AKTUALNO
| 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | 2015 | 2016 | 2017 | 2018 | 2019 | 2020 | |


Stran se bo dopolnjevala v okviru razpoložljivega časa. Za vse morebitne napake in nerodnosti se že v naprej opravičujem.
  • * Vreme "v vesolju" 3, http://www.spaceweather.com/ *
  • * Shadow&Substance *
  • EPOD (Earth Science Picture of the Day)
    [ The Very Latest SOHO Images] [SDO | Solar Dynamics Observatory ] [STEREO (Solar TErrestrial RElations Observatory) ] [3D images] [SolarHam]
    ..Zvezdna karta ..
    Slovenija pod skupnim nebom,
    (velika konjunkcija) 19. - 23. 12. 2020
    Vir: Astronomy Picture of the Day via AGO.
    translation into Slovenian by H. Mikuz.
    Zvezdna karta.





    1. ASTRONOMSKE NOVIČKE IZ KORONA KARANTENE 2021

      Ta čas karantene se da izrabiti tudi za astronomska opazovanja, slikanje neba ...¸




      Delni Sončev mrk 10. junija 2021

      April se je začel precej zimsko, z obilico snega in z mrazom, a še zmeraj nudi krasne pogoje, da se poslovimo od zimskega neba. Tudi nočne omejitve gibanja ni več (od 12. apr. 2021), super - korona pa še kar vztraja, a upajmo, da se do poletja umiri (15. aprila se kažejo prva znamenja upadanja okužb s covid-19; nekaj je že precepljenih, tisti, ki pa se ne zavedajo nevarnosti ali namerno širijo okužbo - pa so zmeraj bolj v manjšini ..., butalci se zelo radi kregajo s pametjo in žal velikokrat zmagajo butalci ...). A pustimo naše navade - smo kar smo in kar moramo biti zaradi oklice in izročila ...
      10. junija 2021 pa nas že pričakuje delni Sončev mrk (seveda tokrat brez "korone", ker je delni). 15 dni prej bo po pričakovanjih še Lunin mrk, celo popoln, a žal ne bo viden iz Evrope.

      
      When the Eclipse Happens Worldwide — Timeline
      The eclipse starts at one location and ends at another. 
      The times below are actual times (in UTC) when the eclipse occurs.
      
      Event						UTC Time		Time in Ljubljana*
      First location to see the partial eclipse begin	10 Jun, 08:12:20	10 Jun, 10:12:20
      First location to see the full eclipse begin	10 Jun, 09:49:50	10 Jun, 11:49:50
      Maximum Eclipse					10 Jun, 10:41:54	10 Jun, 12:41:54
      Last location to see the full eclipse end	10 Jun, 11:33:43	10 Jun, 13:33:43
      Last location to see the partial eclipse end	10 Jun, 13:11:19	10 Jun, 15:11:19
      
      * These local times do not refer to a specific location but indicate the beginning, 
      peak, and end of the eclipse on a global scale, each line referring to a different 
      location. Please note that the local times for Ljubljana are meant as a guideline 
      in case you want to view the eclipse via a live webcam. They do not mean that 
      the eclipse is necessarily visible there.
      
      




      Začetek aprila 2021,
      Mars še zmeraj krasi ozvezdje Bika, Sonce kaže imenitne protuberance, prejeli smo obilo snega - "zdi se, da je zima zamenjala veliko noč za božič ..."


      Slovenija je 3. 9. 2020 z evropsko raketo napredne generacije Vega izstrelila svoja prva satelita NemoHD in Trisat - satelit visoke ločljivosti NEMO-HD se je že izkazal za izjemno primernega za opazovanje površinskih detajlov, tako kmetijskih površin, vegetacije, kot rek in ocen onesnaženosti, snema videe dogajanj v večjih mestih, letališčih ... Satelit Trisat pa trenutno še ni začel s snemanjem ... Držimo pesti za oba in za njuni ekipi, da bosta kar se da uspešna.
      * https://www.space.si/mikrosatelit/
      * http://www.space.si/novice/


      Mars in Plejade za hribom Vinegar


      Mars in Plejade za hribom Vinegar
      Avtorstvo slike & avtorske pravice: Kristine Richer

