AKTUALNO
| 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | 2015 | 2016 | 2017 | |


Stran se bo dopolnjevala v okviru razpoložljivega časa. Za vse morebitne napake in nerodnosti se že v naprej opravičujem.
  • * Vreme "v vesolju" 3, http://www.spaceweather.com/ *
  • * Shadow&Substance *
  • EPOD (Earth Science Picture of the Day)
    [ The Very Latest SOHO Images] [SDO | Solar Dynamics Observatory ] [STEREO (Solar TErrestrial RElations Observatory) ] [3D images] [SolarHam]
    ..Zvezdna karta ..
    Vir: Astronomy Picture of the Day via AGO.
    translation into Slovenian by H. Mikuz.
    Zvezdna karta.










  • Opazovanja na Kureščku,
    - 20. april 2018


    Waldorfska osnovna šola Ljubljana je na Kureščku, v sodelovanju s šentviškimi astronomi, v petek 20. april 2018 izvedla opazovanja nočnega neba. 9 naših članov je opravilo opazovanja s petimi teleskopi za 40 učencev od 20. do 23. ure. Noč je bila topla, izjemno jasna in mirna, tako da so učenci brez težav ujeli veliko objektov globokega neba tudi kar skozi daljnogleda SkyMaster 15X70 (M81, M82, M13, M51 ...). Učenci so bili zelo zvedavi in hkrati so bili tudi dobro pripravljeni na sama opazovanja - ki so tako potekal v obojestransko zadovoljstvo (kdaj temu ni tako ...). Po odhodu učencev, so se opazovanja šentviških navdušencev potegnila tja do 3. ure zjutraj.
    Oprema:
    Dobson 30 cm f/5 (Cika), 2 x EQ5 Newton 20 cm f/5, 2 x EQ3 Newton 15 cm f/5, daljnogleda SkyMaster 15X70.
    Še glede pogojev - Martin je celo s prostima očesoma zaznal dve Jupitrovi luni. Sledi nekaj slik (večino posnetkov je prispeval Martin, zadnji dve pa Oskar).


    Martin je posnel galaksije v Berenikinih kodrih, fotoaparat na stojalu EQ5, ekspozicija - nekaj minut, objektiv 100 mm, izsek.






















  • Druženje,
    - 2. april 2018


    Bil je jasen dan, a oblačna noč - žal. Praznični dan (večer) pa je popestril Martin z imenitnimi slikami iz ZDA - Chicago in okolica (2,7 milijona prebivalcev) - kjer je prebil nekaj študijskih mesecev (po popolnem Sončevem mrku 2017). Motivi: arhitektura, umetnost, jezera (Lake Michigan), botanika ..., rekreacija.
    Še o aktivnosti Sonca
    V H-alfa teleskopu (Lunt 35 mm) se opazi nekoliko povečana aktivnost na robu Sončeve ploskvice - nežne protuberance.




  • Aktivnost Sonca,
    - 26. marec 2018


    V H-alfa teleskopu (Lunt 35 mm) se po nekaj tednih spet opazi aktivnost na robu Sončeve ploskvice - nežne protuberance, laski (od 24. marca 2018 naprej).



  • "Sunita ni več sama",
    astronavt Randy Bresnik je z družino obiskal Slovenijo in tudi Gimnazijo Šentvid - Lj.,
    - 12. marec 2018


    Veliko novic je tudi na U.S. Embassy Ljubljana: https://www.facebook.com/slovenia.usembassy/
    NASA Astronaut Randy "Komrade" Bresnik je včeraj obiskal tudi gimnazijo Šentvid! Kako so obisk doživeli na Šentvidu, pa so zapisali na svojem blogu.
    Vabljeni k branju!
    http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/aktualno.html

