Bil je oblačen in glede na datum precej mrzel
večer. Obeta se nam eden najbolj mrzlih majev
našega življenja. Vsaj za 3 °C pod povprečjem.
Prodor polarnega zraka globoko proti Sredozemlju
traja že nekaj tednov - obratno pa je vzhodno od nas,
kjer se je topel zrak iz "Farrellove celice", ki ureja izmenjavo
toplote med 30 ° in 60 °, zarinil globoko proti Baltiku.
Tam so temperature okrog 25 °C, v naših krajih pa 15 °C (več spodaj).
Noč je bila tako posvečena nadgradnji radijskega teleskopa,
ki ga pa oblačno vreme nikakor ne moti. Pregledali smo tudi zadnjo Spiko,
in naredili nekaj "reklame" za to izjemno astronomsko revijo.
Mnoge revije naše mladosti so usahnile - Spika pa trdno živi.
Pogovor je tudi nanesel na zanimive fenomene
plačne prakse znotraj NASE ..., na pomanjkanje kadrov
na določenih smereh študija fizike ...
Krožek,
- 13. maj 2019,
Smo v času, ko godujejo ledeni možje (12. do 14. maj: Pankracij, Servacij, Bonifacij)
in polulana Zofka (mokra Zofija, 15. maja) - po izročilu se po teh datumih
ni treba več bati slane.
Letos se ledeni možje in mokra Zofija niso izneverili (je mrzlo in mokro) -
po ljudskem izročilu pa je to dobro znamenje, saj si lahko obetamo lepo in toplo poletje.
No - v jeseni bomo preverili kakovost ljudskega modeliranja vremena ...
Spodaj je graf oblačnosti, ki seveda vsaj delno pritrjuje ljudski modrosti.
Večer je bil tako posvečen popravilu radijskega teleskopa.
Občasno je skozi oblake sicer pokukala Luna - a ne za dolgo.
Znanec pa je prinesel na konzultacijo domiselno
stojalo za namizno led lučko - iskal je primeren način
USB napajanja (uporabno tudi
v astronomiji ...). Pri nas se torej zmeraj kaj dogaja!
Primerjalni graf oblačnosti za Ljubljano 1950-2012, 1991-2012
in 1950-2012 zgolj za 14h.
Oblačnost je v zadnjem obdobju (desetletjih) izrazito manjša,
določeni vzorci pa se še zmeraj neverjetno prekrivajo.
Oblačnost je za 14h v poletnih meseceih pričakovano nekoliko višja - razlog
je seveda konvekcija (vzgon) zraka zaradi poletnega ogrevanja tal - posledično
popoldanska oblačnost.
Če pogledamo na ledene može in polulano Zofko s stališča vzorcev na zgornjem
grafu, 132 - 135 dan, res opazimo
povečano oblačnost ...
Obdelal: Z. V.
S podnebnimi spremembami se premakne tudi Hadleyeva celica globalne cirkulacije
zraka (od tod tudi razlike v oblačnosti in osončenosti Slovenije skozi čas).
Topel zrak se zaradi vzgona dviga (vir segrevanja je Sonce),
kar sproži cirkulacijo ob ekvatorju, ki sega globoko severno in južno -
tako dobimo t. i. Hadleyjevo celico (intertropical convergence zone - ITCZ).
Hadleyjeva celica lahko seže dlje proti polu, saj se ITCZ odmakne od ekvatorja.
Tako se recimo Hadleyjeva celica v poletnem solsticiju razteza dlje, kot ob enakonočjih.
V smislu trenda pa se v vseh letnih časih z globalnim segrevanjem razkriva
robustna ekspanzija Hadleyjeve celice.
Zemlja je neke vrste toplotni stroj, ki ga poganja Sonce in dinamika
Zemlje ter delno vpliv galaksije. Vremenski vzorci (letni časi) se tako ponavljajo,
kdaj (v določenih krajih) zelo točno, recimo monsuni, k temu lahko delno štejemo poslabšanje
vremena v začetku maja v Srednji Evropi.
Povprečne padavine skozi mesece.
VIR: https://en.wikipedia.org/wiki/Hadley_cell
Rossbyjevi valovi su drugi stalni vzorci globlne dinamike
v atmosferi, znani tudi kot planetarni valovi.
Slika meandrov (Rossbyjevih valov) na severni polobli, na meji
je prisoten polarni tok - "jet stream".
Rossbyjevi valovi nastanejo v troposferi zaradi temperaturnih razlik in
topografskih sil, najvažnejša je Coriolisova sila zaradi rotacije Zemlje.
Opazimo jih torej na stičnih ploskvah polarne celice hladnega zraka
in Farrellove celice
(slika spodaj). Ko se recimo polarni zrak zarine v
"Farrellovo celico" ki ureja izmenjavo
toplote med 30 ° in 60 ° zemljepisne širine,
se ta motnja kot val premika od zahoda proti vzhodu -
med stičnima ploskvama se pojavi polarni tok (jet stream).
Tudi v oceanih so opazili Rossbyjevo vlovanje.
Na splošno ločimo tri različna območja kroženja
zračnih tokov, ki so prisotni na naši polobli -
posledica obsevanja iz Sonca in rotacije Zemlje. Ločimo torej:
"Polarna celica" (P na sliki), ki ureja izmenjavo toplote od 60 °
zemljepisne širine navzgor.
"Farrellova celica" (F na sliki), ki ureja izmenjavo
toplote med 30 ° in 60 ° zemljepisne širine.
"Hadleyeva celica" (H na sliki), ki ureja izmenjavo
toplote med 0 ° in 30 ° zemljepisne širine.
"Jet stream."