      Pojasnilo: Je to le osamljeno drevo na praznem hribu? Za začetek morda, a poglej dlje. Tam morda čaka na odkritje dejavno vesolje. Najprej je fizično, levo od drevesa, planet Mars. Rdeči planet, ki je novo domovanje Nasinega roverja Vztrajnost, ostaja ta mesec viden po sončnem zahodu nad zahodnim obzorjem. Desno od drevesa so Plejade, svetla zvezdna kopica, v kateri prevladuje nekaj svetlih modrih zvezd. Prikazana slika je sestavljena iz nekaj ločeno posnetkov ospredja in ozadja, narejenih tekom nekaj ur v začetku tega meseca iz iste lokacije na hribu Vinegar, kraj Milford, Nova Škotska, Kanada. Takrat je šel Mars počasi, noč za nočjo skoraj pred oddaljeno zvezdno kopico Sedem sester. Naslednjič bo šel Mars na tako majhni kotni razdalji od Plejad leta 2038.

      VIR: https://apod.fmf.uni-lj.si/astropix.html

      Epidemija korone je dobila nov zagon, vojna za cepivo je na vrhuncu, epidemija je priročna za vse sorte manipulacij ..., nič novega - že videno. A zvedno nebo nas še zmeraj vabi, da si vzamemo čas zanj. Mars še zmeraj krasi večerno nebo v ozvezdju Bika, na njem pa marsovski helikopter Iznajdljivost (Ingenuity) čaka, da bo v dneh po 10. aprilu prvič sam poletel - kot prvi tak letalnik na drugem planetu. S tem bo izjemno povečal doseg raziskovanja Marsa - držimo pesti, da letalniku in vsem inženirjem, načrtovalcem uspe ...
      Še slika lanskega junaka Saturna, njegovih lun in obročkov preko - Cassini Imaging Team, ISS, JPL, ESA, NASA.


      Saturnovi obroči: v njih, skoznje in za njimi
      Avtorstvo slike: Cassini Imaging Team, ISS, JPL, ESA, NASA

      Pojasnilo: Na zgornjem posnetku so štiri lune -- lahko najdete vse štiri? Prva -- in v resnici najdlje v ozadju -- je Saturnova največja luna Titan, ki je tudi ena od večjih lun v Osončju. Temna sled pri vrhu tega vedno oblačnega sveta je njegova severna polarna kapuca. Naslednja zelo očitna luna je svetla Dione, ki je v ospredju, vidimo tudi kraterje in dolge ledene pečine. Z leve se v sliko razteza več širokih Saturnovih obročev. Med njimi je tudi Saturnov obroč A s temno Enckejevo vrzeljo. Daleč desno, takoj za robom obročev, je luna Pandora, ki počez meri le 80 kilomentrov in ki s svojo prisotnostjo kot pastirica vpliva na Saturnov obroč F. Kje pa je četrta luna? Če pozorno preučite Enckejevo vrzel v Saturnovih obročih, boste zagledali svetlo točko, ki je v resnici luna Pan. Čeprav je s premerom le 35 kilometrov med Saturnovimi najmanjšimi lunami, je Pan dovolj masivna, da pomaga skrbeti, da je Enckejeva vrzel skoraj očiščena delcev iz obročev. Po več kot desetletju raziskovanja in odkritij je sondi Cassini leta 2017 začelo zmanjkovati goriva, zato so jo usmerili v Saturnovo atmosfero, v kateri se je zagotovo stopila.

      Vir: https://apod.fmf.uni-lj.si/ap210404.html




      Začetek marca 2021,
      Mars krasi ozvezdje Bika, Sonce kaže imenitne protuberance


      Korona rahlo popušča, vreme je konec februarja in začetek marca naravnost noro lepo - Lune zvečer ni nad obzorjem in pogoji za opazovanja nočnega neba so naravnost briljantni. Tudi previdno druženje in odprtost občinskih meja sedaj ponujajo skoraj vonj po starem dobrem brezbrižnm svetu pred 2020. Dokler nam dan ukrade noči, se splača še dodobra izkoristiti tedne v marcu za potovanje po pomladnem in delno še zimskem nočem nebu.

      Sonce v H-lfa filtru je prav izjemno, veliki robni izbruhi v korono spet kažejo izjemno živost in vitalnost naše Zvezde.


