Planeti ob solsticiju
V letošnjem poletju so planeti Jupiter, Saturn in Mars razporejeni kot nalašč za opazovanje in fotografiranje. Uspeli smo posneti Jupiter in Saturn.
Zvečer 20.6.2018 nam je bilo vreme zelo naklonjeno. Poleg animacije zahoda Sonca smo oči in kamero uspeli napasti tudi na planetih.
Najprej je visoko na nebu zavladal Jupiter in priložnost smo nemudoma izkoristili. Na montažo EQ6 smo pritrdili Ciko (Newton Skywatcher 30 cm, f/5) z barvno kamero Basler acA1300-30gc in 5x Barlowo lečo.
V približno pol ure smo uspeli posneti več posnetkov Jupitra, ki smo jih obdelali z domačo programsko opremo (QArv, Arif, Lycklig in Kinky) in združili v posamezne slike. Naposled smo jih sestavili v spodnjo animacijo, na kateri je lepo vidno vrtenje tega plinastega orjaka.
Na animaciji lahko prepoznamo različne pasove in proge na Jupitru, na povsem zadnjem posnetku pa na desnem spodnjem robu pozorno oko lahko opazi tudi Veliko rdečo pego, ki se je ravno obračala na ploskev.
Slabo uro kasneje se je dovolj visoko povzpel že naslednji v letošnji seriji planetov. Z enako postavitvijo smo naredili tudi nekaj kratkih posnetkov Saturna, obdelano in zloženo sliko si lahko ogledate spodaj:
Saturn nam letos postavlja na ogled svoj severni pol in obroče (slika je obrnjena na glavo). Na ploskvi planeta vidimo eno izmed ločnic pasov, v obročih pa temno Cassinijevo vrzel. Za razliko od slik izpred nekaj let je tokrat tudi Saturn blizu svojemu solsticiju, zato imajo obroči na videz veliko površino (niso samo črta preko ploskve planeta, kar se sicer zgodi vsakih 15 zemeljskih let). Odlični pogoji za fotografiranje so bili tudi posledica dejstva, da se je Saturn nekaj dni kasneje znašel v opoziciji. To pomeni, da je bil glede na Zemljo najlepše osvetljen (kot glede na Sonce blizu 180°, največ odbite svetlobe), pa tudi medsebojna razdalja med planetoma je bila najmanjša, zato je bil na videz večji.
Iz primerjave obeh slik je očitna razlika v velikosti in bližini Jupitra in Saturna. Obe fotografiji sta posneti pri enaki povečavi, vendar je Saturn videti precej manjši, pa tudi njegova svetlost je manjša (za podobno svetlo sliko smo morali precej podaljšati čas osvetlitve).
Astronomski večer smo naposled zaključili še s hitrim ogledom Marsa, ki je ravno vzhajal nad Ljubljano. Žal bi morali nanj za snemanje čakati še kakšno uro ali dve, za kar pa smo bili že preutrujeni. Upamo, da bo v letošnjem poletju nastopila še kaka priložnost, da ga ujamemo.
Prisotni: vsi
Lokacija: Observatorij Šentvid
velja:
- temperatura sevanja je torej obratno sorazmerna z maso črne luknje.
W
se poda z upoštevanjem izraza za produkt izseva in življenjskega
časa, ki je enak
Einsteinovemu izrazu za energijo (
),
iz povedanega sledi:
sekund
LET
izmenjujeta gravitone.