Fuzija je čista energija, as. opazovanja,
- 10. maj 2019,
Sonce v hladilniku, to je naša bodočnost - fuzija!
Reaktor ITER je zasnovan za proizvodnjo približno 500 MW fuzijske energije, ki naj bi
trajala 500 sekund (kar je zelo veliko v primerjavi z najboljšim dosežkom projekta
Joint European Torus, ki je znašal 16 MW v času manj kot eno sekundo). To je znatna
količina energije za raziskave fuzijske energije, saj naj bi bodoče
fuzijske elektrarne ustvarjala
okoli 3000-4000 MW toplotne moči.
Po dolgoletnih posvetovanjih je bilo junija 2005 odločeno,
da bo ITER zgrajen v Cadaracheju v Franciji. 21. novembra 2006 se je 10 držav
članic uradno odločilo, da bodo skupaj financirale ta projekt.
ITER je
kratica za International Thermonuclear Experimental Reactor
tj. Mednarodni eksperimentalni termonuklearni reaktor.
Iter v latinščini pomeni tudi »pot« (ta pomen je ostal tudi v slovenski besedi
iti), odraža pa tudi
vlogo projekta ITER kot poti do uporabe jedrske fuzije - vira miroljubne in ekološko
vzdržne energije.
Kot vemo, smo okolje obremenili že čez vso mero (ogrožamo človeški, rastlinski
in živalski genom),
ena izmed rešitev pri proizvodnji energije so torej fuzijski reaktorji (pot nam kažejo zvezde,
ki svetijo milijarde let in nam dajejo življenje preko zlivanja lahkih jeder v težja
in masnega defekta: Energija = m*C^2 ...).
V petek, 10.5.2019, je na FMF, Jadranska 19,
Dr. Boštjan Končar, Institut „Jožef Stefan“, imel nadvse aktualno predavanje -
How to efficiently transfer the heat in a fusion reactor
(Kako učinkovito prenesti toploto v fuzijskem reaktorju).
Povzetek
Vir energije v fuzijskem reaktorju je vroča ionizirana
plazma pri 150 milijonov K (zlivanje jeder - enako kot v zvezdah)
v zaprtem v torusu magnetnega polja. Potrebna močna magnetna
polja zagotavljajo superprevodni magneti, ki so
oddaljen le meter od plazme in jih je treba ohladiti na
kriogene temperature 4,5 K. Velik izziv je, kako
učinkovito prenesti fuzijsko energijo, brez
poškodovanja komponent reaktorja in jo pretvoriti v
elektriko. Pri odstranitvi "fuzijskega pepela" se nekaj
energija preusmeri v divertor pri visoki začetni toploti.
Predstavljena je bila možnost odvajanja dela toplote v divertorju
in tudi koncept toplotne zaščite magnetov.
Udeležili so se ga tudi nekateri ljubitelji astronomije iz Šentvida - Lj. in Poljanske 6 - Lj.
Slike iz predavanja Dr. Boštjana Končarja - FMF 10. maj 2019.
Sledi nekaj slik iz opazovanj Sonca, zahoda ... Na Soncu sta bili vidni dve izraziti pegi.
Krožek - Luna se umiva v Deževnicah,
- 6. maj 2019,
Bil je (za maj) nadvse mrzel ponedeljek - a po 20. h se je zjasnilo in Luna
nam je priredila prvovrstno predstavo zahoda v večerni zarji (Luna se je umivala v Deževnicah).
Del ekipe (Andrej, Jure) se je posvetil umerjanju kotne višine radijskega teleskopa,
ostali smo slikali in opazovali pomladno nebo (M44, M104, M65, M66, M51, M81, M82)
in že del poletnega (M13, M57). Eden izmed dijakov je zraven reševal še matematične
naloge ... Kot zmeraj - zelo pestro.
Sledi galerija slik zahoda Lune in zimskega Aldebarana za Polhograjskimi Dolomiti, Jakobom ...
Luna se je umivala v Deževnicah - okrog Lune je bilo polno zvezdic razsute kopice Deževnic.
Eden najlepših prizorov, srečanj na poti Lune po ekliptiki.
"Krokodil prihaja z desne."
Levo od Lune je zvezda Aldebaran - ozvezdje Bika. Nekoč je bilo (in spet bo)
pomladišče v Biku. Z Bikom (pomladišče v Biku pred 7000 leti)
se je začela moderna civilizacija - poljedeljstvo, Kaldejci
naredijo prve korake v svet astronomije (koledarja), napovedujejo mrke (preko cikla saros),
geometrije, pismenosti. razvija se gradbeništvo ...
Deževnica ob mladi Luni.
Sledi nekaj slik Sonca v H-alfa svetlobi - ki kažejo, da se aktivnost počasi povečuje
(brez težav se opazita vsaj dve večji pegi).
Posnel ZV 7. maja 2019 skozi H-alfa Lunta 35 mm.
Prva slika črne luknje na skali njenega horizonta
- 10. apr. 2019,
Krožek, vrtljiva zve. karta
- 8. apr. 2019,
Cel dan je deževalo, tako da nam je ostal čas
za dodelavo vrtljive zvezdne karte.
Martin se je na sugestije kolegov
maksimalno potrudil.
Dodali smo praktično vse željene objekte,
pregledali napise (ti se bodo še korigirali - zasuki, premiki),
poporavili glavne povezovalne linije ozvezdij (Pegaz je bil
nekoliko pomanjkljiv), korigirali oznake
ur na robu, preventivno pregledali objekte na horizontu za x-dan ...
Lahko, da nam kmalu uspe izdati novo zvezdno karto!
Krožek, opazovanja
- 1. apr. 2019,
Čudovit prizor - Mars ob Plejadah, 1. apr. 2019.