    Ameriška ambasada je, glede na dejstvo, da smo že uspešno gostili dr. Dušana Petrača in astronavtko Sunito Williams, kontaktirala šolo, če bi lahko gostili še tretjega sodelavca NASAe Jamesa »Randyja« »Komradea« Bresnika, ameriškega astronavta in pilota slovenskega rodu. LEPO!
    Seveda ni bilo nobenih pomislekov, da se organizira srečanje astronavta Randyja s šentviškimi dijaki in astronomi (od 9. h do 10. h). Bilo je res imenitno.
    Bresnik je polkovnik Korpusa mornariške pehote Združenih držav Amerike in astronavt pri NASAi. Bresnik se je septembra 2011 udeležil misije, ki je v podzemnih jamah šest dni simulirala tehnologije misije na Mars.
    Ravnatelj g. Jaka Erker je najprej predstavil imenitnega gosta iz ZDA, prof. Pirnat pa je povezoval prireditev. Nakar je sledilo predavanje in vprašanja, pogovor ter nekaj slikanja z imenitnim gostom astronavtom Randyjem za spomin ...
    Randy je slikovito predstavil slovenske korenine, karierno pot, priprave na polete (v vodi, v jamah za morebitno pot na Mars, učenje pristanka, itn), delo v vesolju na postaji ISS in izven nje, tudi zabavo - recimo s picami (Randy pravi: "Smo samo ljudje." ). Glej tudi: How To Make Pizza in Space.
    V kratkem filmu je pokazal na lepote Zemlje kot se vidijo iz vesolja: polarni sij, razelektritve, ciklone, fantastične podobe modro-zelenega planeta, sipine, delte in meandre rek, morja, zalive, puščave - sipine, vulkane, ledenike, gejzirje ... Glej: The Sound (& Visions) of Silence.
    Opozoril je na velik strah astronavta pri vzdrževanju zunanjega dela postaje - sprehod po vesolju spremlja torej tudi strah - razumljivo ...
    Njegova žena Rebecca je rodila hčerko Abigail Mae 21. novembra 2009, ko je med misijo STS-129 novopečeni oče Randy Bresnik potoval okrog Zemlje (to se je zgodilo že drugič v zgodovini, da je oče med rojstvom otroka bil v vesolju). Še bolj zanimivo pa je, da se je to zgodilo prav Randyjevemu bratrancu leta 1991 - zanimiva družina.
    Je duhovit in zelo lepo odgovarja na vprašanja mladih radovednežev.
    Randyjeva ekipa se ukvarja tako s klasičnimi problemi breztežnosti: vplivi breztežnosti na ljudi, življenje kot tako, pridelavo hrane (recimo solate - pravi, da izjemno diši ...), z načrtovanjem poti na Mars (a še prej na Luno), kot tudi recimo z biološkimi zdravili za zdravljenje raka - to so zdravila proizvedena s pomočjo tehnik molekulske in celične biologije (rast celic in s tem proizvodnja zdravil je lahko v breztežnosti bolj učinkovita) ...
    Kot že Suniti, smo tudi Randyju podarili, v zahvalo in v spomin na deželo svojih prednikov, zaščitni znak našega observatorija, to je sliko zahoda Sonca za očakom Triglavom ob poletnem solsticiju - slikano iz terase Gimnazije Šentvid - Lj.
    Povabili smo ga v observatorij (našo rotundo - kamor sta delegacijo peljala Klemen in Andrej), kjer nam je podaril svojo sliko v astronavtski opremi in se podpisal na leseno steno - zraven slike in podpisa Sunite Williams ("tako Sunita ni več sama").
    Sledi nekaj zgovornih slik.


    Stena šentviškega astronomskega observatorija: "Sunita ni več sama, je v dobri družbi Randyja Bresnika - 12. marec 2018."
    Steno krasita tudi njuna zelo imenitna podpisa.

    Veliko novic je tudi na U.S. Embassy Ljubljana:

    https://www.facebook.com/slovenia.usembassy/
    NASA Astronaut Randy "Komrade" Bresnik je včeraj obiskal tudi gimnazijo Šentvid! Kako so obisk doživeli dijaki, pa so zapisali na svojem blogu.
    Vabljeni k branju!
    http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/aktualno.html


    Priprave na fotografiranje ...


    Krožkarji so se zbrali v polnem številu.


    Ali projektor deluje - vsak začetek je stresen.


    DELUJE - uh! High School Šentvid - NASA - sliši se dobro.




    Opozoril je na velik strah astronavta pri vzdrževanju zunanjega dela postaje - sprehod po vesolju spremlja torej tudi strah - razumljivo ...






    Pred pristankom modul za kratek čas zavira z raketnimi motorji.


    "Tudi družina (otroci) na Zemlji mora imeti očeta, pa čeprav je v vesolju" - to so tudi želje prenekatere žene ...
    Njegova žena Rebecca je rodila hčerko Abigail Mae 21. novembra 2009, ko je med misijo STS-129 novopečeni oče Randy Bresnik potoval okrog Zemlje (to se je zgodilo že drugič v zgodovini, da je oče med rojstvom otroka bil v vesolju). Še bolj zanimivo pa je, da se je to zgodilo prav Randyjevemu bratrancu leta 1991 - zanimiva družina. Ja štorklje tudi letajo, ko prinašajo otroke ..., poleti in rojevanje so že tako v slovenski tradiciji.




    Meja med državama (tanka oranžna linija) iz vesolja, ena ima luč, druga pa temo - za astronomijo odlično, a za ljudi ... - sami si odgovorite in kam gredo migracije ...


    Randy pravi: "Smo samo ljudje." Glej tudi: How To Make Pizza in Space (kako narediš pico v vesolju).



    Dvorana je bila nabito polna.


    Kot že Suniti, smo tudi Randyju, v zahvalo in v spomin na deželo svojih prednikov, podarili zaščitni znak našega observatorija, to je sliko zahoda Sonca za očakom Triglavom ob poletnem solsticiju - slikano iz terase Gimnazije Šentvid - Lj.

    Sonce, gledano iz Šentvida, zahaja ob poletnem solsticiju točno za Triglavom. Aljažev stolp so skovali in na slovensko goro ponesli prav kovači iz Šentvida (7. avgusta 1895). Slučaj? Kdo bi lahko iskal kak globji razlog za tako lego Šentvida? Aljažev stolp je Faradayeva kletka, ki ščiti planince in alpiniste pred udari strel.




    Le kam hiti naš gost Randy?


    In Randy je spet v šolskih klopeh v deželi babice in dedka - med šentviškimi dijaki.


    Član astronomskega krožka GŠ Lan Koncilija je z mobilnim telefonom ujel ravno trenutek, ko se je astronavt Randy Bresnik podpisoval (zraven Sunite) na steno slavnih v rotundi observatorija Šentvid - Lj.

    Tako pa se je na steno observatorija šentvid podpisala Sunita 7. okt. 2014 - z nami je ostala čez polnoč.
    Glej tudi: obisk_Sunite_Williams_Sentvid7okt2014.html

    Povzel in slikal (kjer ni navedenega avtorja): Z. V.