      Mars - zdaj dom roverja Perseverance - pa na večernem jugozahodnem nebu, skupaj z Aldebaranom in Plejadami, tvori krasno nebesno veduto - kot lani Venera ...


      Mars v Biku
      Avtorstvo slike & avtorske pravice: Petr Horalek / Institute of Physics in Opava

      Pojasnilo: Nocoj lahko opazite Mars na večernem nebu. Rdeči planet, ki je zdaj dom roverja Perseverance trenutno potuje skozi ozvezdje Bik in je na nebu blizu zvezdne kopice Sedem sester ali Plejade. Pravzaprav ta globok širokokotni pogled območja prikazuje Mars blizu njegove najbližje konjunkcije s Plejadami 3. marca. Pod središčem je Mars svetlo rumenkast nebesni svetilnik, le približno 3 stopinje od precej modre zvezdne kopice. Aldebaran, ki tekmuje z Marsom po barvi in svetlosti, je zvezda alfa Bika. Zvezda rdeča orjakinja je v ospredju blizu spodnjega levega roba slike, v smeri pogleda proti bolj oddaljeni zvezdni kopici Hijade. Sicer preveč temne za naše oko, da bi jih videli, se temne prašne meglice nahajajo ob robu masivnega molekularnega oblaka Perzej z nenavadnim rdečkastim sijem NGC 1499, meglice Kalifornija, zgoraj desno.

      Vir: https://apod.fmf.uni-lj.si/




      Vesela novica,
      dovoljeno je zbiranje do 10 ljudi in ni več omejitve na občine


      Od 15. februarja 2021 je spet dovoljeno zbiranje do 10 ljudi in ni več omejitve na občine. Po pomladnem uspehu v boju s covid-19 in poletnem preveč sproščenem dopustovanju in jesenskem druženju, smo covid-19 žal raztrosili po celotni Sloveniji (kot Belgija, Češka ...), mediji pa so dali influencerjem neverjetno veliko prostora za dvom ali bolezen sploh obstaja in rezultat je tu ... (malo avtistično, žagali smo vejo na kateri sedimo, razen če nam ni mar za težko bolane sodržavljane, nam ni mar za zdravstveno osebje ali sploh lahko zdrži enormni pritisk na intenzivne oddelke ...). Ko atek razlaga otroku, da je potrebno spoštovati sočloveka, mama pa, da je potrebno uveljaviti le svojo moč in premetenost, se ve - kaj sledi ... Žal v Sloveniji krizne zrazmere ne smejo trajati več kot nekaj mesecev, ker drugače klonemo pod pritiskom psihoze in medsebojnega nagajanja ... (tako je s prometnimi nesrečami, samomori, medvojnimi tragedijami, zgodbami iz služb, družin, šol ...). A to so danosti iz katerih se bomo morebiti nekoč kaj naučili (začnemo lahko takoj) - a veseli bomo že, če ne bo tretjega vala covid-19.
      Zatorej - lahko astronomi sedaj spet začnemo z opazovanji in fotografiranjem na temnih lokacijah ..., kot nam je to bilo dano poleti (ko nas je obiskal izjemen komet C/2020 F3 - NEOWISE ) in delno jeseni. Veliko konjunkcijo 21. dec. 2020 nam je vzelo vreme in delno tudi covid-19.
      Torej - veselo na delo, Luna je mlada (15. feb. 2021) ..., na Marsu pe (zaenkrat še) ni virusa covid-19, je pa Nasino vozilo Perseverance ...




      Pristanek na Marsu, 18. feb. 2021

      Prenos pristanka Nasinega vozila Perseverance.

      Na Marsu je pristal prvi novi rover po desetih letih. Ob 21.56 (18. februar 2021) je tam pristal Nasin Perseverance, skupaj z manjšim helikopterjem Ingenuity.
      Nasin rover Perseverance je prestal neslavnih "sedem minut groze" in ob 21.56 pristal na 204 milijone kilometrov oddaljenem Marsu, v zadovoljstvo in slavje Nasinih inženirjev. (Dejansko se je to zgodilo 11 minut in 22 sekund pred tem, saj toliko časa potuje signal, ki ga sicer posredujeta orbiterja MRO in Maven). Končal je v kraterju Jezero. Kako točno je zadel ciljno lokacijo, bomo še izvedeli.
      Predvideno časosledje ključnih dogodkov
      21.38 - ločitev potovalnega odseka
      21.45 - vstop v ozračje
      21.49 - največje segrevanje
      21.52 - odprtje padala
      -- 20 sekund pozneje odvržen toplotni ščit
      21.54 - ločitev od zaščitne kapsule
      21.55 - pristanek
      (V resnici se je vse skupaj zgodilo 11 minut in 20 sekund prej.)

