ASTRONOMSKI KROŽEK Gimnazije Šentvid, Zanimivosti 2012

AKTUALNO
| 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | |

Stran se bo dopolnjevala v okviru razpoložljivega časa. Za vse morebitne napake in nerodnosti se že v naprej opravičujem.

* Vreme "v vesolju" 3, http://www.spaceweather.com/ *

* Shadow&Substance *

EPOD (Earth Science Picture of the Day)

	.. ..
Vir: Astronomy Picture of the Day via AGO. translation into Slovenian by H. Mikuz.	Zvezdna karta.

Opazovanja,
- 7. april 2014

Obiskal nas je Miha D. in ujel je zares prelep pomladni večer (a minila so leta, de se nama je uspelo srečati na terasi GŠ - in splačalo se je ...). Kljub Luninemu prvemu krajcu, je bilo nebo posejano s čudovito kristalno podobo zahajajočih zimskih ozvezdij (Zimski šestkotnik) in prihajajočimi pomladnimi ozvezdji (Pomladni trikotnik), na sz pa je kraljeval Veliki medved. Transparentnost je bila odlična. Jupitrova rdeča pega je bila jasno vidna - tako kot na boljših fotografijah, na Luninem terminatorju pa se je videl izjemen ples senc gora, sten kraterjev, dolin. Posneli smo nekaj lepih podob Jupitra, Lune. Del ekipe pa je opazoval s Ciko (teleskop Dobson premera 30 cm, f/5) in z daljnogledoma SkyMaster 15x70 - odlične naprave. Opazovani objekti so bili: Luna, Jupiter (v Dvojčkih), Mars s polarno kapico (v Devici), M45, M44, M42, M43, M81, M82, M3, M1, M35, M51, Mizar in Alkor, Karlovo srce, ...

Obiskali so nas učenci iz OŠ Koseze in Fužine
- 31. marec 2014

Obiskali sta nas dve skupini učencev iz OŠ Koseze in Fužine, ki poslušata izbirni predmet - astronomija. Učenke in učenci so spoznali opremo - zrcalna teleskopa Dobson 300/1500 mm in 200/1000 mm. Vremenska napoved za ta dan je bila krasna - realnost na nebu pa manj, iz ure v uro je bilo bolj oblačno. Opazovali smo lahko vsaj del zimskega šestkotnika z Jupitrom v Dvojčkih. Po 21:30 se je nebo popolnoma zaprlo. Najprej smo na nebu z laserjem pokazali svetlejša ozvezdja:
Voznik, Bik, Dvojčka, Orion, Rak, del Leva.
Ogledali smo si naslednje objekte:
M44 - Jasli, M45 - Plejade, M42, Jupiter, Sirij.
Opazovanja so potekala tekoče. Kdaj so premaknili teleskop (in zato sosed ni kaj veliko videl), a to je del astronomskih opazovanj in otroškega "pogleda" na svet.
Trije so tudi narisali Jupiter s pasovi in lunami. Na površini Jupitra se je nekaj časa videla tudi senca lune Evropa.
Še enkrat znova je pogovor tekel o tem, da je potrebno študente pedagoških smeri bolje pripraviti na praktično astronomijo in rokovanje s teleskopom.
Večini tudi pojem horoskopa ni jasen, ta tematika jih je zelo zanimala. Letna pot Sonca med zvezdami je še zmeraj trd oreh.
Pa še premik ure na poletni čas je svoje naredil - prilagoditev odraslih in otrok na spremembo ritma ni zmeraj enostavna ... A astronomska noč je vseeno zelo uspela.

Na robu NGC 2174
Avtorstvo slike: NASA, ESA, Hubble Heritage Team (STScI/AURA)
Pojasnilo: Ta fantastičen del neba se nahaja blizu roba NGC 2174, območja nastajanja zvezd, oddaljenega okoli 6400 svetlobnih let v z meglicami bogatem ozvezdju Orion. Prikazuje ogromne oblake plinov in prahu, ki jih oblikujejo vetrovi in sevanje novorojenih zvezd, razpršenih v odprtih zvezdnih kopicah okoli središča NGC 2174, tik izven gornjega roba slike. Čeprav se nastajanje zvezd znotraj teh prašnih vesoljskih oblakov nadaljuje, se bodo najverjetneje oblaki v nekaj milijonih let zaradi vpliva energetskih novorojenih zvezd razpršili. Ta medzvezdna scena se razteza okoli 6 svetlobnih let in je bila posneta v infrardečih valovnih dolžinah s Hubblovim vesoljskim teleskopom. Posnetek je v počastitev prihajajoče 24. letnice izstrelitve Hubbla na krovu vesoljskega raketoplana Discovery 24. aprila 1990.

VIR: http://apod.fmf.uni-lj.si/ap140403.html

9. MESSIERJEV MARATON
- 29. marec 2014, Trnovem pri Novi Gorici

- (zemljevid).
Kaj so Messierjevi objekti

Messierjevi objekti so svetli "megličasti objekti", ki jih je v svoj katalog uvrstil astronom in lovec na komete Charles Messier v 18. stoletju. S sestavo takega kataloga se je izognil težavi, da bi jih zamenjeval s kometi. V končnem Messierjevem katalogu je bilo število zbranih objektov 103, sedem pa dodanih kasneje. Med Messierjevimi 110-imi astronomskimi objekti, ki jih označujemo s črko M in kataloško številko, se skrivajo difuzne meglice, planetarne meglice, galaksije, kroglaste in odprte kopice, torej zelo raznoliki objekti globokega polja.

Nekateri izmed sugestivnejših Messierjevih objektov (avtor: Jure Stare)

Vsi Messierjevi objekti so v dobrih opazovalnih pogojih vidni že v malo večjem daljnogledu, brez težav pa jih zlahka najdete v vsakem manjšem teleskopu. Vseh 110 lahko sočasno vidimo na nebu le enkrat v letu, ko se ljubitelji zberejo tudi za tekmovanju, ki mu pravimo Messierjev maraton.

Program

29. marec 2014

12.00 – uraden začetek
13.00 – opazovanje in fotografiranje Sonca ter neformalno druženje
15.00 – predavanja v predavalnici

Uvodno predavanje (Matej Mihelčič)
Meteorit Jezersko (Bojan Ambrožič)
Mars 2014 (Jure Atanackov)
Svetlobe ponoči bo vedno več (Andrej Mohar)
Svetlobno onesnaženje in problematika bele svetlobe (Gregor Vertačnik - član ADV-LJ)
odmor (5 min)
Vpliv nočne svetlobe na metulje (Bojan Zadravec)
Raziskovanje svetlobnega onesnaženja in ozaveščanje lokalne skupnosti na OŠ Slivnica pri Celju (film) (Renata Mastnak)
Občni zbor Društva Temno nebo Slovenije (vodi Herman Mikuž)

19.00 – opazovalni prostor

Messierjev maraton (tekmovanje) ter opazovanje nočnega neba, slikanje planetov, itd
Predstavitev in uporaba montaže G53F ter CCD kamere G2-8300 in G2-1600

30. marec 2014

05.00 – konec opazovanja
07.00 – razglasitev rezultatov in zaključek

Astronomski podatki za 29. marec

29. marca 2014 Sonce zaide ob 18:26, začetek astronomske noči nastopi ob 20:11. Konec astronomske noči nastopi 30. marca 2014 ob 4:01, Sonce pa vzide ob 5:46. Luna opazovanja ne bo motila, saj je zjutraj osvetljenega le 0,13% njenega površja (zaide ob 17:09, vzide ob 4:51).

V prvem delu noči bo nebo krasil svetli planet Jupiter, v drugem delu pa nam bodo predstavo pripravili Mars, ki bo ravno prihajal v opozicijo, planet Saturn, tik pred vzidom Sonca pa še svetla Venera, kot “Danica”, planet Merkur in Luna tik pred mlajem.

Messierjev maraton in pravila

Vsako leto naj bi teoretično samo v marcu lahko v eni noči videli vseh 110 Messierjevih objektov. V preostalih mesecih so nekateri objekti preblizu Sonca in jih je tako povsem nemogoče opazovati. Messierjev maraton je tekmovanje astronomov v iskanju Messierjevih objektov. Zmaga pripada tistemu, ki jih najhitreje najde največ.