    Veliko novic je tudi na U.S. Embassy Ljubljana:

    https://www.facebook.com/slovenia.usembassy/
    NASA Astronaut Randy "Komrade" Bresnik je včeraj obiskal tudi gimnazijo Šentvid! Kako so obisk doživeli dijaki, pa so zapisali na svojem blogu.
    Vabljeni k branju!
    http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/aktualno.html

    ----------------------------------------------------------------------------

    Zvečer smo se spet dobili na krožku in nekaj časa obujali spomine na srečanje z astronavtom Randyjem Bresnikom ... A ta noč je bila tudi občasno dovolj jasna, da smo si okrog polnoči ogledali nekaj pomladnega neba. Sploh Lan si je želel opazovanj, saj letošnje leto ni bilo ravno bogato posejano z jasnimi večeri. Ogledali smo si z daljnogledom (15X70) in s Ciko (zrcalni teleskop Dobson 30 cm, f/5) naslednje nebesne objekte:
    M44, M45, M35, M37, M65, M66, NGC3628, dvojno zvezdo Karlovo srce ...
    Lan je bil navdušen nad videnim - tudi vsi ostali (M3, M65, M66, NGC3628, M44 ... krasno ).
    Z Lanom sva spregovorila tudi o mehanizmu nastanka težkih elementov (fuziji) v zvezdah in pri eksplozijah supernov, črnih luknjah in o Stephenu Hawkingu, ki je predlagal, da obstaja možnost počasnega izginotja, razpada črnih lukenj - in to preko para delec-antidelec (na "robu" črne luknje), saj se tudi v popolnem vakuumu dogajajo kvantne fluktuacije, zraven je še potrebno upoštevati Heisenbergov princip nedoločenosti. Črna luknja tako blizu roba pritegne antimaterijo (antidelce - primer je recimo pozitron napram elektronu) in se s tem njena masa zmanjša, delec materije pa zavirajoče odfrči v vesolje, lahko ga črna luknaja posrka ali potuje okrog črne luknje. V vseh primerih je to pospešeno gibanje električnega delca in posledično tak delec seva (izven lupine Schwarzschildovega polmera) - valovna dolžina je primerljiva velikosti črne luknje. To sevanje je na nek način podobno sevanju črnega telesa (po našem Jožefu Stefanu). Elektromagnetno sevanje je enako - kot da ga oddaja črno telo - a s temperaturo, ki je obratno sorazmerna z maso črne luknje.
    Tako se izkaže, da je tudi entropija črne luknje končna.

    A le dva dni za najino debato, 14. marca 2018 (dan posvečen pi-ju, ob 139. obletnici rojstva Alberta Einsteina, Hawking se je rodil 8. januarja 1942 – na 300. obletnico smrti očeta moderne znanosti Galilea Galileja – v Oxfordu. ), je Stephen Hawking odšel s tega sveta med zvezdni prah - v drugo obliko.


    Stephen William Hawking, angleški fizik, astrofizik, matematik in kozmolog, * 8. januar 1942, Oxford, Anglija, Združeno kraljestvo, † 14. marec 2018, Cambridge.
    Znan je po teoriji o sevanju črnih lukenj (zaenkrat še nepotrjeni), poljudnih knjigah, največja uspešnica je "Kratka zgodovina časa" (tu so še: Črne luknje in otroška vesolja, Vesolje v orehvi lupini ...) in težavah, boju proti hudi bolezni ( bolezen gibalnih nevronov, imenovano amiotrofična lateralna skleroza, ki ga je praktično povsem ohromila).
    Leta 1994 so kultni Pink Floyd za skladbo Keep Talking z albuma Division Bell uporabili odlomke njegovega sintetiziranega glasu. Slišati pa ga je mogoče še v skladbi Talkin' Hawking z albuma The Endless River, ki je izšel natanko dve desetletji pozneje, torej leta 2014. Odlomek njegovega govora v pesmi Keep Talking ("Ne odnehaj govoriti") je naslednji: " Milijone let smo ljudje živeli tako kot druge živali. Potem pa se je zgodilo nekaj, kar je s povodca spustilo moč naše domišljije. Naučili smo se govoriti." Bi bil kdo bolj primeren, da izreče take besede kot prav Hawking na vozičku s sintetiziranim glasom ...
    Bil je velik popularizator znanosti - mediji pa so ga imeli radi tudi zaradi nezavidljivega položaja - a velikokrat so ga citirali tudi zaradi svetovnega nazora (znanost je danes v vrednostnem svetu zahodnega človeka že v določeni meri nadomestila religijo ...). Veliko laikov je z vsemi štirimi prijelo njegovo zagovarjanje vzporednih vesolj - čeprav je ta teorija za mnoge neznanstvena (protislovna znanstveni metodi - poeziji ali poljudni filozofiji, matematiki pa seveda ne ...).
    Vsekakor pa je njegovo soočenje z hudo boleznijo in hkrati znanstveno udejstvovanje, postalo sinonim za neko posebno življenjsko energijo - upanje za vse, ki se tako ali drugače znajdejo v primežu neozdravljivih bolezni. Pokazal je, da bistvo človeka ni v njegovi podobi amapak intelektu - kar pa se žal redko odraža v potrošniških vrednotah ...

    Ocene Hawkingovega sevanja črne luknje (temperatura, izsev, življenjska doba črne luknje)

    Kar se tiče Hawkingove temperature se oceni z naslednjimi koraki, uporabili bomo: Wienov in Stefanov zakon, Schwarzschildov polmer črne luknje, kvantne fluktuacije na robu črne luknje, Heisenbergov princip nedoločenosti, sevanje električnega delca zaradi pospešenega gibanja.