      Perseverance bo iskal sledi biološkega. Njegov ključni namen je najti biomarkerje, torej sledi (nekdanjega) življenja, ali pa ugodne razmere zanj v preteklosti. Dno nekdanjega jezera je najbrž idealen kraj za to. Na Zemlji se je namreč življenje pojavilo v vodi, poleg tega bi lahko rečne naplavine in glina takšne sledi ohranili skozi čas.
      Rover jih bo iskal (pa še marsikaj drugega) s sedmimi znanstvenimi instrumenti. Površje bo premerjal s številnimi kamerami, skupno jih je kar 19. Z radarjem, ki bo prodiral vsaj deset metrov v tla, bo preverjal njihovo strukturo: plasti, gostoto, kamne, pa morebitne nanose ledu ali celo kakšne slanice. V okolico bo vrtal in shranjeval vzorce, ki naj bi jih čez deset let pobrala misija MSR in jih odnesla na Zemljo. Imel bo spektroskope, s katerimi bo na daljavo preverjal kemijo okoliškega površja, iščoč biomarkerje; pa laser, s katerim bo zanimivejše točke segrel na do 10.000 stopinj Celzija, kar bo razkrilo še več. Laser je opremljen z lastnim mikrofonom, ki bo koristen pri analizi "sežganih" kamnin.
      Ker so se kolesa Curiosityja obrabljala hitreje od pričakovanj in so v njih zazevale luknje, so za Perseverance pripravili drugačne. Imajo več reber, so malo višja in ožja. Premer znaša 52,5 centimetra. Material ostaja aluminij.
      Ker so se kolesa Curiosityja obrabljala hitreje od pričakovanj in so v njih zazevale luknje, so za Perseverance pripravili drugačne. Imajo več reber, so malo višja in ožja. Premer znaša 52,5 centimetra. Material ostaja aluminij.
      Odprava Mars 2020 je namenjena tudi morebitnemu prihodnjemu življenju na Marsu. V roverju se skriva naprava MOXIE, s katero bodo testno proizvajali kisik z razbijanjem ogljikovega dioksida. Če bo učinkovita, utegnejo večje različice vnaprej pripravljati kisik za človeške obiskovalce. Nadalje je opremljen s petimi materiali, iz katerih namerava Nasa narediti skafandre za Mars. Izkazalo se bo, koliko so odporni proti mrazu in sevanju.
      Perseverance bo deloval predvidoma eno marsovo leto (slabi dve zemeljski), zelo verjetno precej več. Poganja ga generator električne energije na plutonijev dioksid (MMRTG), ki ga bo dovolj za najmanj 14 let. Prav takega ima tudi zdajšnji Nasin rover Curiosity. Generator pretvarja toploto jedrskega razpada v električno energijo.


      Perseverance: sedem minut do Marsa
      Video Credit: NASA, JPL

      Pojasnilo: Kako tezko je varno pristati na Marsu? Tako tezko, da je veliko vec poskusov spodletelo kot uspelo. Naslednji poskus bo v cetrtek. Glavna tezava je, da je Marsovo ozracje pregosto, da bi ga lahko prezrli -- ali pa bi stopilo vase vesoljsko plovilo. Po drugi strani pa je ozracje preredko, da bi se lahko zanasali na padala -- saj bi vase vesoljsko plovilo lahko strmoglavilo. Kot je prikazano v predstavljenem videoposnetku, bo pristajalni modul Perseverance izgubil velik del svoje visoke hitrosti z uporabo velikega padala, nato pa se bo preusmeril na rakete in koncno, ce bo slo vse po sreci dosegel vrhunec z lebdecim nebesnim zerjavom, ki bo z vrvmi pocasi spustil kot avtomobil velik rover Perseverance na povrsje. Morda se slisi noro, toda rover Curiosity je bil na podoben nacin postavljen na Mars leta 2012. Od vstopa v ozracje do povrsinskega dotika traja priblizno sedem minut, kar koordinira vgrajeni racunalnik, ker je Mars predalec za hitro interaktivno komunikacijo. V tem casu bodo ljudje na Zemlji preprosto cakali, ali je bil pristanek uspesen. Prejsnji teden je vesoljsko plovilo Hope iz Zdruzenih arabskih emiratov uspesno zacelo kroziti okoli Marsa, dan kasneje pa je sledila Kitajska misija Tianwen-1, ki bo verjetno nacrtovala pristanek lastnega roverja nekje v naslednjih nekaj mesecih.