Organizatorji poudarjajo, da cilj Messierjevega maratona ni tekmovanje ampak popularizacija astronomije ter druženje in sodelovanje med številnimi ljubitelji astronomije.

Deset pravil Messierjevega maratona:

Cilj tekmovanja je najkrajšem času najti čim več Messierjevih objektov. Tekmovanje poteka od mraka do zore.
Če je našlo več tekmovalcev enako število objektov, se pri razvrstitvi upošteva čas potrditve zadnjega objekta.
Vsak tekmovalec opazuje samostojno. Tekmovalec lahko ima ob sebi še največ enega pomočnika. Ta mu lahko pomaga pri delu, ne sme pa rokovati s teleskopom. Na enem teleskopu lahko tekmuje le en tekmovalec.
Uporaba avtomatske funkcije GO-TO ni dovoljena.
Tekmovalec lahko poleg teleskopa uporablja še binokular, vendar mora vse objekte sodniku pokazati skozi isti teleskop.
Tekmujemo s 110 objekti, kar pomeni, da za M 102 štejemo NGC 5866 v Zmaju.
Najdene objekte potrjuje sodnik. Njegova odločitev je končna.
Sodnik oznani začetek in konec tekmovanja ter morebitne vmesne odmore ali prekinitve, če so le te potrebne.
Tekmovalci morajo uporabljati svetila, zastrta z rdečim filtrom. Svetila z belo svetlobo niso dovoljena!
Objekt, ki ga tekmovalec prijavlja, mora biti v sredini zornega polja. Če je v zornem polju več Messierjevih objektov, je tekmovalec dolžan posamezne objekte identificirati sodniku.

Organizatorji in podporniki dogodka

Organizatorji in podporniki dogodka so Slovenska astronomska revija Spika, Amatersko astronomsko društvo Teleskop iz Nove Gorice, spletna skupnost ljubiteljev astronomije Astronom.si ter firmi GTD - Gemini Telescope Design in Moravian Instruments.

Vir: Slovenska astronomska revija Spika

Uradni vrstni red 9. Messierjevega maratona:
1. mesto: Igor Žiberna, 107
2. mesto: Gorazd Bizjan, 106
3. mesto: Rok Kete, pomočnik Blaž Černetič, 102 (5:00)
4. mesto: Teja Fabijan, 102 (5:30)
5. mesto: Mišo Šantič, 100
6. mesto: Krištof Skok, 99
7. mesto: Borut Korošin , 98
8. mesto: Tina Hajdinjak, pomočnik Jure Hajdinjak, 53
9. mesto: Tomaž Plevel, pomočnik Peter Ojstršek, 46
10. mesto: Fran Krivic, 38
11. mesto: Jaka Jenko, pomočnik Boris Jenko, 35
12. mesto: Filip Bizjan, pomočnica Gaja Bizjan, 14
13. mesto: Bojan Ambrožič, 13
14. mesto: Žiga Nosan, pomočnik Marko Nosan, 3
15. mesto: Jakob Robnik, 2

Vrtinci na zemljevidu prasevanja nakazujejo inflacijo (teleskop BICEP 2)
- 17. marec 2014

BICEP2 - Background Imaging of Cosmic Extragalactic Polarization 2
(Snemanje ozadja kozmične izvengalaktične polarizacije 2 - SOKIP 2)

Uroš Seljak, slovenski astrofizik in kozmolog, * 13. maj 1966, Nova Gorica.
Kako izmeriti gravitacijske valove velikega poka, je kot prvi leta 1996 napovedal slovenski kozmolog prof. dr. Uroš Seljak, vodja Centra za kozmološko fiziko na Berkeleyju.
Ker doslej niso imeli meritev, je bil to zgolj prostor za špekulacije. A kot kaže ponedeljkova objava, je nedokazana teorija inflacije zdaj dobila eksperimentalni dokaz. Detektirali so obstoj tako imenovane B-polarizacije in izmerili gravitacijske valove velikega poka, kar je kot prvi leta 1996 napovedal slovenski kozmolog prof. dr. Uroš Seljak, vodja Centra za kozmološko fiziko na Berkeleyju, kalifornijski univerzi in raziskovalni instituciji, ki je med najuglednejšimi na svetu. »Prav neverjeten občutek je, da smo to napoved zdaj tudi izmerili,« pravi dr. Seljak, ki je najbolj znan po raziskavah na področju prasevanja, grozdenja galaksij in vpenjanja teh opazovanj v širšo zgradbo vesolja.

“This is a huge, huge discovery; it’s a rare occasion when a single result gives us insight about something that happened only 10 (to the power) minus 35 seconds after the birth of the universe,” Uros Seljak, a professor of physics at the University of California, Berkeley, said. Seljak, who was not associated with the new result, had 18 years ago predicted that polarisation measurements of the cosmic microwave background could be used to reconstruct the details of the early universe. (Vir: Peek into moment after creation)

Alan Harvey Guth, ameriški fizik in kozmolog, * 27. februar 1947, New Brunswick, New Jersey, ZDA.
Leta 1981 je formalno predlagal zamisel o inflaciji Vesolja, po kateri naj bi nastajajoče Vesolje prešlo fazo eksponentnega razširjanja, ki ga je gnala negativna energijska gostota vakuuma (pozitivni tlak vakuuma). Tako bi tudi lažje razložili enakost vesolja v vseh smereh. Posledica hitrega širjenja morajo biti tudi gravitacijski valovi. Na sledi teh valov je tudi Seljakova metoda iskanja polarizacije mikrovalov ozadja - prasevanja.

Vrtinci na zemljevidu prasevanja nakazujejo inflacijo
Pojasnilo:
Ali je v zgodnjem vesolju prišlo do ekstremno hitrega širjenja? S takšno domnevo o obdobju inflacije poskušamo pojasniti več begajočih kozmičnih lastnosti, npr. zakaj vesolje zgleda podobno v nasprotnih smereh. Včeraj so bili objavljeni rezultati, ki kažejo nepričakovan signal z nepričakovano jakostjo, s čimer so podkrepili napoved inflacije, t.j. da morajo obstajati specifični vzorci v polarizaciji prasevanja -- svetlobi, ki se je izsevala pred 13.8 milijardami let, ko je vesolje prvič postalo prozorno. Vrtinčaste vzorce, imenovane B-polarizacija, lahko neposredno pripišemo učinkom stiskanja in raztezanja, ki jih ima gravitacijsko valovanje na elektrone, ki sevajo fotone. Presenetljive rezultate so odkrili v podatkih Background Imaging of Cosmic Extragalactic Polarization 2 (BICEP2) mikrovalovnega observatorija blizu južnega tečaja. BICEP2 je antena na vrhu stavbe, ki jo vidimo na levi strani zgornje slike. Na manjši vstavljeni sliki zemljevida prasevanja lahko vidimo, kako se črni vektorji polarizacije sučejo okoli barvastih vrhov z višjo temperaturo. Čeprav so rezultati statistično prepričljivi, bodo zaključki verjetno ostali kontroverzni, dokler ne pride do potrditev z neodvisnimi opazovanji.
Vir:
http://apod.fmf.uni-lj.si/ap140318.html

Mikrovalovno okno na južnem tečaju zagotavlja merjenje signalov pod mikrokelvinom. To je pogoj za meritev polarizacije mikrovalovnega ozadja.

Rezultati pregleda polarizacije mikrovalov na (lokalno) zelo praznem delu vesolja - ni veliko motenj Rimske ceste in tudi ne motenj naše civilizacije. Ocenjena energija inflacije je velikostnega reda 10¹⁶ GeV.

BICEP detektorji.

Lokacija BICEP senzorjev, južni pol.

V bistvu je BICEP 2 teleskop, ki meri na valovni dolžini mikrovalov (100 - 150 GHz). Meritev je 7 sigma, torej izpolnjuje znanstvene standarde novega odkritja.

* Preberi tudi intervju z Anžetom Slosarjem (kozmolog v ZDA - Brookhaven National Laboratory).

Še nekaj slik k razumevanju polarizacije.

Vir:
http://www.utsandiego.com/news/2014/mar/17/bigbang-universe-UCSD/
Seeing further back than ever before
A team of scientists that includes astronomers at UC San Diego, have found the oldest evidence ever for the Big Bang theory.

New earliest evidence
0.0000000000000000000000000000000001
second after Big Bang
Scientists are now able to see how space was warped the moment after the Big Bang. The observed how it twisted to see the shape period of rapid expansion, called "inflation", bent space in a way that can be seen today by the twisting of light. Before this, inflation had only been predicted in models.