Mars je sedaj na nebu velik manj kot 5 ločnih sekund (oddaljen 2.025 ae od Zemlje),
konec julija 2018 pa je bil precej večji,
blizu 25 " (oddaljen 0.385 ae). To pomeni, da se je do aprila 2019 navidezno zmanjšal vsaj za 5x
- za toliko je tudi dlje od lanske
opozicije.
Bil je jasen in dokaj topel ponedeljkov večer in veselo se je opazovalo tja
do 23:30 ure, nakar smo naredili še nekaj posnetkov galaksije M51, zdelo se je, kot da vidimo
supernovo ... (galaksija M51 je tudi sicer bogata s supernovami).
Pogoji so bili dokaj solidni, a svetloba Ljubljane in vlaga kotline sta nam pobrala
kar nekaj difuznih objektov ...
To je čas, ko se poslavljamo od prelepih zimskih objektov (M42, M35, M37, M36 ...).
Imeli smo tudi nekaj zanimivih gostov (beseda je nanesla tudi na ekonomijo in njene postulate ...),
tudi kak bivši dijak se je pojavil. Gostje so bili posebej navdušeni
nad galaksijami, ogledali smo si galaksije M51, M81, M82, kroglasto kopico M3, dvojno zvezdo
Karlovo srce ..., poleg seveda že omenjenih klasičnih zimskih objektov ...
Uporabljali smo daljnogleda 15x70 in na stojalu 20x80 SkyMaster, ter seveda
našo krotko Ciko (teleskop Dobson 30 cm, f/5) ...
Pogovor je nanesel še na morebitna opazovanja izven Ljubljane (problem je čas ...), na morebitni
seminar za učitelje (osnovna opazovanja v astronomiji), tudi o zanimivih
odzivih iz OŠ Vodice, učenci
katere (izbirni predmet astronomija) so pred kratkim opazovali na Šentvidu, itn.
Zvezdna (vrtljiva) karta je sedaj praktično "skoraj" končana
(na njej so vsi objekti, napisi, ozvezdja ...) - sedaj nas čakajo samo
še (nezanemarljive) malenkosti in vroče debate, kaj paše gor in kaj ne.
Za slovo od letošnjega Oriona pa sledi še slika znamenitih meglic M42, M43
iz 25. feb. 2019 - posneli člani astronomskega krožka.
Slika znamenitih in čudovitih meglic M42, M43
iz 25. feb. 2019 - posneli člani astronomskega krožka G. Šentvid - Lj. - sliko je v
končno formo oblikoval Martin.
Messierov maraton 2019
- 30. in 31. marec 2019, Trnovo nad Novo Gorico,
30. in 31. marec 2019, Trnovo nad Novo Gorico.
Lokacija - na travniku pri dvorani KS v Trnovem pri Gorici.
Dvorana bo odprta od poldan dalje. Možni bodo prigrizki
in topli napitki skozi celo noč. Čez dan bomo lahko opazovali
Sonce s solarnimi teleksopi, v večernih urah pa bo lahko vsak
posameznik pogledal skozi teleskop.
Pridite in od blizu spoznajte praktično astronomijo.
Tekmovanje ni obvezno. Pripeljite teleskop, če ga imate.
Začetniki, dobili boste pomembne nasvete, kako začeti z astronomskimi
opazovanji. Spoznali boste, kako z astronomskimi opazovanji popestriti
šolski program in še več.
Organizacija: AD Teleskop Nova Gorica in DMFA Slovenije.
Zima se je za kratek čas vrnila - tako da je čez dan celo snežilo -
v observatoriju pa smo morali prižgati vse ogrevalne naprave.
Opazovanja so torej bila nemogoča.
Nekaj besed pa smo namenili zvezdni karti, astronoskim predavanjem,
bodočim načrtom in slovesu izjemnega g. Gojimirja Uršiča (94 let, bil je
zvest in iskriv
obiskovalec astronomskih srečanj na Šentvidu - od leta 1995 naprej,
po rodu iz avstrijske Koroške,
velik domoljub in človek - gospod s pipo) ...
Bil je eden izmed petih,
šestih slušateljev na katerega si lahko vedno računal - dokler so mu to dopuščale
fizične moči, pozneje pa je bral astronomska gradiva preko e-pošte.
Bil je rad med nami
in mi v njegovi družbi - srečno Gojimir.
Pismo svojcev:
V zadnjem času, ko ni bil več pri močeh za sprehode mu je zelo
veliko pomenilo, da ste ga vestno in redno obveščali o dogajanjih
vašega astronomskega krožka. Vedno je z zanimanjem prebiral vaša
obvestila in se zelo rad spominjal časov, ko se je še lahko udeleževal
vaših srečanj v Šentvidu. Prav znotraj »astronomije« je stkal
marsikatero prijateljstvo, ki mu je ostalo v lepem spominu.
...
V njegovem imenu se vam iskreno zahvaljujem za stik, ki ste ga vsaj preko
elektronske pošte ohranjali z njim.
Gojimir Uršič (gospod s pipo) ob F. samostanu Kostanjevica - NG - obisk
ene najbolj bogatih knjižnic v Sloveniji - imajo
gradivo od 15. stoletja naprej. Foto: Vičar Z. (12. maj 2010).
Šentviški astronomi zbrani na 12. maj 2010.
Ekskurzija v Frančiškanski samostan
Kostanjevica pri Novi Gorici (12.5.2010, gostiteljica
g. Mirjam Brecelj, ogled vrtnic Bourbonk, c. 16:30-18:00
ogled "antične", srednjeveške in novoveške
astronomske literature [Galilei, Sacrobosco, ...], ogled samostana,
grobnice Bourbonov iz 1836 ...