      VIR: apod.




      Nebo januarja 2021

      Če nas je decembra navduševala konjunkcija Saturna in Jupitra, pa nas je januarja (mesec pozneje) konjunkcija Marsa in Urana.


      Avtor slike je Dr. Sebastian Voltmer: https://twitter.com/SeVoSpace/status/1351826394490220544
      Uran smo lahko okrog 20. jan. 2021, zaradi bližine Marsa, enostavno našli in opazovali (planeta sta bila na razdalji zgolj okrog 1,7 °), recimo že z daljnogledom 15X70 ali 20x80. Opazili smo lahko izrazito oranžno podobo Marsa in modre odtenke Urana (fotografija zgoraj to še posebej poudari). Planeta sta se srečala v Ovnu (Aries), Mars z magnitudo 0,2 (velikost 8,5 ") in Uran z magnitudo 5,8 (velikost 3,5 "). Lepo!




      Sonce 8. feb. 2021

      Januarja pa se je zdelo, da se je Sonce spet odpravilo na zimsko spanje, a 8. feb. 2021, na naš kulturni praznik (Prešerno dan), je spet pokazalo svojo živost z izrazitim izbruhom (velikosti 10 Zemelj).


      Sonce 8. feb. 2021 - kulturni praznik (Prešerno dan).




      Bliski pulzarja v Rakovici


      Bliski pulzarja v Rakovici

      Avtorstvo videa & avtorske pravice: Martin Fiedler

      Pojasnilo: Nekako je preživel eksplozijo, ki bi zagotovo uničila naše Sonce. Zdaj se vrti 30-krat na sekundo in slovi po hitrih bliskih. Gre za pulzar Rakovica, vrtečo nevtronsko zvezdo in ostanek supernove, ki je ustvarila meglico Rakovica. Pozorno oko lahko opazi bliske pulzarja na prikazanem pohitrenem videu, tik nad centrom slike. Video je narejen s sestavljanjem posnetkov, narejenih iz slik z bliski pulzarja, kot tudi s sestavljanjem slik, narejenih v vmesnem času. Utripanje pulzarja Rakovica je morda prvič opazila neznana ženska, ki se je leta 1957 udeležila javnega opazovanja na univerzi v Chicagu - vendar ji niso verjeli. Prvotno eksplozijo supernove so leta 1054 videli mnogi. Meglica Rakovica ostaja slikovit oblak plina, ki se širi in seva čez elektromagnetni spekter. Zdaj menijo, da je pulzar preživel eksplozijo supernove, ker je sestavljen iz izjemno goste kvantno degenerirane snovi.

      Vir: apod



      ----------------------------------------------------------------------------------------



      Spika, fantiček in konjunkcija,
      26. dec. 2020, Jupiter in Saturn se vidno oddaljujeta - začenjata nov cikel lovljenja - do nove konjunkcije


      Po deževnem / oblačnem vremenu od 18. do 25. dec. 2020, se nas je 26. dec., na zadnji praznični dan, nebo spet usmililo. Dan je bil jasen, primerno letnemu času neoliko mrzel in vetroven. Z družino smo si ogledali Sonce v H-alfa svetlobi. Okrog in okrog je bilo videti veliko izrazitih "izbruhov" in blizu središča veliko pego in po ostali površini še kar nekaj manjših peg.