Former earliest evidence
38O.OOO years after Big Bang
The heat from when the first atoms formed is the oldest observable light. Astronomers observed how it twisted to see the shape of space earlier in time.

Oldest observable light.

Size of universe

Figures and axes not to scale.
Age of universe

Twisting pattern seen in light.

Gravitational waves caused twisting.

Big Bang Beginning of time
Inflation Fraction of a second later
First atoms form 380,000 years
First stars form 100 million years
First galaxies form 1 billion years
Solar system forms 8.7 billion years
Present day 13.8 billion years

Looking for a twist in the light
The BICEP2 telescope at the South Pole (shown) has found evidence for cosmic inflation by watching the way light twists. It is based off the BICEP telescope designed by UC San Diego astronomer Brian Keating.
--------------------------------------
When light is reflected, the rays become oriented along the same axis.

How does light become twisted?
When it passes through a gravitational wave, each ray twists differently depending on which part it passes through.

Astronomers can determine what kind of warping the light passed by looking at the shape and strength of the twisting.

Large, subtle twisting suggests gravitational waves.

Small, strong twisting suggests dark matter.

Source: Brian Keating, UCSD / SHAFFER GRUBB · U-T
----------------

Sedaj vidimo dlje v preteklost kot kdajkoli prej
Skupina znanstvenikov, ki vključuje astronome na UC San Diego, je našla doslej najstarejši dokaz za teorijo velikega poka.

Zadnji najzgodnejši dokaz 0,0000000000000000000000000000000001 sekunde takoj po Big Bangu (velikem poku)
Znanstveniki lahko sedaj vidijo, kako je bilo vesolje (zvito) ukrivljeno v trenutku takoj po velikem poku.
Obdobje hitre širitve, ki se imenuje "inflacija", je ukrivilo prostor do te mere, da je mogoče še danes videti zasuk ravnine svetlobe (polarizacijo). Pred tem je bila inflacija napovedana zgolj v modelih.

Nekdanji najzgodnejši dokaz
38O.OOO let po velikem poku
Temperatura in s tem sevanje, ko so nastajali prvi atomi, pomeni najstarejšo možno opazovno svetlobo (mikrovalovno ozadje). Astronomi sedaj lahko zaznamo, kako je svetloba zasukana in tako vidimo obliko prostora v zgodnjem času nastanka vesolja.

Najstarejša opazovana svetloba.

Velikost vesolja

Objekti in osi niso v merilu.

Starost vesolja

Vzorci zasukane (polarizirane) svetlobe.

Gravitacijski valovi povzročijo zasuk.

Veliki pok (Big Bang) začetek časa
Inflacija v delčku sekunde pozneje
Prvi atomi se tvorijo 380.000 let po začetku širjenja
Prve zvezde 100 milijonov let pozneje
Prve galaksije se začnejo tvoriti 1 milijardo let po začetku
Sončev sistem se tvori 8,7 milijarde let po začetku
Danes 13,8 milijarde let po začetku

Iščemo torej zasuk v svetlobi (polarizacijo)
BICEP2 je teleskop na južnem polu (glej sliko), ki je našel dokaze za kozmično inflacijo, z gledanjem zasuka svetlobe. Metoda temelji na BICEP teleskopu, ki ga je zasnoval astronom Brian Keating (UC San Diego).
--------------------------------------
Pri sipani svetlobi so ravnine žarkov usmerjene - polarizirane.

Zakaj je ravnina svetlobe zasukana?
Ko gre skozi gravitacijski val, se vsak žarek zasuka različno, odvisno od tega, kje gre skozi val.

Astronomi tako lahko določijo ukrivljenost, ki jo je preletela svetloba in sicer po obliki in intenzivnosti zasuka žarkov.

Velik zasuk je posledica gravitacijskih valov.

Majhen izrazit zasuk kaže, da je vzrok temna snov.

Vir: Brian Keating, UCSD / SHAFFER GRUBB · U-T

Anizotropno raztezanje prostora povzroča kvadropolne vzorce. Ker imajo fotoni iz toplejših območjih več energije, njihov vzorec "izstopa", kar pomeni, da je v splošnem polarizacija vzporedna s toplejšimi območji v prasevanju.

Gravitational waves created polarization patterns in the cosmic microwave background (CMB) by stretching and squeezing space — and therefore the plasma soup of primordial photons and electrons — as the waves passed through. (A) Before a wave hits it from behind, a cross-section of space with an electron in the middle looks normal. But when the wave hits, the cross-section stretches and squeezes one way, then another, in an oscillating pattern (B). Instead of a uniform soup, the electron “sees” around it a universe a bit warmer in the squeezed direction and a bit cooler in the stretched direction (C). Originally, a photon’s wave wiggles in all planes perpendicular to the photon’s motion (D and E, incoming crosses). When photons scatter off the electron, they become polarized, wiggling in only one plane (outgoing lines). The resulting pattern (F) is a sum of the cooler and warmer photons’ polarizations. But because photons from warmer regions have more energy, their pattern “wins out,” meaning the overall polarization is parallel to the warm regions (G).
S&T: Leah Tiscione
Vir:
http://www.skyandtelescope.com/news/First-Direct-Evidence-of-Big-Bang-Inflation-250681381.html

Ker gravitacijski valovi izmenoma stiskajo prostor v eni smeri in ga širijo v pravokotni smeri, to povzroča "kodranje" (vrtinčnost), oziroma B-način polarizacije (spodnji del slike).
E-način polarizacija v CMB podaja informacijo o nihanju gostote v zgodnjem vesolju (zgornji del slike).
Vir: http://www.sciencemag.org/content/328/5981/989/F3.expansion.html

Soavtor napovedi polarizacije (slika zgoraj) je tudi Slovenec Uroš Seljak - Berkeley in Zürich sta njegovi univerzi, kjer predava in raziskuje.
Vir: http://wwwphy.princeton.edu/cosmology/capmap/polscience.html

CMB pomeni "cosmic microwave background". Kako je s polarizacijo CMB? Seštejmo valove (električna polja E) po vseh smereh. E-polja so približno enaka v vseh smereh, vendar ne povsem (razlog so lahko gravitacijski valovi). Pričakujemo, da bo ena smer imela nekoliko večjo vrednosti vektorja E, kot druge smeri (glej sliko na desni) . Polarizacijo si lahko predstavimo z dolžino vektorja, je poravnana s smerjo največjega vektorja E. Tako polje polarizacije je v resnici neke vrste tenzorsko polje in ne vektorsko polje. Zgoraj je prikaz polja polarizacije za majhno področje CMB (sliko sta narisala Uroš Seljak in Zaldarriaga). Raziskovalec Uroš Seljak se predvsem ukvarja z nehomogenostmi v mikrovalovanem ozadju. Meritve in njegove napovedi se izjemno ujemajo.
Še slovenski viri - http://blog.kvarkadabra.net/:
nano je, da je način, kako
Kako izmeriti gravitacijske valove velikega poka, je kot prvi leta 1996 napovedal slovenski kozmolog prof. dr. Uroš Seljak, vodja Centra za kozmološko fiziko na Berkeleyju, kalifornijski univerzi in raziskovalni instituciji, ki je med najuglednejšimi na svetu. »Prav neverjeten občutek je, da smo to napoved zdaj tudi izmerili,« pravi dr. Seljak, ki je najbolj znan po raziskavah na področju prasevanja, grozdenja galaksij in vpenjanja teh opazovanj v širšo zgradbo vesolja.

Dr. Tomaž Zwitter zapiše, da je med kandidati za Nobelovo nagrado "z napovedjo, da je opažena vrtinčnost polarizacije posledica zgodnjega inflacijskega širjenja, tudi dr. Uroš Seljak".