To je bila tudi po št. udeležencev najbolj bogato
obiskana ekskurzija. G. Gojimirja (s palico)
ni težko prepoznati. Foto: Zorko V.
Vrtnice Bourbonke - Frančiškanski samostan
Kostanjevica pri Novi Gorici (12.5.2010).
Foto: Zorko V.
Krožek,
- 11. mar. 2019,
Bil je prvi pravi deževen dan po dolgem
času - jasniti se je začelo po 23. h.
Večer smo delno posvetili vrtljivi zvezdni karti (vpetju, obliki, velikosti,
večim izvedenkam ...),
delno pa računalniški opremi ... Ali bi šli na Solid-state drive (SSD)
tehnologijo (kot v USB - Flash spomin) -
je hitra in brez gibljivih delov ali pa bi ostali za nekaj časa še na
poceni vrtečih se klasičnih diskih z DMA (Direct Memory Access).
SSD ima:
precej krajši dostopni čas in krajša latenca (odziv),
hitrejši prenos podatkov, trenutno tipično 100 MB/s do 600 MB/s,
manjša poraba energije, ugodno za prenosnike,
manjše segrevanje,
brezšumno delovanje,
večja odpornost na udarce,
zmore pa nekoliko manj prepisov.
12. marec 2019
Pristanek na asteroidu Ryugu Avtorstvo videa: JAXA
Pojasnilo:
Prejšnji mesec se je človeški robot odbil od asteroida.
Glavni razlog je bil odvzem vzorca površja.
Kljub zaskrbljenosti glede možnosti najdbe
varnega odskočnega mesta, se je
Japonsko robotizirano vesoljsko plovilo
Hayabusa2 uspešno
dotaknilo in odbilo naravnost nazaj od
asteroida Ryugu.
Pred trkom je Hayabusa2 v raztresen površinski material na
162173 Ryugu izstrelila majhno kroglo, ki je povečala možnost, da
Hayabusa2 nekaj tega ujame.
Naslednji mesec bo
Hayabusa2 v
Ryugu izstrelila veliko večji projektil v prizadevanju, da ujame material pod površjem.
Ob koncu tega leta naj bi Hayabusa2 po načrtu zapustila
Ryugu in začela s potovanjem nazaj na Zemljo, kamor naj bi konec leta 2020 dostavila
majhne koščke tega Zemlji nevarnega asteroida.
Proučevanje Ryugu lahko
človeštvu pojasni ne le o zgradbi površja in notranjosti
malega planeta, ampak tudi kateri materiali so bili na voljo v zgodnjem
Osončju za
razvoj življenja.
Objavil Bojan Kambič dne 10. 3. 2019 Spika 2019, vir:
https://astronomska-revija-spika.si/spika-marec-2019/
Pomlad prihaja v deželo, narava se prebuja, optimizem pa preplavlja tudi
nas. V Orehku pri Prestranku pri Postojni so v okviru vaške skupnosti
ustanovili astronomsko sekcijo! Na vprašanje, kako to, je idejni vodja
povedal tole. V vasi imamo 17 šoloobveznih otrok, jaz imam teleskop
in škoda bi bilo, če mladi ne bi kdaj pa kdaj pogledali v nebo.
Morda pa koga navdušimo še za kaj več! Bravo mentor, bravo Orehek!
Tako se dela!
In kaj bodo lahko mladi nadobudneži prebrali v marčni Spiki?
Morda jih bo navdušil astrofotograf Zlatko, ki v svetlobno
onesnaženem okolju v svojem observatoriju, ki si ga je postavil
kar na domačem dvorišču, ustvarja čudovite posnetke neba.
Morda bodo najprej prebrali članek pod rubriko osnove in se naučili
imena in lege devetih svetlih zvezd in ozvezdij, ki tvorijo tri
velike nebesne trikotnike.
Morda pa se bodo najprej navdušili nad Luno. Naši lunatiki jo znajo
predstaviti tako privlačno, da se teleskopi kar sami obračajo proti
njej. Iz zaupnih virov smo izvedeli, da ji celo Boris tu in tam nameni
nekaj opazovalnega časa.
Zagotovo pa v Orehku ne bodo spregledali povabila in v začetku septembra
svoje sovaščane povabili pod skupno nebo v okviru akcij IAU-ja 100 let
pod skupnim nebom. Zorko Vičar je odlično (tako kot vedno) naštudiral
dogajanje na nebu v letu 2019 in pripravil imeniten predlog za javna
opazovanja, ki naj bi navdušila vso Slovenijo. In ne samo to. Izbral
je dogodek, ki bo zanimanje za astronomijo vsaj pri tistih najbolj
radovednih zagotovo ponesel še v leto 2020 in naprej. Ne spreglejte!
K organizaciji opazovanj po vsej Sloveniji ste prijazno vabljeni tudi vi!
Seveda so tu še vse stalne rubrike, tako da zanimivega astronomskega
branja ne bo zmanjkalo. Vseeno pa ne pozabite na svoje zaprašene
teleskope in jim kdaj pa kdaj privoščite izlet pod nočno nebo.
Krožek,
- 25. feb. 2019
Ta ponedeljek je bil eden redkih jasnih to zimo, brez Lune.
Na teraso smo postavili daljnogled 20X80 na stojalo,
zraven pa Ciko (Dobson 30 cm, f/5).
In tako se je začelo tekmovanje, kaj in kako se vidi skozi
obe optični napravi.
Opazovali smo: M42, M1 (videli tudi skozi daljnogled 20x80, periferni vid),
Hi-h, M31, M82, M81, M45, M44 (krasno v daljnogledu 20x80),
M3, M79 v Zajcu (Lepus), M67, M35, M37, M36, M51 ...