      Takoj sem pomislil, da nocoj lahko še pokukamo proti Saturnu in Jupitru - 5 dni po veliki konjunkciji (sedaj sta planeta že zamenjala poziciji - in sta narazen okrog 35 loč. sekund). To je še zmeraj dovolj za povečave okrog 40 ali 50x v teleskopu. Pred 17. h so se od velike konjunkcije najprej poslovili družinski člani.
      Čeprav je tukaj strah pred korono, sem poklical še bralca Spike, ki si je za svojega vnuka zelo želel, da bi si ogledal veliko konjunkcijo (v okviru pravil se tudi to da urediti, sploh pa za radovenega otroka). Zaradi vremena nam je datum velike konjunkcije 21. dec. "ušel", a tudi današnji pogled na oba planeta je bil še zmeraj navdušujoč. Dobili smo se na Vilharjevi ob veliki dolgi klopci (ob križišču z Železno cesto). S sabo sem prinesel teleskop 100 mm Maksutov (F = 1000 mm) na namizni Dobsonovi montaži in nekaj okularjev. Fantek je bil radoveden in brez vseh težav je videl Jupitrove lune, Saturnove obročke in to hkrati v istem polju okularjev (opisal je enako podobo, kot smo jo videli odrasli). Opazoval je celo večkrat. Nakar si je ogledal še Luno in planet Mars. Čas je hitro minil, severni veter pa nam je zmeraj bolj prihajal do živega. Jupiter in Saturn sta počasi zahajala za železniško postajo - in tako smo se poslovili z upanjem, da se spet vidimo na Šentvidu ob večjih teleskopih in to ob koncu neljube korone.
      Kontaktiralo me je tudi kar nekaj znancev (kašen tudi po desetih letih ...), kako bi si ogledali veliko konjunkcijo. A sam seveda nisem upal v avanturo skupnega opazovanja. Gre za varnost družine, prijateljev, sodelavcev, tudi skrbim za 90+ letno mamo ..., ki jo vsak dan pokličem, a mi kdaj vpraša, zakaj je med prazniki nič ne pokličem ... K njej fizično zaradi epidemije covi-19 ne upam pogosto ...
      Sledi še nekaj primerjalnih slik.

      Primerjalni sliki - planeta zamenjata poziciji blizu ekliptike.

      Jupiter in Saturn 16. dec. 2020,
      5 dni pred veliko konjunkcijo.

      Jupiter in Saturn 26. dec. 2020,
      5 dni po veliki konjunkciji.




      Še sliki spletnih kamer - Bilje, Ljubljana.






      Sledi velika konjunkcija 2020 iz APOD strani.



      Jupiter sreča Saturn: Velika konjunkcija z rdečo pego / Avtorstvo slike & avtorske pravice: Damian Peach
      Pojasnilo: Čas je bil za njun posnetek od blizu. Pred dvemi dnevi sta se Jupiter in Saturn srečala na razdalji desetinke stopinje drug od drugega, v takoimenovani Veliki konjunkciji. Čeprav se oba planeta srečata na nebu vsakih 20 let, je bilo to najtesnejše srečanje v skoraj štirih stoletjih. Predstavljen sestavljen posnetek je bil narejen zgodaj na dan Velike konjunkcije in ni ujel na istem posnetku le oba orjaška planeta, ampak tudi štiri največje Jupitrove lune (od leve proti desni) Kalisto, Ganimed, Jo in Evropa -- ter največjo Saturnovo luno Titan. Če pogledate čisto od blizu, je na jasnem posnetku teleskopa Chilescope tudi Jupitrova Velika rdeča pega. Čeprav se planeta zdaj oddaljujeta ju še vedno lahko vidimo dokaj blizu, na razdalji manj kot stopinjo, ko vsako noč zahajata kmalu za Soncem v smeri zahoda. Vir: https://apod.fmf.uni-lj.si/ap201223.html



      VTISI - 21. dec. 2020 se Jupiter in Saturn približata na 1/10 stopije (velika konjunkcija),
      - komentar na izjemen prenos konjunkije iz The Lowell Observatory in Flagstaff, Arizona - ZDA





      Večini od astronomskih navdušencev je v dneh okrog velike konjunkcije uspelo okrog 3x opazovati bližanje Jupitra in Saturna. Eden lepših večerov je bil 17. december, ko so na jugozahodu skupaj zahajali mlada Luna in vzporedno Saturn in Jupiter, ki sta bila narazn okrog 28 ločnih sekund, nekaj manj kot je navidezni kotni premer polne Lune na nebu. Uporabne so bile povečave do 100x, sploh okrog 16:45. Nebo je bilo zelo mirno. Oba planeta sta bila čisto spodobna in noben ni jamral, da to pa ni nič ... Bilo je čudovito - za vse prvič oba planeta v istem polju teleskopa ...