Kot vedno v znanosti mora med pravo in napačno razlago razsoditi eksperiment. Vprašanje je torej, ali je naglo inflacijsko širjenje ob začetku vesolja povzročilo še kakšne merljive posledice. Dr. Uroš Seljak, Novogoričan, ki je diplomiral in magistriral na Oddelku za fiziko ljubljanske univerze, nato pa doktoriral na Massachusetts Institute od Technology in je zdaj profesor fizike na Berkeleyju in direktor tamkajšnjega prestižnega Centra za kozmološko fiziko, je leta 1996 pokazal, da je izjemno hitro širjenje vesolja ob inflaciji moralo roditi močne gravitacijske valove, ki so kot periodični vzorec zgoščin in razredčin odmevali v zgodnjem vesolju. Svetloba, ki jo danes zaznamo kot mikrovalovno sevanje ozadja, se je v času, ko je vesolje postajalo prozorno za svetlobo, na teh malenkost gostejših in redkejših območjih sipala. Značilen pojav pri sipanju svetlobe je, da je taka svetloba polarizirana, torej da gre za valovanje, ki niha le v eni ravnini. Pojav poznajo fotografi, ki lahko v polarizirani svetlobi poudarijo oblake, na katerih se v lepem vremenu sipajo sončni žarki. Zgoščine in razredčine pa niso le posledica gravitacijskih valov, ampak običajnih gostotnih nihanj v snovi. Seljak se je tu domislil, kako razpoznati polarizacijo, ki je posledica inflacijskega nastanka gravitacijskih valov. Edino gravitacijski valovi namreč povzročijo, da ima dobljeni polarizacijski vzorec vrtinčnost.
Premik meja je tako velik, da verjetno tega ne bo prezrl niti Nobelov odbor. Vprašanje je le, kako bo razdelil največ tri nagrade med teoretike in eksperimentalce. Z napovedjo, da je opažena vrtinčnost polarizacije posledica zgodnjega inflacijskega širjenja, je med kandidati tudi dr. Uroš Seljak. (Vir: Delo.si: Živimo v posebnem času)

“This is a huge, huge discovery; it’s a rare occasion when a single result gives us insight about something that happened only 10 (to the power) minus 35 seconds after the birth of the universe,” Uros Seljak, a professor of physics at the University of California, Berkeley, said. Seljak, who was not associated with the new result, had 18 years ago predicted that polarisation measurements of the cosmic microwave background could be used to reconstruct the details of the early universe. (Vir: Peek into moment after creation)

Grafični prikaz zgodovine vesolja prikazuje trenutek, ko so bili ob inflaciji (vesolje se je hipoma razširilo hitreje od svetlobe) ustvarjeni gravitacijski valovi in snovni valovi (sprememba gostote - razrečine in zgoščine kot pri zvoku). Učinki, ki jih imajo gravitacijski valovi na snov, generirajo B-način polarizacije mikrovalvnega ozadja (CMB) - kodranje (vrtinčnost) ravnin valovanja, medtem ko pa valovi, ki se odražajo v spremembi gostote, primarno povzročajo E-način polarizacije (radialno in tangentno).
Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/BICEP2

Linearno polarizirani gravitacijski valovi.
Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Gravitational_wave

Vpliv gravitacijskih valov na človeka - pretirano in shematično.
Vir: http://scienceblogs.com/startswithabang/2012/08/21/a-spectacular-chance-for-gravitational-waves/

Preprosta animirana razlaga odmevne kozmološke meritve:

https://www.dropbox.com/s/0qv8bgclv1fnkqa/B-modes.pdf

Primera detekcije polarizacije različno orientiranih kvadropolov.

Slike o polarizaciji ... poučno!

The 10-meter South Pole Telescope and the BICEP (Background Imaging of Cosmic Extragalactic Polarization) Telescope against the Milky Way. BICEP2 recently detected gravitational waves in the cosmic microwave background, a discovery that supports the cosmic inflation theory of how the universe began. (Photo: Keith Vanderlinde, National Science Foundation)
Vir: http://news.stanford.edu/news/2014/march/physics-cosmic-inflation-031714.html

Faradejev zasuk polariziranega valovanja v magnetnem polju.

Povezava med kotom (β) rotacije polarizacijske ravnine in magnetnim poljem (B) podaja zgornja povezava. ν je Verdeova konstanta (verdejeva ~), ki je odvisna od valovne dolžine, temperature in od snovi, konstanta je za različne snovi tabelirana, d je dolžina poti na kateri prihaja do vpliva na svetlobo.

Rotacija je rezultat feromagnetne resonance. Ta resonanca povzroči, da žarek razpade na dva krožno polarizirana žarka, ki se širita z različnima hitrostima. Med njima pride do fazne razlike, kar se odraža kot zasuk ravnine prvotne polarizacije. Podoben pojav opažamo tudi v anizotropnih mineralih. Tam ta pojav imenujemo dvolomnost.

Faradayevo vrtenje v medzvezdnem prostoru

Pojav je opazen tudi pri širjenju svetlobe od izvora nekje v vesolju do Zemlje. V takšnem okolju je kot vrtenja ravnine polarizacije odvisen od valovne dolžine svetlobe na naslednji način:

kjer je

valovna dolžina svetlobe
- naboj elektrona
- masa elektrona
- hitrost svetlobe
- gostota (število na enoto prostora) elektronov
- gostota magnetnega polja
To vrtenje ravnine polarizacije je v astronomiji pomembno, ker z njim lahko merimo magnetno polje v medzvezdnem prostoru, če poznamo gostoto elektronov.
Na radijske valove, ki prečkajo ionosfrero prav tako vpliva Faradayev pojav.

Podoben vpliv na na polarizirano svetlobo pa ima tudi gravitacija, oz. gravitacijski valovi - kar je bil osnovni cilj merjenja teleskopa BICEP2.
Snemanje supernovo SN 2014J,
- 24. februar 2014 - Gimnazija Šentvid - Lj.

KONČNO LEPA NOČ - PONEDELJEK! Tudi krožkarji so bili nadvse veseli - opazujemo ...

Supernovo SN 2014J v galaksiji M82 so posneli 24. feb. 2014 člani Astronomskega krožka Gimnazije Šentvid - Ljubljana in člani AD Vega. Opazovali smo jo tudi skozi 300 mm Dobson - "odlična slika naše vrle Cike", supernova se je brez težav zaznala v strukturi galaksije M82 - odlično (magnituda okrog 11.5). Prisotni: Andrej Lajovic, Klemen Blokar, Jure Varlec, Zorko Vičar, Dejan Kolarič, Ida Kraševec, Vid Ratajec, Nastja Narondini, Gaj Žižek, ...
31. januarja 2014 je SN2014J dosegla magnitudo 10.5, od takrat ji sij pada. Odkrili so jo na - University of London Observatory. Galaksija M82 je oddaljena približno 11.65 milijonov sv. let., relativno blizu, zato se da SN2014J videti že s srednje velikimi teleskopi.
Supernova SN 2014J je tipa Ia, s pomočjo takih supernov so ugotovili, da se vesolje pospešeno širi - 2011 so za to odkritje podelili Nobelovo nagrado... Uvedli smo temno energijo, ki bi naj pospeševala vesolje ...

Vir animacije: http://www.skyandtelescope.com/observing/highlights/Bright-Supernova-in-M82-241477661.html

Zadnjo sliko je obdelal Klemen Blokar. Slika je zložena iz 21 4-minutnih posnetkov (in dark, bias, flat popravki), foto Canon EOS 350D (modificiran), teleskop D=200mm f/5 newton, guiding z Lacerta MgenII autoguiderjem skozi f = 400mm akromat.
To je bila hkrati prva uporaba autoguiderja Lacerta MgenII in prve izkušnje kažejo na stabilno delovanje.

Zadnjo sliko je obdelal Andrej Lajovic. Vzel je rezultate seštevanja vseh 21 fotografij, čez naredil dekonvolucijo, da je sliko še malo bolj izostril, nato pa še gama korekcijo, s čimer je poskusil "ukrotiti" precej visok dinamični razpon galaksije. Primerjava je poučna.

Sledi še mekaj slik - dolgo smo čakali na lepo noč ...

Andrej je obelal še posnetke Jupitra in Marsa iz ponedeljka. Slikice so čisto solidne in vsekakor prve, ki smo jih uspeli narediti po MESECIH obupnega vremena.
Zakaj Jupiter na drugi sliki izgleda manjši kot na prvi in tretji, Andrej pravi: "Skušali smo ujeti več detajlov na površju in smo zato nastavili krajši čas osvetlitve na kameri. Rob planeta se je tako utopil v temi in na obdelani sliki manjka. Če primerjate vzorce na površini planeta, pa se čisto dobro vidi, da so enako veliki kot na drugih dveh slikah."