    Maksimum sevanja črnega telesa je iz Wienovega zakona pri valovni dolžini:


    Pri črnih luknjah uporabimo kot enoto dolžine Schwarzschildov polmer - ta določa dogodkovni horizont. Znotraj dogodkovnega horizonta ne vidimo, kajti noben signal ne more zapustiti izjemno močne gravitacije črne luknje (tudi svetloba ne). Zunaj dogodkovnega horizonta pa signal lahko potuje v vesolje - v okolico. Kako določimo polmer dogodkovnega horizonta - Schwarzschildov polmer? Po energijskem zakonu velja za delec ob zvezdi s skupno energijo nič, torej za drugo kozmično hitrost, da je vsota kinetične in potencialne energije enaka 0. Delec ima na začetku ravno toliko kinetične energije, kot negativne potencialne energije in se zato v neskončnosti ustavi - velja torej:
    mv2/2 - GmM/r = 0
    (od tod dobimo za radij izraz r = 2GM/v2, za foton pa predpostavimo enako relacijo, le da upoštevamo hitrost svetlobe 'c'):


    Nekaj časa se je zdelo, da se masa črni luknji lahko samo veča, saj s svojo izjemno gravitacijo vase potegne, posrka vse delce iz okolice, ki se črni luknji dovolj približajo in imajo negativno energijo. Tudi če krožijo okrog črne luknje, se zaradi gravitacijskega sevanja počasi približajo Schwarzschildovemu polmeru in jih tako črna luknja posrka vase.
    A Hawking je razmišljal korak naprej, poglejmo kako! Razmišljal je podobno kot Jožef Stefan in sicer, da tudi črna luknja (protislovno) seva elektromagnetno valovanje. A kateri mehanizem bi to lahko omogočil - odgovor je našel v kvantnih fluktuacijah na robu črne luknje.


    Tudi na "robu" črne luknje se dogajajo (naj bi se) kvantne fluktuacije (delec - materija in antidelec - antimateraija), zraven je potrebno upoštevati še Heisenbergov princip nedoločenosti lege (možnost lege delca izven Schwarzschildovega polmera). Črna luknja tako blizu roba pritegne antimaterijo (antidelce - primer je recimo pozitron napram elektronu) in se s tem njena masa zmanjša, delec materije pa zavirajoče odfrči v vesolje, lahko ga posrka črna luknja ali potuje okrog črne luknje. V vseh primerih je to pospešeno gibanje električnega delca in posledično tak delec seva (izven lupine Schwarzschildovega polmera). Valovna dolžina je torej, glede na naravo pospešenega gibanja, glede na polmer kroženja, primerljiva velikosti črne luknje. Zadnji razmislek upoštevamo tako, da izenačimo valovno dolžino in oceno velikosti Schwarzschildovega radija (še enkrat povejmo, da gre zgolj za ocene):


    Za temperaturo (v Kelvinih ) v masah Sonca velja:
    - temperatura sevanja je torej obratno sorazmerna z maso črne luknje.

    Za površino (A - 'area') sevanja privzamemo kar znano formulo za sfero:


    Ocenjen Schwarzschildov polmer je kar:


    Iz zgornje ocenjene temperature velja:


    ------------------------------------------------------

    Sevalno moč (izsev) lahko ocenimo kar iz Stefan-Boltzmannovega zakona (tako hkrati dodatno spoznavamo pomen Stefanovega raziskovalnega dela), v enačbo vstavimo zgoraj izpeljane in ocenjene spremenljivke:


    V enotah MKS dobimo naslednji rezultat za izsev črne luknje:
    W

    Sistem enot MKS je metrični sistem merskih enot, ki vsebuje kot osnovne enote meter (oznaka m) za dolžino, kilogram (oznaka kg) za maso in sekundo (oznaka s) za čas.

    Življenjska doba črne luknje se poda z upoštevanjem izraza za produkt izseva in življenjskega časa, ki je enak Einsteinovemu izrazu za energijo (), iz povedanega sledi:



    sekund

    ali
    LET
    Življenjska doba črne luknje je torej precej večja, kot je "trenutno" staro vesolje. Za črno luknjo za maso desetih sončevih mas (M = 10Mo) je ocena časa obstoja kar 1067 let.
    Kaj se zgodi na koncu procesa elektromagnetnega "izparevanja" črne luknje preko parov delec-antidelec - je več špekulacij. Hawking je drzno predlagal celo rojstvo novega vesolja, a ... počakajmo.

    Opomba
    Morebiti pogrešate natančnejše izračune. Recimo izsev lahko zapišemo v diferencialni obliki, a po integriranju se spremeni nekoliko le konstanta - ker gre za oceno - so naši izračuni pri teh velikostnih redih čiso korektni.
    P =c2dM/dτ = hc6dτ/(2πG2M2) = konst/M2
    c2M2dM = konst*dτ
    ∫c2M2dM = ∫konst*dτ
    Tudi po integruranju se velikostni red ne spremeni ...

    Povzel: ZV







  • Astronavt slovenskih korenin Randy Bresnik je z družino obiskal Slovenijo,
    - marec 2018


    Predsednik države Borut Pahor je sprejel ameriškega astronavta slovenskih korenin Randyja Bresnika z družino.