      Velika konjunkcija 2020 iz Mngeškega polja - foto: Z. V.


      Ker pa nam je vreme ponagajalo (astronomsko gledano), nam je ostalo zgolj še srfanje po spletu, kje bo kak prenos velike konjunkcije. Sam sem se odločil in ni mi žal, za spletni prenos (The Lowell Observatory in Flagstaff, Arizona - ZDA, will host a program showcasing live views through its telescopes.):
      *** https://lowell.edu/the-great-conjunction/
      Oz. https://www.youtube.com/watch?v=XrRcfaWutLQ&feature=emb_title

      Prenos je bil res na nivoju - mirna slika, uporabili so tri teleskope:
      - Lowell Discovery Telescope - 4,3 m premera, 2360 m n. v., iz leta 2012 ima 156-elementov aktivne optike,
      - en teleskop iz sistema Giovale Open Deck Observatory, ki so namenjeni za obiskovalce in cena za obisk in uporabo je toliko kot stane 12" Dobson,
      - še enega od bližnjih teleskopov.
      Spreminjali so tudi čas ekspozicije, da so lahko ujeli ali površino Jupitra ali Jupitrove lune, večinoma pa so držali ekspozicije, ki so razkrile lepote Saturna. Iz 20. decembra so imeli tudi sliko, ki je bila zelo kvalitetno zložena, tako da si oba planeta lahko videl (za tako metodo optimalno, oba v eni sliki) v svoji najlepši podobi. Tisto kar pa je bila dodana vrednost in šteje, pa so bili komentarji vrhunskih sodelavcev Lowell observatorija, naštejmo jih:
      direktor dr. Jeff Hall (povezuje prenos), dr. Michael West (praznovanje različnih kultur ob zimskem sosticiju), Jos Scnidler (osnovne informacije o veliki konjunkciji, recimo da bo 17. jun. 7541 prišlo do okultacije, prve po 6857 pr. Kr.), dr. Jennifer Hanley (podal zanimive podatke o Jupitrovih in Saturnovih lunah), dr. Larry Wasserman (podal nebesno mehaniko gibanja obeh teles), dr. Joe Llama (predstavil iskanje eksoplanetov in in konjunkcij, ki se dogajajo tudi ob njih, omenil je naselitveno področje okrog oddaljenih zvezd), Kevin Schindler (vpliv konjunkcij, astronoije na družbo, nenavadne korelacije, kaj je Betlehemska zvezda), dr. Nick Moskovitz (predstavil je meteorski roj Ursidov - radiant Ursidov leži v ozvezdju Malega medveda, ki je te dni aktiven, maksimum pa ima okrog 22. decembra) ...

      https://news.ebene-magazine.com/wpvr_video/ebene-magazine-com-live-see-the-great-conjunction-christmas-star-of-2020/
      00:00:00 | Dr. Jeff Hall, Lowell Observatory Director: Welcome
      00:04:31 | Dr. Michael West, astronomer: Winter and Summer Solstice Around the World
      00:24:24 | Jos Schindler, educator: Introduction to the 2020 Great Conjunction
      00:46:08 | Dr. Jennifer Hanley, planetary scientist: The Icy Moons of Jupiter and Saturn
      01:07:45 | Dr. Larry Wasserman, planetary scientist: Thoughts on This (and Other) Great Conjunctions
      01:23:42 | Jos Schindler, educator: Recap of the 2020 Great Conjunction
      01:32:10 | Dr. Joe Llama, astronomer: Conjunctions in Other Planetary Systems
      01:49:09 | Kevin Schindler, historian: Historic Conjunctions and the Christmas Star
      02:09:37 | Dr. Nick Moskovitz, planetary scientist: Ursids Meteor Shower
      02:28:21 | Dr. Jeff Hall, Lowell Observatory Director: Closing Remarks