Zelo luštna izkušnja.
Zima iz gora,
- feb. 2019
Viden je tudi 22-stopinjski halo in sosonci - posledica loma
svetlobe na ledenih kristalih. Igra svetlobe, senc, oblakov,
lahkotnost v zraku ...
Krožek - "lunostat in spekter Sonca iz odboja od Lune",
- 18. feb. 2019
Bila je jasna noč - a "žal" polna Luna.
Obiskal nas je učenec OŠ, ki je bil že na informativnem dnevu ...
Sandi je še enkrat popravil stojalo Cike.
Martina pa smo zasuli z željami, kaj vse dati na vrtljivo zvezdno karto.
Andrej pa je tokrat še enkrat postavil heliostat, z namenom,
da si ogledamo njegovo delovanje na "Lunini" svetlobi.
Pohecali smo se, da je to sedaj "lunostat" - je deloval,
a odbita svetloba iz Lune je bila prešibka, tako da projekcija ni
dala dovolj kontrasta za vidnost absorpcijskih črt.
Z uklonsko mrežico je bilo nekoliko bolje.
Ko smo stopili iz temnega observatorija na teraso šole,
nas je svetlost večera zaradi polne Lune vse
presenetila ..., nadvse zanimiv učinek.
Krožek - informativni dan, heliostat in spekter Sonca,
- 11., 15. in 16. feb. 2019
Obiskalo nas je skupina učencev iz OŠ Vižmarje Brod.
Žal se je zvezdno nebo kmalu skrilo za oblake.
Preostali del časa smo posvetili objektom,
v glavnem dvojnim zvezdam, ki še manjkajo
na naši novi vrtljivi zvezdni karti.
Pogovor je tudi tekel o informativnem dnevu.
Po informativnem dnevu (16. 2. 2019) je Andreju,
s pomočjo Klemna on Oskarja, uspelo izdelati
heliostat in tako prenesti spekter Sonca
v observatorij. ODLIČNO - spodaj je del izjemnega spektra in opis procesa
ter filmček, ki prikazuje prvi uspešen zagon heliostata.
Andrej takole pravi:
"
Sobota je, po opravljenih predstavitvah za informativni dan, vedno
dober termin za poskusiti kaj zanimivega. Danes sem tako privlekel
na plano idejo, ki se mi že nekaj let občasno mota po glavi,
in sicer to, da bi s pomočjo montaže za teleskop naredili
improviziran heliostat, s katerim bi svetlobo Sonca speljali
v observatorij in jo tam razklonili v spekter. Na ta način
bi se dalo spekter opazovati dolgo časa, ne da bi pri tem
premikanje Sonca po nebu delalo preglavice.
S Klemnom in Oskarjem smo po omarah poiskali razna zrcala
in leče iz razstavljenih starih inštrumentov in poskusili
z njimi sestaviti kaj uporabnega. Poskus se je čudovito
izšel: našo postavitev sem posnel na video, ki je naložen
dostopen na tem naslovu:
heliostat-demo-720px.mp4
Za primarno zrcalo heliostata smo uporabili majhno naparjeno zrcalce,
ki sem ga s pomočjo kosa stirodura pritrdil na montažo EQ6, in sicer
v odprtino v rektascenzijski osi, kjer je sicer nameščeno polarno
iskalo. Z nekaj prilagajanja kota zrcala sem svetlobo Sonca uspešno
speljal v smeri rektascenzijske osi. V bližino montaže sem nato postavil
geodetsko stojalo z drugim zrcalom – to je bilo čisto navadno kozmetično
zrcalce, kar sicer ni najbolje za optično kvaliteto žarka, a je bil
nanj že od prejšnjih eksperimentov prilepljen kos stirodura,
s katerim se ga je dalo preprosto pritrditi na ploščico stojala.
To zrcalo je žarek preusmerilo navzdol v observatorij in tam na
tretje zrcalo (tokrat spet bolj kvalitetno, naparjeno), ki nam je
žarek speljalo v smeri mize. Na mizo smo nato postavili nekaj kovčkov
z opremo, da smo prišli na pravo višino, nanje pa dve leči in med
njiju ozko režo, sestavljeno iz dveh tankih kovinskih ploščic.
Tako pripravljen žarek svetlobe je potoval naprej na uklonsko
zrcalo, na katerem se je razklonil v spekter, ki smo ga projicirali
na papir na tabli.
Video sem posnel v trenutku, ko je postalo jasno, da nam je zadeva uspela,
zato postavitev še ni bila optimirana, a se na posnetku nekje na skrajni
desni strani spektra vseeno že vidi eno od absorpcijskih črt. Oskar je
na tej točki moral oditi, s Klemnom pa sva nato popolnoma zatemnila
observatorij in počasi prilagajala postavitve leč ter širino reže.
Na koncu sva prišla do čudovitega spektra, na katerem se je videla
cela množica absorpcijskih črt, kar je navdušujoč rezultat, zlasti
zato, ker nekatere uporabljene optične komponente sploh niso bile
zavidljive kvalitete (na primer kozmetično zrcalo, pa tudi obe leči)
in je prostora za izboljšave še ogromno.
Improviziran heliostat je kljub temu, da sem primarno zrcalo naravnal
popolnoma "na oko", deloval presenetljivo dobro: v kakih dveh urah
smo morali položaje drugih dveh zrcal malenkostno popraviti le dvakrat,
sicer pa je žarek v observatoriju ostajal praktično pri miru.