    Predsednik Borut Pahor se je z ameriškim astronavtom slovenskega rodu Randyjem Bresnikom pogovarjal o prvi misiji na Mars in prebojih v znanosti.
    Bresnika je predsednik republike Borut Pahor skupaj z družino sprejel v predsedniški palači. Astronavt je ob tej priložnosti predsedniku podaril plaketo s slovensko zastavo, ki jo je imel s seboj na misiji v vesolju. Govorila sta namreč tudi o Bresnikovem tokratnem obisku v Sloveniji in slovenskih koreninah njegove družine. Pahor je gostu v zameno podaril Kogojevo ptico hvaležnosti v spomin na današnji obisk.
    Astronavt je spregovoril tudi o svoji življenjski poti, ki ga je kot astronavta ameriške vesoljske agencije Nasa že dvakrat vodila na mednarodno vesoljsko misijo. Predsedniku je predstavil začetke svoje kariere na Nasi, ko je imel srečo in čast, da je na prvi dan službe spoznal Neila Armstronga, človeka, ki je prvi stopil na Luno.
    Bresnik, ki je rojen v ZDA, je bil v astronavtsko ekipo Nase sprejet leta 2004, odtlej pa je bil na dveh misijah na Mednarodni vesoljski postaji v letih 2009 in 2017. Z odprave 52/53, ko je v vesolju preživel 139 dni, se je vrnil decembra lani. S predsednikom sta se pogovarjala tudi o gostovih izkušnjah v vesolju in znanstvenih prebojih v zadnjih nekaj letih, ki bi lahko po Bresnikovem mnenju že leta 2030 omogočili obisk prvega človeka na Marsu.

    12. marca 2018 ob 9h je Randy Bresnik imel predavanja tudi na Gimnaziji Šentvid - Ljubljana, Prušnikov 98. Po dr. Dušanu Petraču in Suniti Williams že tretji obisk iz NASAe na Šentviški gimnaziji in njenem astronomskem observatoriju. LEPO!


    James »Randy« »Komrade« Bresnik, ameriški astronavt in pilot, * 11. september 1967, Fort Knox, Kentucky, ZDA.
    Bresnik je polkovnik Korpusa mornariške pehote Združenih držav Amerike in astronavt pri NASA.
    Njegova žena Rebecca je rodila hčerko Abigail Mae 21. novembra 2009, ko je med misijo STS-129 novopečeni oče Randy Bresnik potoval okrog Zemlje (to se je zgodilo že drugič v zgodovini, da je oče med rojstvom otroka bil v vesolju). Še bolj zanimivo pa je, da se je to zgodilo prav Randyjevemu bratrancu leta 1991 - zanimiva družina. Ja štorklje tudi letajo, ko prinašajo otroke ..., poleti in rojevanje so že tako v slovenski tradiciji.
    Bresnik se je septembra 2011 udeležil misije, ki je v podzemnih jamah šest dni simulirala tehnologije misije na Mars.
    Več na: https://en.wikipedia.org/wiki/Randolph_Bresnik

    Obiskal je tudi slovenske galerije.









  • Nobelovec Frederick Duncan Michael Haldane obiskal Slovenijo,
    posredno tudi slovenska Nobelova nagrada za fiziko 2016


    Že leta 2016/17 smo na naši spletni strani poročali o Nobelovcu Fredericku Duncanu Michaelu Haldaneu. Letos (marec 2018) je tudi obiskal Slovenijo, predaval na Univerzi L., se družil s študenti v kavarni - jim na prtičke pisal formule svojih teorij (slišal iz prve roke od študentke Veronike) ... V enem izmed intervjujev (20. 3. 2018, že po začetku pomladi) je tudi izjavil, da je znanost univerzalna in mednarodna, da kvanto fiziko laiki težko razumejo, saj je tudi znanstveniki ne - oziroma jo sproti ob delu bolje spoznavajo ... Zelo drzna, a še kako resnična razmišljanja - to lahko pove samo odprt duh, ki pozna svet in znanost tudi globalno - kdaj tako razmišljanje manjka Sloveniji, našim pedagogom, univerzam ...

    21. 3. 2018 je imel odlično predavanju na IJ Stefana - o zgodovini mehanike, kvantni mehaniki in lastnem delu (kvantni Hallov pojav). Uvodničar ga je predstavil kot otroka mame Slovenke, ki je v "Klagenfurtu" sponala očeta (škotskega zdravnika ...) ... Duncan je kar zastrigel z ušesi, ko je slišal nemško ime mesta in je uvodničarja nemudoma popravil s slovenskim imenom - "to je bil Celovec ..." V hipu je požel velike simpatije občinstva. To so odlike dobrih predavatelj.
    Spodaj je tekst, intervju z g. Duncanom Haldaneom, ki ga je opravil rojak Edi Gobec (prof. v Ohiu), oz. tekst iz Obzornika za mat. in fiz.


    Fizik in Nobelovec Frederick Duncan Michael Haldane (rojen 14. septembra 1951). Z ženo Odile Belmont živi v Princetonu, kjer na tamkajšnji univerzi predava fiziko.

    Haldane, ki je rojen v Londonu, je sicer po materi slovenskega rodu - pisala se je Renko in je izhajala iz Koroške. Kot je pojasnil Haldanov kolega dr. Peter Prelovšek s Fakultete za matematiko in fiziko, mu je to razložil sam Haldane, ko je bil pred leti v Sloveniji na strokovni konferenci.