------------------------------------------------------------------------------------------------------

Sledita dve obdelani sliki Sonca, ki sta ju posnela Klemen in Ida 14. februarja 2014 (na informativni dan). Obdelali Andrej, Dejan in Klemen. CCD kamera "Basler acA 1300 - 20gm" (1296pix × 966pix) na teleskopu "Lunt Solar System 60mm H-Alpha Telescope - B1200 - Pressure Tuner - Crayford.
Beseda o žledu,
- januar, februar 2014

V reviji "Dom in svet" iz januarja leta 1900 so bile opisane podobne vremenske razmere na Notranjskem kot letos februarja (2014).

Zakaj ta objava - naš planet je del vesolja in ravoj visokorazvitih bitij kaže na izjemno stabilnost Zemlje, njene atmosfere, same orbite planeta. A kljub stabilnosti občasno doživimo ekstremne ujme s povratno dobo 100 ali več let in takrat privrejo na dan vse mogoče špekulacije in tudi manipulacije. Zagotovo človek z razvojem tehnologij, potrošništvom ... znatno vpliva na ravnotežje na našem planetu, vsak izmed nas je del tega vpliva (promet, pretirano trošenje, posledično onesnaževanje, ...), a tudi same razlage tega vpliva trčijo na mejo zlorabe.
Po spletu in e-pošti je krožilo ogromno nesmiselne e-pošte - o tem da nas posipavajo t.i. zahodni sovražniki, in da imamo zato žled, poplave, ... Zadeva bi bila smešna - lahko bi jo vzeli kot neslano šalo, ..., če se na nas ne bi obračali premnogi preplašeni državljani z vprašanji, če je to res - zakaj nič ne ukrepamo - zakaj agencija skriva podatke (celo grožnje s tožbami so letele na že tako preobremenjene strokovne sodelavce) ... Očitno imamo tako slabe šole, da še zmeraj večina ljudi ne loči šal ali pa zlorab, fikcije od realnosti in "podlasice" javnega mnenja to s pridom zlorabljajo. Je pa zelo pomenljivo - ko t. i. slovenska obramba proti toči z letali jalovo posipava oblake, da bi razbila nevihtne oblake s točo (v resnici jih lahko celo naredi) - takih pisem, prošenj in opozoril ne dobivamo (a bi bila ob nesmislu utemeljena) ...
Nerazumevanje dogodkov v naravi se danes torej enako grobo zlorablja za primitivne ekonomske in politične cilje kot v starih "zlobnih temačnih" časih pred t. i. razsvetljenstvom ...
Še citata iz enega izmed forumov:
"V prejšnjih stoletjih so pa američanke na metlah letale in nekaj stresale, kajne? Vprašajte se raje, kaj vse v zahtevi po lagodnem življenju VI pošiljate v 'luft'!"
IN še:
"Baje so tudi dinozavre pokončali chemtraili, nekje pa sem tudi zasledil, da menda ne živimo večno."

Na dnu strani si oglejte kronološki opis - Zime, vreme skozi stoletja.
Informativni dan,
- 14. februar 2014 - Gimnazija Šentvid - Lj.

Klemen, Dejan, Ida so lepo predstavili astronomsko dogajanje na gimnaziji. Bil je prvi zares lep dan v letu 2014. Sonce je v H-alfa svetlobi kazalo enkratne protuberance, filamente, pege. Sledi nekaj slik okolice Sentvida in polne Lune.
Državno tekmovanje v znanju astronomije,
- 11. januar 2014 - Gimnazija Šentvid - Lj.
- že četrtič zaporedoma smo bili organizatorji.

Državno tekmovanje RS - sobota, 11. januar 2014 ob 10:00 - 12:00

Letošnje državno Tekmovanje v znanju astronomije je za osrednjo Slovenijo uspešno organizirala Gimnazija Šentvid - Ljubljana (sobota 11. januar 2014), z izdatno pomočjo astronomskega krožka in ADV-LJ. Mentorja Klemen Blokar in Andrej Lajovic sta skupaj z ostalimi člani (Ida Kraševec, Dejan Kolarič, pridružil se je tudi Zorko, pa še kdo ...) uspešno opremila učilnice za tekmovanje, po navodilih DMFA Komisije za tekmovanje v znanju astronomije. Letos smo zaradi delne prenove učilnic (barvanje) morali tekmovanje umestiti v učilnicah zahodnega trakta šole. Na gimnaziji so tekmovali tako osnovnošolci kot srednješolci. Letos se je zbralo okrog 160 mladih tekmovalcev, kar je imenitna udeležba.

Letos nam vreme ni bilo ravno naklonjeno (za razliko od lani), a vsaj dežja ali snega nismo doživeli. Smo pa si lahko skozi teleskop ogledali bližnje vzpetine, recimo Šmarno goro - na njej smo brez težav zaznali številne pohodnike. Ko so učenci zagledali teleskop tipa Newton na Dobsonovi montaži, so mnogi vprašali, kateri tip teleskopa je to - to je bilo namreč tudi eno izmed vprašanj na tekmovanju. Mnogi tekmovalci namreč še niso opazovali nočnega neba skozi teleskop, tako da so jim tudi tipi teleskopov precej neznani.
Med ogledom šolskega observatorija je bilo tudi veliko pogovorov o opremi, astronomiji na šolah, observatorijih. Vse je zelo zanimala parabolična antena - zametek našega radijskega teleskopa.

Sam sem zelo poudarjal H-alfa teleskope za opazovanje Sonca, saj z njimi, kdaj tudi iz razreda, lahko vsi učenci in to kar med poukom (zadaj torej ni nobene posebne organizacije) izvejo veliko o najpomembnejši zvedi - o Soncu, ki nam daje energijo in hkrati omogoča temperaturno ravnovesje, da življenje sploh lahko obstaja, se razvija. In pri pogledu na Sonce v H-alfa svetlobi noben ne ostane hladen - večina je prav presenečena, kako živo je naše Sonce.

Sledi nekaj zgovornih slik iz terase.

Pred tekmovanjem so se tekmovalci in mentorji zbrali v dvorani pod mostom, kjer jih je nagovoril ravnatelj g. Jaka Erker, Klemen Blokar pa je povzel osnovna pravila samega tekmovanja.

Vse je zelo zanimala parabolična antena - zametek našega radijskega teleskopa.

Zelo mi je žal, da nismo nadgradili srečanja s ponudbo astronomske opreme in literature, kar smo si lani in predlani tudi zastavili, a ... Smo pa razgrnili našo novo zvezdno karto (1m x2 m), veliko tekmovalcev je na njej iskalo rešitev ene izmed tekmovalnih nalog - morali so poiskati radiant enega izmed meteorskih rojev - Geminidov (v Dvojčkih).

Pogled na zimski Triglav je bil prečudovit.
Obisk učencev iz OŠ Šentvid - Ljubljana
- ponedeljek 2. december 2013

Obiskali so nas učenci "OŠ Šentvid", 5. in 7. razred. Učenke in učenci so spoznali opremo - zrcalna teleskopa Dobson 300/1500 mm in 150/1200 mm. Najprej smo na nebu z laserjem pokazali svetlejša ozvezdja:
Veliki in Mali medved, Kasiopeja, Andromeda, Pegaz, Labod, Lira, Orel, Lisička, Voznik, Bik, Dvojčka, Orion, Perzej, ...
Ker je bila čudovita (tudi nekoliko hladna) noč, smo si ogledali naslednje objekte:
Albireo, M57, M27, M31 (tudi M32), dvojno razsuto kopico Hi-h, M45 - plejade, M42, Jupiter, ...
Učenci so bili že seznanjeni s svetlejšimi objekti - tako da so opazovanja potekala tekoče. Kdaj so premaknili teleskop (in zato sosed ni kaj veliko videl), a to je del astronomskih opazovanj in otroškega "pogleda" na svet.
Videli smo torej še nekaj poletnega neba, jesensko in delno zimsko večerno nebo.
Kakšen od mladih radovednežev je prišel na idejo, da bo letos dodal v pismu želja Miklavžu tudi teleskop.
Komet - C/2012 S1 (ISON)
- jesen 2013

29. nov. 2013 - tresla se je Zemlja - rodil se je 'mISON'.
Kakor kažejo slike SOHO sonde, je komet ISON komaj preživel perihelij (srečanje z bližino SONCA) - prakticno je ostal oskubljen mišek (od ISONa je ostal mISON). Nauk, napovedi v astronomiji so zelo negotove.
Nekaj jedra kometa je torej še ostalo - več bo znano v naslednjih dneh. Spodaj je še primerjava s prelepim kometom McNaught iz leta 2007.