S Klemnom zdaj prekladava ideje, da bi na zunanjo stran južne stene
observatorija pritrdili boljši, namenski heliostat, s katerim bi
lahko svetlobo speljali skozi okno v observatorij in jo tam uporabili
za, recimo, okularno projekcijo Sonca na osrednjo mizo. To bi bil
čudovit projekt, s pomočjo katerega bi lahko Sonce opazovala cela
skupina ljudi naenkrat."
Primarni del šentviškega heliostata - primarno zrcalce je na rektascenzijski osi
stojala EQ6 in le to usmerja svetlobo na sistem dveh
sekundarnih zrcal, ki peljeta sončno svetlobo
v observatorij - recimo na spektroskop, kjer se krasno
razloči absorpcijske črte Sonca, zvezde, ki nam daje
življenje ....
Oglejte si video postavitve heliostata in spektrografa:
heliostat-demo-720px.mp4,
ali spodnje slike.
V tem primeru je rezultat heliostata velik, nazoren
spekter Sonca na platnu - že na tem grobem posnetku se tudi že zaznajo nekatere
absorpcijske črte. V živo se jih vidi veliko več.
Natrijev dublet v spektru Sonca ("sodium doublet" - D1_Na = 589.592 nm,
D2_Na = 588.995 nm).
Pojasnilo:
Zakaj je na to galaksijo nameščena dolga rdeča proga?
Proga je večinoma sestavljena iz
sijočega vodika, ki je bil pri gibanju galaksije skozi okoliški vroč plin v jati galaksij
sistematično odstranjen.
Bolj natančno, galaksija je
spiralna galaksija D100 in jata je
jata Berenikini kodri.
Rdeča proga je povezana s središčem D100, kjer je gravitacijsko manj stabilen zunanji plin že bil
odstranjen z
dinamičnim pritiskom.
Razpotegnjen plinski rep je dolg okoli 200.000
svetlobnih let, ima okoli 400.000 krat večjo maso od
našega Sonca in v njem nastajajo zvezde.
Galaksija D99, vidna spodaj levo od D100 je videti rdeča, ker sije večinoma s svetlobo
starih rdečih zvezd. Mlade modre zvezde v njej ne morejo več nastati, ker je bil porodni plin v D99 že
odstranjen.
Prikazana umetno obarvana slika je digitalno poudarjen kompozit posnetkov iz
Hubbla v Zemljini orbiti in zemeljskih
posnetkov teleskopa Subaru.
Proučevanje sistemov kot je ta, krepi naše razumevanje, kako se galaksije razvijajo v jatah.
VIR: https://apod.fmf.uni-lj.si/ap190128.html
Krožek,
- 18. jan. 2019
Bil je deževen večer. Martin je že dodobra dodelal ADV
vrtljivo zvezdno karto - manjkajo še poimenovanja ozvezdij,
zvezd ...
Obiskalo nas je nekaj bivših krožkarjev in dekle iz Francije,
zanima jo radioastronomija ...
Krožkarji so rešili nekaj nalog
iz državnega tekmovanja iz astronomije.
Zanimala jih je tudi poenotena
teorija vseh sil - združitev splošne teorije relativnosti
s kvantno mehaniko (teorija strun).
Matterhorn (nad njim r. kopica Jasli, M44), Luna in meteor:
APOD.
Tako je bilo recimo v Švici, kako pa je bilo v Sloveniji?
Žal je večji del Slovenije pod 1300 m pokrivala nizka oblačnost,
tako da so le redki srečneži (med njimi je bil tudi Boris Kham, slike sledijo)
uspeli ujeti tokratni jutranji popolni
Lunin mrk (Sandi in
Marko sta poskušala iz Pristave nad Stično - a je tudi tam bilo nebo zaprto).
Krvavec je bil zelo primerna Lokacija (preveril na spletnih kamerah) -
tam sem opazoval Lunin mrk 21. feb. 2008
- sredina ob 4:26:03.
Letos nam žal tak podvig ni uspel.
Letošnji januarski mrk pripada sarosu 134 (27-i od 73 mrkov te serije).
Mrk tega sarosa smo na Šentvidu torej opazovali pred 18 leti in 11 dnevi ter 8 urami
(perioda sarosa), to je
9. januarja 2001 v večernih urah (sredina mrka je takrat bila ob 21:21:40).
Slika spodaj.
Lunin mrk istega sarosa 134
iz 9. januarja 2001, na
Šentvidu opazovali in posneli
Peter Mihor, Mitja Šiška, Zorko Vičar.
Pojasnilo:
Že dolgo so znani kraterji, ki so jih naredili starodavni trki na Luni
brez atmosfere.
Opazovalci so šele od 1990-tih začeli redno spremljati in proučevati
optične bliske na Luninem površju,
najverjetneje eksplozije, ki so posledica trkov meteoroidov.
Seveda je bliske težko videti na od Sonca
močno osvetljenem lunarnem površju.
Vendar je med popolnim mrkom 21. januarja
mnogo snemalcevnaključno posnelo
blisk padca meteoroida na temno pordečeno
Luno.
Najden med pregledovanjem posnetkov, narejenih malo pred začetkom popolne
faze mrka, je na vstavljeni sliki blisk označen zgoraj blizu Luninega
zatemnjenega zahodnega roba.
Ocene, ki temeljijo na
trajanju bliska, posnetega s teleskopi
Moon Impact Detection and Analysis System (MIDAS) v južni Španiji
nakazujejo, da je bila masa udarnega telesa okoli 10 kilogramov in je naredila krater s premerom sedem do deset metrov.
VIR: APOD
Boris takole pravi (njegove odlične slike mrka so zgoraj).
Optimist gre na vse ali nič!
Kratko poročilo o nekoliko naporni sanjski avanturci (2:15 vožnje v eno smer in kasneje še
nazaj).
Bilo je enkratno doživetje... saj sem ujel jasno noč ravno takrat,
ko je bil mrk.