    Prejemniki Nobelove nagrade v fiziki 2016 so britanski znanstveniki, ki delujejo v Združenih državah Amerike: David J. Thouless, Duncan Haldane in Michael Kosterlitz, in sicer za teoretske raziskave stanja snovi. Z uporabo naprednih matematičnih metod so preučevali nenavadne oblike snovi, vključno s superprevodniki, supertekočinami ali tankimi magnetnimi filmi.
    “Pri nizki temperaturi se v snovi magnetni sistem pojavi v obliki vrtincev, ki se povežejo. Ti vrtinci imajo neobičajno lastnost, imajo vrtinčno strukturo in tega se ne da kar uničiti,” eno izmed zanimivosti odkritja razlaga dr. Peter Prelovšek s Fakultete za matematiko in fiziko.
    Zanimivo, da je Duncan Haldane kmalu po razglasitvi, kot da ne bi bilo nič, kot sleherni dan odšel na univerzo in tam predaval v okviru rednega programa. Haldane je sicer slovenskega rodu, posredno je torej nagrada vsaj malo tudi slovenska.

    Takole Duncan Haldane odgovarja rojaku Ediju Gobcu (prof. v Ohiu) na vprašanje o njegovi življenjski poti in o mami:
    " Ja, moja mama Ljudmila, rojena Renko, je bila koroška Slovenka. Njena zgodba je zanimiva, vendar obuja staro zgodovino, ki jo je danes, ko sta tako Avstrija kot Slovenija skupaj del Evropske unije, morda najbolje pozabiti. Moj stari oče po mamini strani je bil Jožef Renko, ki je bil rojen v majhni vasi Srednja vas nad Begunjami in Tržičem v bližini Blejskega jezera. Leta 1906 se je poročil z mojo staro mamo z dekliškim priimkom Čikov, rojeno v Borovljah (nem. Ferlach) na Koroškem. Z njenim denarjem sta nato v Borovljah kupila trgovino. To je bil čas avstrogrskega imperija in v tem kraju je prebivalo mešano dvojezično prebivalstvi, ki je govorilo nemško in slovensko.
    Moja mama se je rodila konec leta 1919, ko sta se za to območje potegovali nova republika Avstrija ter Kraljevina SHS [v resnici Maistrovi vojaki]. Po plebiscitu so to območje dodelili Avstriji. Ker je bil kraj rojstva starega očeta na slovenski strani meje, so družini zavrnili avstrijsko državljanstvo (bolj verjetno pa tudi zato, ker se je vedelo, da se je njegov sin boril na slovenski strani v lokalni državljanski vojni za potek meje), tako so imeli le državljanstvo SHS.
    Tudi v drugi svetovni vojni so se na tem področju odvijali travmatični dogodki, med katerimi sta bila huda zlasti prisilno izseljevanje Slovencev in program germanizacije dvojezičnega območja, ki ga je vodil Nemec Himmler. Moja mama se je temu izognila, ker je tedaj študirala medicino na Dunaju, tako da ni bila na seznamu za izselitev. Izseljena pa sta bila njen oče in brat. Oba sta k sreči preživela vojno, ker je mami uspelo odpotovati v Nemčijo in z zlatimi kovanci, ki jih je zakopal stari oče, podkupiti uradnike v koncentracijskem taborišču. Izpustili so ju in poslali na prisilno delo na kmetije v vzhodni Avstriji. Mama je bila dejavna v ilegalnem protinacističnem odporu. To območje je bilo dejansko edino območje prvotnega rajha, na katerem je v gorah delovalo krajevno odporniško gibanje slovenskih partizanov. [Opomba E. G.: Koroški slovenski partizani so bili večinoma domoljubi, ki so se borili le proti nacistom in ne tudi za komunistično revolucijo] Na koncu vojne so območje zasedli partizani iz Slovenije, ki so upali, da jim bo uspelo potegniti novo mejo. Mama je takrat delala kot zdravnica v parizanski bolnišnici, ki so jo Angleži v svoji okupacijski coni pustili kot enklavo za zdravljenje partizanov, po vsej verjetnosti ranjenih v bojih z ustaškimi formacijami, ki so pribežale v Avstrijo. Moj oče je bil škotski zdravnik v angleški vojski in je bil v stiku s partizanskimi kolegi v partizanski enklavi, kjer je tudi srečal mojo mamo. Ko sta se poročila, je še pred mojim rojstvom izgubila jug. državljanstvo. Tako sem se rodil in odrasel v Londonu. Potomci najstarejšega brata starega očeta, ki so podedovali družinsko kmetijo Renkovih, še vedno živijo v Srednji vasi in so nedavno stopili v stik z mano.
    Lepe pozdrave, Duncan Haldane.
    "


    »Vaši dosežki govorijo sami zase in sprožajo navdušenje pri ljudeh, ki želijo hoditi po vaši poti. Morda je med našimi mladimi znanstveniki prihodnji nobelovec in mu bo tudi vaš obisk dal navdih, da lahko seže po zvezdah,« je dejal predsedni Slovenije Borut Pahor ob sprejemu Nobelovca Duncana Haldanea 20. marca 2018.



  • Začetek leta 2018
    - 1. in 8. dec. 2018


    Vesele božične praznike in vse dobro v letu v letu 2018!
    - nam za lep začetek leta vošči,
    Kolektiv Loškega muzeja



    Začetek leta 2018 je bil vremensko precej oblačen in meglen. Upamo pa, da bo drugi del zime bolj prijazen do astronomov.



