Blokar.







  • DOMAČA STRAN AKGŠ NEPREKINJENO DELUJE ŽE OD LETA 1995!

    Čestitke ali - zvezdi siizmenjujeta gravitone.
    Nekaj zanimivosti iz zgodovine strani!








    Za astronomski krožek: ZORKO Vičar

    E-POŠTA, RFC-822: Zorko.Vicar@guest.arnes.si


    Nazaj na aktualno stran.
    Nazaj na domačo stran.