Popolni Lunin mrk, 21. januarja 2019
Opazovalna baza nad Livkom nad Kobaridom (v bližini »naselja« Nebesa)
zemljepisna širina: 46 ° 12’ 17’’
zemljepisna dolžina: 13 ° 36’ 39’’
nadmorska višina: 890 m
Višina Lune nad obzorjem:
ob 4:41 α = 29 ° (ob začetku mrka)
ob 5:48 α = 17 ° 45’ (ob začetku popolne faze)
ob 6:16 α = 12 ° 59’ (približno ob sredini popolne faze)
ob 6:40 α = 9 ° (ob koncu popolnega mrka)
Ob ob popolnem mrku je SQM pokazal 21,43 Magnituda/kvadratno ločno sekundo
Po Danjonovi lestvici bi ocenil z: L 2/3
Temperatura se je sukala od -5st C do -7st C.
Ker na Prežganju ni bilo upanja, sem odšel nad Kobarid in
sem bil bogato poplačan.
Boris Kham
Popolni Lunin mrk,
- ZJUTRAJ 21. JANUARJA 2019 (ponedeljek)
Z daljnogledom (in dobro družbo) bo Lunin mrk še toliko lepše viden.
Zamračena in popčena Luna blizu obzorja zna biti zelo zanimiva (še bolj rdeča) - le da ne bi bilo megle,
oblakov.
NE ZAMUDIMO!!!
Faza UTC ČAS centralna Slovenije* Viden sredi Slovenije
Luna stopi v polsenco 21. jan. 02:36:29 21. jan. 03:36:29 JA
Začetek delnega mrka 21. jan. 03:33:54 21. jan. 04:33:54 JA
Začetek popolnega mrka 21. jan. 04:41:17 21. jan. 05:41:17 JA - (Luna je na zahodu, 16 ° nad obzorjem)
Sredina mrka 21. jan. 05:12:14 21. jan. 06:12:14 JA
Konec popolnega mrka 21. jan. 05:43:15 21. jan. 06:43:15 JA - (07:36 vzide Sonce)
Konec delnega mrka 21. jan. 06:50:39 21. jan. 07:50:39 NE - Luna je že pod horizontom
Luna izstopi iz polsence 21. jan. 07:48:02 21. jan. 08:48:02 NE - Luna je že pod horizontom
Potek popolnega Luninega mrka 21. januarja 2019 - zjutraj.
Animacija popolnega Luninega mrka - ZJUTRAJ 21. JANUARJA 2019
Sliki lanskega L. mrka.
MARTINOVI SLIKI IZ OPAZOVANJA POPOLNEGA LUNINEGA MRKA - 27./28. jul. 2018 - Gimnazija
Šentvid. Organizirala AKGŠ in ADV.
Krožek,
- 14. jan. 2019
Po daljšem času je bil to spet jasen ponedeljek.
No - še ob 19. h je izgledalo klavrno - a potem je
prihrumel veter in očistil nebo
turobnih oblakov.
Kljub prvemu Luninemu krajcu in svetlobi iz bližnjih
cest, blokov Šentvida in Ljbljane, smo ujeli M1, komet
46P/Wirtanen - poslikali M42, komet, M1, konjsko
glavo, M81, M82 ...
Transparenca je bila res
odlična.
Dijak Brin je še naredil nekaj vaj z daljnogledom SkyMaster 15X70,
ogledal si je: M42, M45, Deževnice, Luno, Hi-h.
Pogovor je tudi tekel o pasteh današnje kozmologije, o zablodah
preteklosti.
Sledi galerija slikic iz 14. jan. 2019 - posnela
Klemen in Andrej (slike so zgolj
v vlogi učenja osnov astrofotografije,
brez "flat field in dark frame" korekcij - odštevanja).
Galaksiji M81 (desno spodaj), M82 (levo zgoraj) v Velikem medvedu (vozu),
14. jan. 2019, Newton 20 cm, f/5 (fot. Canon).
Ostanek suoernove v Biku M1 - Rakovica, 14. jan. 2019, Newton 20 cm, f/5.
Konjska glava (desno spodaj), Plamen IC434 (desno) in ngc2024 (zgoraj levo),
NGC2023 (levo od Konjske glave), 14. jan. 2019, Newton 20 cm, f/5.
Meglici M42 (spodaj), M43 (zgoraj) v Orionu, 14. jan. 2019, Newton 20 cm, f/5.
Komet 46P/Wirtanen, 14. jan. 2019, Newton 20 cm, f/5.
Jubilejno 10. državno tekmovanje v znanju astronomije,
- 12. januar 2019 - Gimnazija Šentvid - Lj.
Letos mineva tudi 10 let od Mednarodnega leta astronomije (MLA2009)!
Tokrat smo že desetič zaporedoma bili organizatorji.
Državno tekmovanje v znanju astronomije RS - sobota, 12. januar 2019
ob 10:00 - 12:00
Tudi letošnje jubilejno državno Tekmovanje v znanju astronomije
je za osrednjo Slovenijo uspešno
organizirala Gimnazija Šentvid - Ljubljana. Pomagali so tudi
člani astronomskega krožka in ADV-LJ.
Mentorja Klemen Blokar in dr.
Andrej Lajovic sta, skupaj
z nekaterimi ostalimi člani
(pridružili so se Ida Kraševec, Dejan Kolarič, Martin Gladovič,
Nastja Marondini, ...),
uspešno opremila učilnice za tekmovanje, po navodilih DMFA
Komisije za tekmovanje
v znanju astronomije. Tekmovalcem in mentorjem
so predstavili observatorij, itn.
Na gimnaziji so tekmovali tako osnovnošolci kot srednješolci.