  • Popolni Sončev mrk - ZDA - 21. avg. 2017 (razlaga S. mrka, potopis, slike, plakata)


    Ta razburljivi dan ali Sonce mrkne (poročilo skupine ADV)




  • Februarsko Sonce,
    - 10. in 14. februar 2018





    Oskarju (članu astronomskega krožka GŠ) je 11. 2. 2018 takole uspelo slikati Sonce s projekcijo. Zraven je še slika teleskopa s katerim Oskar ravno pojecira sliko Sonca na belo podlago. Lepo se razločijo pege na sredi diska. Andrej pravi: "... pa še tale čisto druga kategorija [glede opreme], pri kateri je človek vedno znova vesel, da se s podpovprečno ali z 'zgolj' skupaj nametano opremo vseeno dobi nek rezultat. Včasih je v tem skoraj več veselja kot pa v popolni sliki in dragi opremi."


    Še posnetek Sonca skozi refraktor 80mm, f/4 - iz 10. feb. 2018, slikano skozi okular, Z. V.


    Kaj bi dal Galilei pred 400 leti za tako opremo ...!!!



  • Astronomski krožek - test montaže 'SkyWatcherStarAdventurer',
    - 22. januar 2018 - Gimnazija Šentvid - Lj.


    Pot na krožek je bila obetavna, mlada Luna in Orion sta se bahala na jasnem nebu ... A kmalu po 19. uri zvečer se je nebo zavilo v oblake. Obiskal nas je tudi g. Marko Skoberne - izmenjali smo nekaj posnetkov iz poti na izjemen Sončev mrk 2017 - ZDA. Pogovor je nanesel tudi na mrk v Argentini - Čilu - 14. dec. 2020 (popolna faza se začne ob UT 16:12:30.8) - na morebitni obisk Evropskega južnega observatorija (European Southern Observatory - Atacama)...
    Marko je s sabo prinesel Sky-Watcherjevo mini ekvatorialno montažo Star Adventurer (kupil jo je v Kanadi, kamor je odpotoval po S. mrku 2017). Namenjena je za sledenje gibanja neba pri slikanju s fotoaparati do 5 kg mase ali za opazovanje s teleskopi enake teže, recimo za cev Maksutov do 127 mm premera, bolje manj, nekje 100 mm.
    Montaža potrebuje še tripod ... Poganjajo jo 4 AA baterije ali zunanji vir, lahko proži fotoaparat (snap vhod), ima več hitrosti sledenja - za zvezde, Luno, Sonce ... Ima tudi možnost premikanja po rektascenziji preko dveh gumbkov. Zelo je uporaben polarni daljnogledek, da lahko usmeriš os vrtenja montaže v bližino Severnice ... Montaža ni pretežka in je zato kot naročena za delo na odročnih krajih - ogledi, slikanje, mrkov, opazovanja v hribih ... Ima tudi ST4 autoguider port.


    Marko ob svoji novi pridobitvi - Sky-Watcherjevi mini ekvatorialni montaži Star Adventurer.
    https://www.aliexpress.com/item/For-sky-watcher-telescope-equatorial-star-adventure-Big-star-field-full-latitude-astronomical-sets-ball-head/32241972926.html?src=google&albch=search&acnt=479-062-3723&isdl=y&aff_short_key=UneMJZVf&albcp=266121556&albag=7593673036&slnk=&trgt=dsa-42862830006&plac=&crea=64152518596&netw=g&device=c&mtctp=b&memo1=1t2&aff_platform=google&gclid=EAIaIQobChMIl4zAjoPu2AIV4rftCh3H0gmvEAAYAiAAEgKZj_D_BwE

    https://www.amazon.de/Skywatcher-Star-Adventurer-Reisemontierung-Kamerahalterung/dp/B00LO7QCBY










    Sonce 25. jan. 2018 v H-alfa svetlobi kaže (po dolgem času) na robu (zgoraj) nekaj znakov povečane aktivnosti ...




  • 9. državno tekmovanje v znanju astronomije,
    - 6. januar 2018 - Gimnazija Šentvid - Lj.


    Že devetič zaporedoma smo bili organizatorji.
    Državno tekmovanje v znanju astronomije RS - sobota, 6. januar 2018 ob 10:00 - 12:00
    Tudi letošnje državno Tekmovanje v znanju astronomije je za osrednjo Slovenijo uspešno organizirala Gimnazija Šentvid - Ljubljana. Pomagali so tudi člani astronomskega krožka in ADV-LJ. Mentorja Klemen Blokar in dr. Andrej Lajovic sta, skupaj z nekaterimi ostalimi člani (pridružili so se Ida Kraševec, Dejan Kolarič, Martin Gladovič, Oskar Mlakar, ...), uspešno opremila učilnice za tekmovanje, po navodilih DMFA Komisije za tekmovanje v znanju astronomije. Tekmovalcem in mentorjem so predstavili observatorij, prodajali ADV zvezdno karto, itn. Na gimnaziji so tekmovali tako osnovnošolci kot srednješolci.

    Letos se je zbralo kar 212 mladih tekmovalcev (nekaj 10 več kot lani - očitno je zlati Aleksej Jurca - ki je na 11. mednarodni olimpijadi iz astronomije in astrofizike, ki je med 12. in 20. novembrom 2017 potekala na Tajskem, zmagal - zelo pozitivno vpliva na odločitev mladih astronomov, da se še bolj množično udeležujejo astronomskih tekmovanj).


    9. državno tekmovanje v znanju astronomije - 6. januar 2018 - Gimnazija Šentvid - Lj (med tekmovanjem). Foto: Andrej L.


    Zlati Aleksej Jurca - je na 11. mednarodni olimpijadi iz astronomije in astrofizike, ki je med 12. in 20. novembrom 2017 potekala na Tajskem, zmagal. Aleksej Jurca prejema nagrado za absolutnega zmagovalca olimpijade 2017.