Za primerjavo (zgoraj) komet McNaught iz leta 2007 - v periheliju je bil veliko svetlejši (čeprav dlje od Sonca) kot C/2012 S1 ISON (spodaj).

Sledijo slike ISONa, ki jih je posnela sonda SOHO 28. in 29. novembra 2013.

Pa nič zato - spoznali smo moč Sonca, pojem perihelija (prisončja), gibanje kometa. Kometi v sebi skrivajo prvotni material iz katerega je nastal Sončev sistem. Jedro kometa je običajno veliko od 0.1 km do 40 km. McNaught (C/2006 P1) iz 2007 (eden lepših kometov) je imel dimenzije med 10 in 20 km (jedro). Komet ISON (ki ga je včeraj Sonce skoraj do konca oskublo) pa je imel (po ocenah) jedro manjše od 5 km.
Jedro je sestavljeno iz kamnin, prahu, vodnega ledu in zamrznjenih plinov (ogljikov monoksid, ogljikov dioksid, metan, amonijak, ...).

Rep, ki nastane iz delcev prahu, je rahlo ukrivljen (dokaj sledi orbiti). Rep, ki pa nastane iz ioniziranega plina, kaže v smeri od Sonca navzven (v smeri toka sončevega vetra, tlaka). Nepovratni kometi in tisti z obhodno dobo nekaj 100 let najverjetneje izhajajo iz Oortovega oblaka (50.000 do 100.000 astronomskih enot - a.e. vstran od Sonca).

No - lepote in skrivnosti nočnega neba nam seveda še naprej ostanejo kot izziv. Še vedno pa je zjutraj do približno 6. ure (z lovskim daljnogledom) vidite veliko manj opevani komet Lovejoy 5,6 magnitude v ozvezdju Volarja. Zvečer nam kažeta prelepe podobe Jupiter in Venera, zjutraj Saturn in Merkur. Ozvezdja Andromede, Kasiopeje, Pegaza so v teh dneh (začetek decembra, 21h) visoko na nebu - na zahodi pa še lahko ujamemo Laboda in Liro.

Spodaj pa so podatki o ISONu - upajmo, da bo vsaj še majčkeno "pomahal" z repom na jutranjem decembrskem nebu.

Vir: http://www.isoncampaign.org/potw-nov18

C/2012 S1 (ISON) je blizusončev komet, ki sta ga 21. septembra 2012 odkrila ruska astronoma Vitalij Nevski in Artjom Novičonok. Uporabila sta 40 cm teleskop iz projekta ISON ( International Scientific Optical Network) in programsko orodje CoLiTec za samodejno otkrivanje asteroidov. Komet izhaja iz območja Oortovega oblaka in ima parabolično tirnico. Astronomi ugotavljajo, da je njegova orbita neverjetno podobna orbiti velikega kometa iz leta 1680, kar nakazuje na veliko možnost, da imata isti izvor.
Komet se bo 1. oktobra 2013 približal Marsu, 28. novembra 2013 bo v periheliju, 26. decembra pa se bo najbolj približal Zemlji.

Predvidevajo, da bo ISON konec leta 2013 vidljiv s prostim očesom ali manjšim teleskopom. V najugodnejšem položaju za opazovanje bo komet po prehodu skozi perihelij, ko se bo nekoliko oddaljil od Sonca. V tem času bo opazovanje kometa mogoče iz obeh Zemljinih polobel. Natančen sijaj kometa ISON je zelo težko napovedati, po nekaterih zgodnjih ocenah pa naj bi postal za opazovalce z Zemlje celo svetlejši od Lune. Kasneje so napoved navideznega sija popravili na največ -6, kar je primerljivo z navideznim sijem Venere. Napovedi so torej zelo NEGOTOVE! Jutranje ure so v decembru primerne za lov na ISON.

Vir: http://www.bbc.co.uk/news/science-environment-25001732

* Elementi tira in efemeride kometa C/2012 S1 (ISON).
* Krivulja sija kometa C/2012 S1 (ISON)
* http://stereo-ssc.nascom.nasa.gov/comet_ison/
Sondi A in B krožita okrog Sonca (A znotraj orbite Zemlje, B pa zunaj) (glej: http://en.wikipedia.org/wiki/STEREO).

Vir: http://medea.oan.es/servidorEfem/eindex.php

Komet ISON s satelita STEREO
Avtorstvo slike & Copyright: Karl Battams, NASA, STEREO, CIOC
Pojasnilo: Še vedno nedotaknjen se je 21. novembra komet ISON (C/2012 S1) prikazal na levi strani polja te animirane slike kamere HI-1 na satelitu STEREO-A. Kamera je poleg ISON-a ujela tudi periodični komet Encke, Merkur in Zemljo. Sonce, ki se nahaja na desni strani in je vir valujočega sončevega vetra, je izrezano iz slike. S perspektive satelita STEREO v interplanetarnem prostoru je planet Zemlja pravzaprav najbolj oddaljen objekt v tej skupini. Merkur je najbližji. Oba planeta sta tako svetla, da ustvarjata ostre vertikalne črte na detektorju kamere. Pri obeh kometih jasno opazimo izrazita repa. ISON se nahaja bližje kameri in bo nadaljeval s hitrejšo potjo preko polja. Kameri na satelitih STEREO in SOHO bosta lahko sledili kometu ISON pri njegovem bližnjem srečanju s Soncem 28. novembra tudi v primeru, da bo opazovanje ISON-a z Zemlje v svetli zarji bolj zahtevno.

Povezave:
* animacija - http://www.youtube.com/watch?v=wPP4QzsqCXE
* animacija - http://www.solarsystemscope.com/ison/ (flash)
** v živo - STEREO
** v živo - SOHO - (Solar and Heliospheric Observatory - v Lagrangeevi točki 1 - )
** v živo - SDO - (Solar Dynamics Observatory - Semi-major axis - velika polos orbite meri 42 156,51 km)

Dopolnitev za razumevanje lege SOHO - Lagrangeeve točke - v sistemu Zemlja, Sonce.

Ekipa iz 2005.

Delo v observatoriju leta 2009 - foto Klemen Blokar.

DOMAČA STRAN AKGŠ NEPREKINJENO DELUJE ŽE OD LETA 1995!
Čestitke ali - zvezdi si

izmenjujeta gravitone.
Nekaj zanimivosti iz zgodovine strani!

Za astronomski krožek: ZORKO Vičar

E-POŠTA, RFC-822: Zorko.Vicar@guest.arnes.si

Nazaj na aktualno stran.
Nazaj na domačo stran.


Zime, vreme skozi stoletja
-----------------------------------------
 

ZIMA 442/443: Huda zima v zahodni Evropi, sneg je ležal 6 mesecev.

ZIMA 763/764: Zelo huda zima po vsej Evropi, Črno morje je zamrznilo.

ZIMA 822/823: Nenavadno huda zima. Že 22. septembra je pritisnil zimski 
mraz. Mraz in sneg sta neprekinjeno trajala do 12. aprila. En mesec so 
bile vse Evropske reke zaledenele.

ZIMA 993/994: Zima z hudim mrazom do sredine aprila, nato pa je sledilo 
ekstremno sušno poletje v katerem so presahnili številni potoki.

ZIMA 1076/1077: Izjemno huda zima, ki je po vsej Evropi trajala od 
konca oktobra do 15. aprila. Reke so bile od 26. novembra do sredine 
marca zaledenele.

ZIMA 1122/1123: Zima je bila tako topla, da ni niti enkrat snežilo.

ZIMA 1185/1186: Najtoplejša zima v Evropi. Že v januarju so cvetela 
drevesa, v februarju so bila že jabolka velikosti lešnika, v začetku 
avgusta pa je bila trgatev.

ZIMA 1227/1228: Zelo topla zima in pomlad. V tistem letu so že konec 
julija imeli trgatev.

ZIMA 1235/1236: Zelo topla zima. V februarju so cvetela drevesa 
in ovce so se pasle na prostem.

ZIMA 1248/1249: Skrajno topla zima brez mraza in snega do konca marca; 
potem pa je bilo zelo mrzlo do sredine maja.