Letos se je zbralo kar 230 mladih tekmovalcev (kar 18 več kot
lani).
Letos mineva 10 let od Mednarodnega leta astronomije (MLA2009)
in od tega leta poteka tudi tekmovanje iz astronomije - kar je
Slovenijo postavilo ob bok ostalim državam na področju
osnovnošolske in srednješolske teoretične astronoije.
Krožek - priprava na državno tekmovanje iz astronomije,
- 7. jan. 2019
Prvi ponedeljek v novem letu je bil oblačen.
Tako smo si ogledali urnik dogodkov na nebu 2019 -
"Glej jih zvezde! v letu 2019" - avtor Guillaume Cannat, iz francoščine v slovenščino odlično prevedel
Ludvik Jevšenak - strokovno pregledal urednik Spike Bojan Kambič.
Obiskal nas je tudi študent Karim iz Egipta - zanimal se je za radijski teleskop.
Pravi, da že dobro pozna eno izmed slovenskih besed - hitrost.
Pogovor je tekel tudi o 10. državnem tekmovanju v znanju astronomije,
- 12. januar 2019 - Gimnazija Šentvid - Lj. (ura: 10:00 - 12:00).
Za vajo smo za dijaka Brina izmerili še lomni količnik ene od plasti LCD ekrana.
Martin pa je spet začel aktivno delo na zvezdni karti - iz Mathematice je že narejeno kodo prepisal
v Python. Dodal je Rimsko cesto ... Morebiti pa nam uspe.
Krožek - komet 46P/Wirtanen,
- 17. dec. 2018
Po daljšem času je bil to spet jasen ponedeljek.
Seveda - najprej smo si ogledali komet 46P/Wirtanen.
V teleskopu pri povečavah do 110x je bil, kljub moteči Luni
in svetlobi Ljubljane, prav lep - razločljiv.
Ali smo videli tudi košček repka - pa se nismo zedinili.
Kometa je bil vesel dudi dijak prvega letnika Brin, ogledali smo si še
svetlo Orionovo meglico M42, tudi Mars je še kazal določene
podrobnosti (kljub skromi velikosti 8 ", kar je 3x manj kot začetek
avgusta ob opoziciji).
Bilo je mrzlo, sicer ne tako
kot v naših mladih letih (- 20 °C ali celo -27 °C),
a smo se z leti milih zim
počasi
odvadili nizkih temperatur in tako že -4 °C predstavljajo
za današnje generacije kar polarne razmere.
Pri astronomskih opazovanjih je to tudi kar realno, saj zahtevajo mirovanje
in zato nas mraz kar hitro zagrabi za noge, roke, vrat, nos ...
Martin je predstavil še nekaj imenitnih podob iz jesenskega
poptovanja po Japonski,
snemalo pa se je tudi za Instagram (gravitacijski valovi ...).
KOMET 46P WIRTANEN in Plejade - posnel astronom
Ries iz severne sosede Avstrije.
COMET 46P WIRTANEN AND M45 Taken by Wolfgang Ries on December
15, 2018 @ Altschwendt,
Austria
Vir: http://esplaobs.blogspot.com/2018/12/comet-46p-wirtanen-and-m45-taken-by.html
Pojasnilo: Ta praznično obarvan pogled na nebo je bil posnet v zgodnjih
jutranjih urah 17. decembra, po največjem zbližanjukometa Wirtanen s planetom Zemlja.
Komet je bil ravno še viden s prostim očesom.
Lepa zelena barva njegove fluorescirajoče kometne atmosfere ali kome je tukaj poudarjena z zlaganjem digitalnih posnetkov na poziciji kometa,
pod zvezdno kopico Plejade.
Posnetki so tudi poudarili modro zvezdno svetlobo, ki jo odbijajo prašni oblaki, ki obdajajo mlade zvezde Plejad.
Poglejte (proti levi) čez temne prašne meglice ob robu Perzejevega molekularnega oblaka in
potovali boste k emisijski meglici
NGC 1499, znani tudi kot meglica Kalifornija.
Pretemen za oči, je poudarjen rdeči sij kozmičnega oblaka posledica ponovnega spajanja elektronov
z ioniziranimi vodikovimi atomi.
Okoli 23. decembra bo komet Wirtanen lahko
najti z binokularjem, ko bo šel blizu svetle zvezde
Kapela, v severnem zimskem ozvezdju Voznik.
VIR: https://apod.fmf.uni-lj.si/ap181220.html
Ekipa iz 2005.
Delo v observatoriju leta 2009 - foto Klemen Blokar.
DOMAČA STRAN AKGŠ NEPREKINJENO DELUJE ŽE OD LETA 1995!
Čestitke ali - zvezdi siizmenjujeta gravitone.
Nekaj zanimivosti
iz zgodovine strani!
Nazaj na aktualno stran.
Nazaj na domačo stran.
Rekordi (tem. maksimumi) do junija 2015
----------------------------------------------------------
1) Svetovni temperaturni rekord, ki ga priznava tudi Svetovna
meteorološka organizacija (SMO), je 56,7 °C v Dolini smrti 10. julija 1913
2) Za Evropo je odgovor manj zanesljiv, a SMO priznava za rekord 48,0 °C 10.
julija 1977 v Atenah (http://wmo.asu.edu/)
3) Uradni rekord v Sloveniji je 40,8 °C, izmerjen 8. avgusta 2013 na Letališču
Cerklje ob Krki (http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/slo_vremenski_rekordi.pdf)
4) Rekord za Kredarico drži.
5) Najvišja temperatura na južnem tečaju je -12,3 °C, izmerjen 25. decembra 2011.
..
izmenjujeta gravitone.