  • Krater Petavius,
    - 4. dec. 2017


    Krater Petavius.
    Datum: 2017-12-04
    Kraj: Šentvid - Lj.
    Avtorji:
    Klemen Blokar, Dejan Kolarič, Ida Kraševec, Andrej Lajovic, Nastja Marondini, Jure Varlec, Zorko Vičar, Oskar Mlakar, Rok Rous, Martin Gladovič
    Oprema:
    teleskop SkyWatcher Newton 20 cm, f/5
    montaža SkyWatcher EQ6
    5x Barlowa leča
    CCD kamera Basler acA1300-30gm
    Zajem:
    247 slik, filtriranih po kvaliteti s programom arif
    okvirji zloženi s programom lycklig
    končna obdelava kinky
    Komentar:
    - lepo, vidnih je veliko podrobnosti od nekje velikosti enega km in več.






  • Martin pravi (studijski obisk ZDA, jesen 2017 ...), da kot se spodobi za tako veliko mesto, je Luna največ, kar lahko astronomi pričakujejo na nočnem nebu (poleg množice avionov)!




  • O izvoru zlata
    - 15. oktober 2017
    O izvoru zlata
    Avtorstvo ilustracije: Dana Berry, NASA
    Pojasnilo: Od kod izvira zlato v vaši draguljarni? Nihče ni povsem prepričan. Relativna povprečna vsebnost v našem Osončju je videti višja, kot bi lahko nastala v mladem vesolju v zvezdah in tudi v tipičnih eksplozijah supernov. Nekateri astronomi so predlagali in verjamejo, da so z nevtroni bogati težki elementi, kot je zlato lahko najlažje nastali v redkih, z nevtroni bogatih eksplozijah, kot so trki nevtronskih zvezd. Na sliki je umetniška slika, ki prikazuje dve nevtronski zvezdi, ki se v spirali bližata ena drugi, tik preden trčita. Ker so domnevno trki nevtronskih zvezd vir kratko trajnih izbruhov sevanja gama je možno, da že imate spominek na eno najmočnejših eksplozij v vesolju.

    Glej tudi vsebino zadnjega izjemnega odkritja: GW170817: A Spectacular Multi-Radiation Merger Event Detected
    VIR: https://apod.fmf.uni-lj.si/ap171015.html
    GW170817: Detekcija spektakularne združitve z večimi detektorji
    Avtorske pravice videa: NASA's Conceptual Imaging Lab

    Pojasnilo: Tako gravitacijsko kot elektromagnetno valovanje je bilo prvič sočasno zaznano za eksplozivno združitev. Zbrani podatki se zelo dobro ujemajo z modeli združitve dveh nevtronskih zvezd. Eksplozivni dogodek je bil opažen 17. avgusta v bližnji galaksiji NGC 4993, od nas 130 miljonov svetlobnih let oddaljeni eliptični galaksiji. Gravitacijske valove sta z opazovališč na Zemlji najprej zaznala observatorija LIGO in Virgo. Po nekaj sekundah je bil dogodek zabeležen še s strani satelita Fermi, ki kroži okrog Zemlje in zaznava izbruhe sevanja gama. Tem je po nekaj urah sledil še Hubble in drugi observatoriji. Prikazana je animacija objektov, ki na bi bili odgovorni za zaznan dogodek. Video upodablja vroči neutronski zvezdi ko se vrtinčita ena proti drugi in pri tem oddajata gravitacijsko sevanje. Od združitvi se pojavita močna curka, odgovorna za kratko časovne izbruhe sevanja gama, čemur sledi oblak izvrženega materiala in čez nekaj časa še tip supernove imenovan kilonova. Ta dogodek potrjuje, da LIGO zaznave lahko povežemo s kratko časovnimi izbruhi sevanja gama. Tako močne združitve dveh nevtronskih zvezd so po vesolju razpršile mnogo težjih elementov vključno z jodom pomembnim za življenje in uranom ter plotonijem potrebnih za delovanje jedrskih elektrarn. Morda že posedujete spominek ene od teh eksplozij saj naj bi v njih nastalo tudi zlato.

    VIR: https://apod.fmf.uni-lj.si/ap171016.html















    Ekipa iz 2005.


    Delo v observatoriju leta 2009 - foto Klemen Blokar.







  • DOMAČA STRAN AKGŠ NEPREKINJENO DELUJE ŽE OD LETA 1995!

    Čestitke ali - zvezdi siizmenjujeta gravitone.
    Nekaj zanimivosti iz zgodovine strani!








    Za astronomski krožek: ZORKO Vičar

    E-POŠTA, RFC-822: Zorko.Vicar@guest.arnes.si


    Nazaj na aktualno stran.
    Nazaj na domačo stran.


    Rekordi (tem. maksimumi) do junija 2015
    ----------------------------------------------------------
    1) Svetovni temperaturni rekord, ki ga priznava tudi Svetovna meteorološka organizacija (SMO), je 56,7 °C v Dolini smrti 10. julija 1913
    2) Za Evropo je odgovor manj zanesljiv, a SMO priznava za rekord 48,0 °C 10. julija 1977 v Atenah (http://wmo.asu.edu/)
    3) Uradni rekord v Sloveniji je 40,8 °C, izmerjen 8. avgusta 2013 na Letališču Cerklje ob Krki (http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/slo_vremenski_rekordi.pdf)
    4) Rekord za Kredarico drži.
    5) Najvišja temperatura na južnem tečaju je -12,3 °C, izmerjen 25. decembra 2011.



    .