ZIMA 1289/1290: Druga najtoplejša zima v Evropi. Že za Božič so cvetela 
drevesa in rože, 14. januarja pa so bile že zrele jagode.

ZIMA 1327/1328: Zelo topla zima. V januarju so cvetela drevesa, 
25. julija pa se je začela trgatev.

ZIMA 1362/1363: Huda zima, ki se je začela že 28. septembra, trajala 
pa do 6. aprila. Še v začetku marca je bilo vse zaledenelo.

ZIMA 1407/1408: Ena izmed najhujših zim v srednji Evropi, ki je trajala 
od 11. novembra do 27. januarja, reka Temza je bila poledenela. 
28. januarja pa je prišla močna odjuga, ki je povzročila marsikje 
hude poplave.

ZIMA 1419/1420: Zelo topla zima. 7. aprila so cvetele vrtnice, 
sredi aprila so bile zrele češnje in jagode. 8. junija pa je 
nato sledila močna ohladitev z hudo pozebo po nižinah.

ZIMA 1529/1530: Topla zima, v februarju je že vse cvetelo. Aprila pa 
je padlo veliko snega in pritisnil je hud mraz.

ZIMA 1538/1539: Skrajno topla zima, za novo leto so ljudje hodili v 
kratkih rokavih, po travnikih so cvetele rože.

ZIMA 1564/1565: Huda zima v srednji in zahodni Evropi. Od 7. decembra 
do 2. januarja sta bili reki Temza in Elba povsem zamrznjeni.

ZIMA 1565/1566: Najbolj snežena zima v Alpah nasploh, v sredogorju je 
bilo prek 3 metre snega.

ZIMA 1572/1573: Zelo mrzel november, temp. je bila od 5-8 stopinj pod 
povprečjem. Zima je trajala od 8. novembra do sredine marca.

ZIMA 1581/1582: Najhujši mraz za Božič, številni ljudje so zmrznili 
med spanjem.

ZIMA 1586/1587: Huda zima od 9. novembra do 24. februarja, konec maja 
zapade veliko snega in pritisne hud mraz.

ZIMA 1608/1609: Zelo mila zima, niti enkrat ni bilo mraza in snega.

ZIMA 1611/1612: Zelo snežena zima. Od januarja je snežilo 50 dni dolgo, 
celo strehe hiš so bile pod snegom.

ZIMA 1612/1613: Zelo suh in nenavadno topel januar, drevesa so začela 
zeleneti.

ZIMA 1613/1614: Dolga zima, ki je trajala od 9. novembra do sredine 
aprila, sneg je nad 500 metri ležal 150 dni.

ZIMA 1645/1646: Zelo snežena in mrzla zima. Veliko divjih živali je 
umrlo.

ZIMA 1657/1658: Zelo huda in snežena zima, ki je trajala do 7. junija. 
V Rimu je zapadlo ogromno snega. Celo v Angliji je ležal sneg od 1. 
decembra do 21. marca.

ZIMA 1661/1662: Skrajno topla zima. 17. do 23. maja pa je pritiskal 
hud mraz.

ZIMA 1679/1680: Najtoplejši februar.

ZIMA 1708/1709: Najbolj mrzel januar v Evropi, zamrznilo je Jadransko morje. 
Povprečna januarska temperatura je bila -13,2 stopinj celzija!

ZIMA 1710/1711: Najtoplejši in najbolj suh december, za Božič je že vse 
cvetelo. Zima je pritisnila sredi februarja, ko je biilo snega do kolen, 
pritisnil je hud mraz.

ZIMA 1730/1731: Zelo mrzla zima s temp. do -38 stopinj Celzija.

ZIMA 1783/1784: Do 1. novembra je bilo ekstremno toplo, potem pa 
je pritisnil hud mraz, ki je bil najhujši med Božičem in novim letom. 
Po novem letu je padlo ogromno snega, v 24 urah prek 60 cm. Sneg je 
ležal 9 tednov.

ZIMA 1784/1785: Novembra je zapadel sneg in se obdržal do marca. 
Celo v Italiji je bilo februarja 1,5 metra snega. Veliko ljudi je obstalo 
na cestah in zmrznilo. Divje živali so od lakote napadale ljudi po vaseh. 
Bila je invazija volkov. Sneg in mraz sta pojenjala komaj sredi aprila.

ZIMA 1788/1789: Najhujša zima stoletja. Decembra se je začel hud mraz. 
Za božič je bilo tako mrzlo, da so ptiči med letanjem zmrznili in padali 
na tla. Veliko divjih živali je umrlo, spet so se pojavili volkovi. 
Temperatura od -14 do -16 stopinj Celzija podnevi je trajala deloma 
vse prek 6. januarja. V Rimu je med 27. in 30. decembrom zapadlo 
toliko snega kot ga prej 52 let ni. Poštni promet se je ustavil.

ZIMA 1794/1795: Zelo huda zima, 25. januarja so v Londonu 
namerili -29 stopinj Celzija.

ZIMA 1795/1796: Januarja so bili že pravi poletni dnevi. Drevesa so 
zelenela, po travnikih so cvetele rože. Niti najstarejši ljudje se 
niso spomnili tako mile zime. Konec februarja pa je prišel hud mraz, 
ki je trajal do 6. marca, zapadlo je veliko snega.

ZIMA 1798/1799: Že v začetku novembra je začelo snežiti. 20. decembra 
pa se je začel hud mraz. Čez božične praznike je bilo toliko ledu na 
oknih, da ljudje niso mogli nič videti. Za Božič in dan po božiču 
temperatura ni nikjer presegla -12 stopinj Celzija. Tako močan mraz 
je trajal 14 dni. Veliko ljudi po Evropi je zmrznilo.

ZIMA 1829/1830: Obilo snega in hud mraz od Božiča do svečnice(2.2.) 
tako, da so krompir in jabolka tudi v najbolj izoliranih kleteh zmrznila.

ZIMA 1833/1834: Precej topla, suha in mila zima. Do sredine februarja 
ni blo nobenega mraza.

ZIMA 1842/1843: Zima povsem brez snega.

ZIMA 1853/1854: Hud mraz od božiča do 6. januarja, temperature pogosto 
pod -20 stopinj.

ZIMA 1857/1858: Precej mrzla in dolga zima, v letu 1858 že konec oktobra 
zapade veliko snega.

ZIMA 1862/1863: Zelo topla zima, 22. decembra so ljudje nabirali gozdne 
sadeže.

ZIMA 1868/1869: Zgodnja zima. Konec oktobra in prve dni novembra zapade 
veliko snega, ki polomi ogromno drevja, nato še pritisne hud mraz.

ZIMA 1875/1876: Ogromno snega v februarju, največ v zadnjih 45 letih.

ZIMA 1879/1880: Ena izmed najhujših zim s temperaturami do -36 stopinj 
Celzija. V decembru se tri tedne temperatura ni dvignila nad -10 stopinj 
Celzija. Številni ljudje so zmrznili med spanjem. Zajce, goske in kokoši 
so ljudje imeli v hišah, da ne bi zmrznile.

ZIMA 1890/1891: Zelo huda zima, sneg je zapadel 26. novembra, 
med 20. decembrom in 20. januarjem pa je pritiskal hud mraz. Temperature 
so se tudi podnevi pogosto gibale okoli-10 stopinj Celzija.

ZIMA 1892/1893: Huda zima, najbolj mrzlo je bilo januarja. 14. januarja 
so v Ljubljani izmerili -26 stopinj Celzija.

ZIMA 1894/1895: Zelo snežna zima, v marcu so marsikje izmerili rekordne 
količine snega. V Ljubljani je bilo celo 149 cm snega, kar je največ do zdaj.

ZIMA 1897/1898: Zelo malo dni s temperaturami pod lediščem. Za novo l
eto je bil lep sončen in zelo topel dan. Po vrtovih so cvetele narcise. 
Po topli zimi je prišlo mrzlo in mokro poletje. Komaj sredi avgusta 
so temp. presegle 25 stopinj Celzija.

ZIMA 1908/1909: Izjemno mrzel januar in februar, marca dosti snega.

ZIMA 1909/1910: Od Božiča do 6. januarja je bilo tako toplo, da so čebele 
letale po zraku.

ZIMA 1924/1925: Precej mila zima. Komaj v marcu je prvič snežilo in 
zapadlo 10 cm snega.