      Ker so ZDA in s tem "Lowell Observatory" daleč na zahodu, se je prenos začel 22. dec. ob 1. h po našem času in je trajal tja do 3. h zjutraj. Ko sem poslušal imenitno komentiranje dogodka s strani imenitnih znanstvenikov, znanstvenic, sem imel občutek, da so na Observatoriju Lowell brali Bojanovo Spiko ... 3/4 vsebine prispevkov je bilo podobnih Spikinim v letu 2020 na temo velike konjunkcije 2020. Ta hecen komentar sem ves zmatran poslal (ob 3:17) tudi Bojanu, ki je z nasmeškom odgovoril: "Ha, ha ... Čeprav je možno. Jo imajo naročeno v Ameriški nacionalni knjižnici." .
      A že zgolj občutek, da smo strokovno zarven, šteje ... Zagotovo pa Spika brez težav po vsebini in likovno konkurira ostalim svetovnim revijam iz področja astronomije, naravoslovja ... Ima jo Ameriška nacionalna knjižnica (Library of America), mnoge slovenske šole pa ne ..., a na svetu se vse spreminja in tudi ta odnos do astronomije se bo - na bolje ... Še beseda o Observatoriju Lowell.
      Observatorij je ustanovil Percival Lowell leta 1894. V zgradbi na Mars Hillu zahodno od središča Flagstaffa domuje Clarkov refraktor (1896 ga je za 20.000$ v Bostonu zgradil Clark, ima premer 610 mm). Sedaj je namenjen za javno izobraževanje. Tukaj je postavljen še 330 mm teleskop (f/5.3 astrograf - refraktor s tremi elementi - Cookejev triplet), ki ga je leta 1930 uporabljal Tombaugh pri odkritju plutoidnega pritlikavega planeta Plutona. Do 2006 je imel Pluton status planeta (je onkraj plinskih velikanov, ima zelo ekscentrično orbiti, je zelo majhen in podobnih kamnitih pritlikavih planetov je še veliko - leži v Kuiperjevem pasu).
      Kaj je bilo zanimivo pri prenosu - rdeča nit je bilo pozivanje k aktivnemu spremljanju dinamike Jupitra in Saturna. Cel čas so torej poudarjali, da lahko konjunkcijo spremljamo s prostim očesom, daljnogledom ali s telskopom, in da imamo še nekaj tednov časa ... Sledi nekaj slik prenosa in slikovni povzetek predavanj, komentarjev.


      Prenos se je začel v mraku - zato je ozadje modro.












      Slikovni povzetek predavanj, komentarjev ob prenosu velike konjunkcije Jupitra in Saturna 21. dec. 2024 - Observatorij Lowell, mesto Flagstaff v Arizoni - ZDA.







    2. Pobuda iz leta 2020 - Velika konjunkcija
      - 21. dec. 2020!



      Velika konjunkcija Saturna in Jupitra, 21. december 2020.



















      Ekipa iz 2005.


      Delo v observatoriju leta 2009 - foto Klemen Blokar.







    3. DOMAČA STRAN AKGŠ NEPREKINJENO DELUJE ŽE OD LETA 1995!

      Čestitke ali - zvezdi siizmenjujeta gravitone.
      Nekaj zanimivosti iz zgodovine strani!








    Za astronomski krožek: ZORKO Vičar

    E-POŠTA, RFC-822: Zorko.Vicar@guest.arnes.si


    Nazaj na aktualno stran.
    Nazaj na domačo stran.


    Rekordi (tem. maksimumi) do junija 2015
    ----------------------------------------------------------
    1) Svetovni temperaturni rekord, ki ga priznava tudi Svetovna meteorološka organizacija (SMO), je 56,7 °C v Dolini smrti 10. julija 1913
    2) Za Evropo je odgovor manj zanesljiv, a SMO priznava za rekord 48,0 °C 10. julija 1977 v Atenah (http://wmo.asu.edu/)
    3) Uradni rekord v Sloveniji je 40,8 °C, izmerjen 8. avgusta 2013 na Letališču Cerklje ob Krki (http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/slo_vremenski_rekordi.pdf)
    4) Rekord za Kredarico drži.
    5) Najvišja temperatura na južnem tečaju je -12,3 °C, izmerjen 25. decembra 2011.



    .