ZIMA 1928/1929: Najhujša zima prejšnjega stoletja. Tik pred Božičem so 
meteorologi napovedali milo zimo, še dan po božiču je bilo južno vreme, 
za silvestrovo pa je začelo snežiti in nato je pritisnil hud mraz. 
Temperature so se januarja in februarja pogosto spustile 
pod -20 stopinj Celzija, v začetku februarja ponekod celo pod -30. 
Pod -10 stopinj je bilo občasno še tudi v marcu. 3. februarja so 
v Helsinkih izmerili rekordno nizkih -55 stopinj Celzija.

ZIMA 1931/1932: Precej snežna zima do konca maja.

ZIMA 1933/1934: Dolga zima, sneg je ležal vse tri zimske mesece.

ZIMA 1935/1936: Precej mila in topla zima.

ZIMA 1937/1938: Precej mrzel januar, aprila večkrat sneg in hude pozebe 
po Sloveniji

ZIMA 1939/1940: Druga najhujša zima v prejšnjem stoletju. V Ljubljani 
se je temperatura kar 35-krat spustila pod -10 stopinj Celzija.

ZIMA 1940/1941: Precej mrzel december, povprečna temperatura je 
bila -6 stopinj Celzija.

ZIMA 1941/1942: Huda in dolga zima. Že v oktobru je snežilo, tudi 
začetek novemra je bil snežen, najhujše pa je bilo od 8. januarja 
do 22. februarja ko je bila temperatura v Ljubljani ves čas pod ničlo.

ZIMA 1944/1945: Ogromno snega v januarju, v Ljubljani ga je bilo 
27. januarja 84 cm.

ZIMA 1946/1947: Precej huda zima z mrazom in snegom že v oktobru, 
februarja je zapadlo ogromno snega blizu enega metra, v Murski Soboti 86 cm.

ZIMA 1947/1948: Zelo topel januar s temp. do +20 stopinj Celzija.

ZIMA 1951/1952: Ogromno snega v februarju. V Ljubljani je bilo 
146 cm snega, ker je blizu rekorda iz marca 1895, ko je bilo 149 cm snega.

ZIMA 1954/1955: Ogromno snega v začetku marca, v Mariboru 76 cm.

ZIMA 1955/1956: Zelo mrzel februar, temp. se nekaj dni niso dvignile 
nad -10 stopinj Celzija.

ZIMA 1962/1963: Precej huda in snežna zima, v Murski Soboti je bilo 
16. januarja -31 stopinj Celzija.

ZIMA 1967/1968: Najtoplejši Božič stoletja s +13,3 stopinj Celzija.

ZIMA 1968/1969: Ogromno snega v februarju. V Kočevju ga je bilo 148 cm, 
v Mariboru 68 cm, v Ljubljani 76 cm.

ZIMA 1969/1970: Zelo snežen in mrzel december. V Murski Soboti je bilo 
22. decembra -27,6 stopinj Celzija, za božič je nižine po Sloveniji 
prekrivala debela snežna odeja, marsike višja od pol metra.

ZIMA 1974/1975: Zelo mila zima, januarja so bili lepi sončni in topli 
dnevi s temp. od +10 do +15 stopinj Celzija, snega je bilo zelo malo, 
manj kot 10 dni.

ZIMA 1980/1981: Dolga zima. Sneg je zapadel že 2. novembra. V tej 
zimi je bilo 118 dni snežne odeje.

ZIMA 1984/1985: Precej huda zima. Temperature so se januarja in februarja 
večkrat spustile pod -20 stopinj.

ZIMA 1985/1986: Veliko snega in mraz v februarju.

ZIMA 1986/1987: Po toplem decembru je sledil ledeno mrzel januar. 
V začetku januarja je v dveh dneh zapadlo več kot 50 cm snega, 
kasneje pa je pritisnil hud mraz. 12. januarja je bilo v Murski 
Soboti zjutraj -27 stopinj Celzija.

ZIMA 1989/1990: Mila in zelo suha zima. Sneg je ležal le 5 dni, 
prvič je zapadel 8. februarja.

ZIMA 1995/1996: Dolga in snežna zima z 95 dnevi snežne odeje, 
zadnjič je snežilo 13. aprila.

ZIMA 1996/1997: Hud mraz med Božičem in novim letom. 27. decembra 
je bilo ob 13. uri v Murski Soboti -15 stopinj Celzija, zjutraj 
pa je bilo -22 stopinj. Za novo leto je snežilo pri -10 stopinj 
Celzija podnevi. Sneg je ležal od 24. decembra do 8. februarja. 
To leto smo imeli precej mrzel april, večkrat je snežilo, nazadnje 
20. aprila, marsikatere predele po Sloveniji so prizadele pozebe.

ZIMA 1997/1998: Konec oktobra je pritisnil zimski mraz, 30. oktobra 
zjutraj je bilo kar -10 stopinj Celzija, nato pa je sledila precej 
mila zima. 12. in 13. februarja je bilo podnevi +21 stopinj Celzija. 
Sneg je ležal 11 dni.

ZIMA 1998/1999:Sneg je zapadel 21. novembra in se obdržal do 25. januarja, 
potem je prehodno skopnel. 9. in 10. februarja pa je po vsej Sloveniji 
močno snežilo. Zapadlo je od 40 do 80 cm snega, višje tudi več. Ta sneg 
se je obdržal do 27. februarja. Vse skupaj je sneg v tej zimi ležal 85 dni.

ZIMA 2000/2001: Precej mila zima. Novembra je bilo pogosto 
od +10 do +20 stopinj Celzija, 7. januarja je bilo podnevi +15 stopinj. 
Sneg je ležal 9 dni.

ZIMA 2001/2002: Po zelo mrzlem decembru sta sledila topel januar in 
februar. 28. januarja je bilo +20 stopinj Celzija.

ZIMA 2002/2003: Po toplem novembru je sledila prava zima. Sneg je 
zapadel 5. januarja in se obdržal do 28. februarja. Tudi v decembru 
je bilo nekaj snega in ledenih dni.

ZIMA 2004/2005: Med 6. in 10. februarjem hud mraz, 9. februarja je v 
Murski Soboti bilo zjutraj -24 stopinj Celzija. Mraz z jutranjimi 
temperaturami pod -20 stopinj je spet pritisnil v začetku marca in 
tako je bila prva polovica marca marsikje najhladnejša od leta 1950. 
Prvič je v tej zimi snežilo 19. januarja, saj je bilo prej kar milo vreme.

ZIMA 2005/2006: Veliko snega med Božičem in novim letom. 30. decembra 
je snežna odeja bila tudi po nižinah debela od 40 do 60 centimetrov. 
Sneg je ležal do sredine februarja, ko je le prehodno skopnel. 
5. marca je spet močno snežilo. V Moskvi so sredi januarja 
izmerili -40 stopinj Cezija, kar se od leta 1942 ni zgodilo.

ZIMA 2006/2007: Zelo topla zima. Sneg je prvič zapadel 25. januarja in 
le okrog 5 cm, za nekaj dni je že skopnel. Več kot polovico januarja 
in februarja je bilo podnevi prek +10 stopinj Celzija. 11. januarja 
je bilo +16 stopinj Celzija. Večja pošiljka snega je prišla komaj 
19. marca, ko je zapadlo prek 20 cm snega. Sneg je v tej zimi ležal 10 dni.

ZIMA 2007/2008: Zelo suha in topla zima. V drugi polovici januarja 
in februarja so bile temp. pogosto nad +10 stopinj Celzija. 23. in 24. 
februarja je bilo +18 stopinj.

ZIMA 2012/2013: Dolga in precej snežna zima. Vso zimo je pogosto snežilo. 
Že v decembru je bilo ponekod do 70 cm snega, za božič je bilo južno, 
januarja pa je na debelo zamedlo vso Slovenijo, bilo je od 30 do 60 cm 
snega. Še več snega pa je bilo konec februarja in sicer od 30 do 120 cm, 
največ na jugu Slovenije. Tudi marca je še snežilo, najprej 14. marca, 
še bolj pa med 24. in 26. marcem, ko je zapadlo med 15 in 35 cm snega, 
temperatura pa je bila ves čas pod ničlo. Takega mraza v drugi polovici 
marca ni bilo že od leta 1963.

Kaj naj rečemo, kot to, da je vreme spremenljivo - kot vse v naravi!

AKTUALNO | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | |

AKTUALNO
| 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | |