ASTRONOMSKI KROŽEK Gimnazije Šentvid, Zanimivosti 2012

AKTUALNO
| 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | |

Stran se bo dopolnjevala v okviru razpoložljivega časa. Za vse morebitne napake in nerodnosti se že v naprej opravičujem.
  • * Vreme "v vesolju" 3, http://www.spaceweather.com/ *
  • * Shadow&Substance *
    ..Zvezdna karta ..
    Vir: Astronomy Picture of the Day via AGO.
    translation into Slovenian by H. Mikuz.     		Zvezdna karta.







  • Opazovanja 13. maj 2013
    - terasa gimnazije

    Prvi lep ponedeljek po dolgem času. Opazovali smo:
    - v teh dneh je Saturn (smo ga snemali) v najugodnejsi legi za opazovanja, sa je bil pred dvema tednoma v opoziciji (je najblizje Zemlji [zato je sedaj najvecji], je celo noc nad obzorjem, saj Zemlja lezi med Soncem in Saturnom),
    - odhaja zimsko nebo in tukaj so ze pomladna ozvezdja (Rak. Lev, Devica, Tehtnica s Saturnom) in delno poletna (Herkul, Lira),
    - sedaj imajo idealno lego Veliki medved (M51. M101, M81, M82, M97, ...) , Berenikini kodri (M64, M53), Lovska psa (M3), Severna krona, delno Kaca (M5), Krokar, Škorpijon (M4), ...
    Cika je zakon (teleskop Dobson 30m mm, f/5, GSO) - oblaki pa so nam do 23:30 ure delali velike tezave - živce smo imeli na bucikah.

    Domen Kosmač je izvedel kar nekaj vragolij z letalskim modelčkom:
    pristanek na drevesu, pristanek na igrišču, pa tudi tri uspešne pristanke na terasi šole. Andrej in Dejan pa sta letalo lovila na strehi observatorija - v stilu King Konga ..., kjer sta montirala strelovod.



  • Delni Lunin mrk,
    - 25. april 2013


    25. aprila 2013 je bila res imenitna noč in štirje iz naše druščine (Irena Leban, Helena Koren, Zorko V., Andrej Jarc) smo si na Šentvidu skupaj ogledali Lunin mrk, ki je začuda, kljub skromni magnitudi 1,5 %, izpadel nadvse prepričljiv - sliko mrka je posnela članica AD Vega Marjetka Jene (21:55).
    Ta mrk je bil, prav zaradi skromne magnitude, zelo pučna izkušnja!!!
    Naslednji Lunin mrk, ki bo nekoliko bolj impresiven, bo viden 28. septembra 2015 - maksimum bo ob 4:47.
    Pred, med in po mrku smo si z našo Ciko (Dobson 30 cm) ogledali še oba planeta velikana, prekrasno razsuto kopico M44 v Raku (tudi z daljnogledom 15x70 - SkyMaster), galaksiji M81 in M82 v Velikem medvedu, dvojni zvezdi epsilon Lire, Mizar&Alkor, Karlovo srce in še nekaj zvezd (za oceno razločljivosti ozračja). Kaj več pa se ob polni Luni ni dalo spodobno zaznati - pa tudi ura je takoj pobegnila na 23..., služba ...



  • Vidnost kometa PanSTARRS 2011 L4
    - vidnost v marcu, aprilu 2013


    V dneh po 12. marcu 2013 bo najugodnejši čas za opazovanje kometa PanSTARRS (poglejte datume na slikah, potuje čez Ribi, nato Andromedo – viden nizko na zahodu po dobre pol ure po zahodu Sonca). Vremenska napoved nam ni ravno naklonjena, a ...

    Vir slike: http://www.skyandtelescope.com/observing/highlights/Update-on-Comet-PanSTARRS-187930541.html
    Komet bo viden se naslednje tedne, a bo manj svetel, a še zmeraj viden z daljnogledom.
    Bo pa v jeseni morebiti se bolj atraktiven komet 2012 S1 (ISON) - v prisončju bo 28. novembra 2013 (0,013 astronomske enote daleč od Sonca). Od 28. do 30. novembra 2013 obstaja verjetnost, da bo zelo svetel, brez težav viden s prostim očesom.


    stack-levels-panstarrs_adv - slikal Klemen - sestavil Andrej.



    Klemen (ADV in mentor AKGŠ) pravi:
    "Vznejevoljen zaradi vremena, ki nam je že predolgo preprečevalo ogled aktualnega kometa blagozvočnega imena, sem se danes trmasto odpravil poskusiti srečo kar na observatorij v Šentvid. Velika gmota oblakov, ki je celo popoldne grozila z obstrukcijo dogajanja, je proti večeru vendarle popustila in se z zahoda odpravila proti jugu.
    Tako se je odprl zelo lep pogled proti zahodu in z Nastjo Marondini, ki se je pridružila ekspediciji, sva z velikim pričakovanjem čakala, da se bo Sonce vendarle spokalo v nižja nadstropja kleti. Od pol sedme naprej se je nebo iz minute v minuto bolj temnilo, kometa pa od nikoder. Ko sem ravno začel ugotavljati, da sem najbolj nesposoben opazovalec na tem planetu, sem končno uzrl komet; zanimivo je, da sem ga najprej zagledal skozi iskalo naše "Cike". Ura je bila petnajst čez sedem. V naslednje pol ure je komet počasi postajal vse kontrastnejši na vedno bolj temnem nebu.
    Navdušena nad pogledom skozi daljnogled in teleskop sva z Nastjo postavila še šolsko EQ-5 stojalo in nanj postavila 80mm F/5 refraktor, slednjega pa še "obtežila" s Canonom EOS 20D. Vse to seveda z namenom, da bi sijajni prizor našel mesto še kje drugje kakor le v spominu prisotnih opazovalcev.
    Seveda se komet ni pustil tako zlahka ujeti. Poskrbel je, da daljinsko prožilo za fotoaparat ni hotelo delovati (zato so bile ekspozicije omejene na 30 sekund in vsako je bilo potrebno sprožiti ročno), nazadnje pa je izpil še vsebino baterije (in s tem modro preprečil, da bi lahko posneli še temne ekspozicije, svetle ekspozicije enakomerno osvetljenega ozadja in kratke temne posnetke). Nabrano gradivo tako ne bo našlo mesta med najimenitnejšimi posnetki, kar jih je kdaj naredilo človeštvo.
    Upam pa, da je dovolj dobro, da ne bo povzročalo črevesnih obolenj nič hudega slutečim opazovalcem. Pripenjam primerek enega posnetka in prvi poskus zlepka kakih 9 posnetkov, ki so razmeroma dobro uspeli.
    Od zanimanja prekipevajoči bralci boste več surovega gradiva našli v spletni shrambi ADV.
    -----------
    Pripis: Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da je komet nadvse ekspeditivno bežal proti obzorju in ga za razliko od Ahila brez večjih filozofskih težav tudi dosegel in prečkal ter se tako pridružil želvi tam spodaj. Kar je pri tem vredno omembe je dejstvo, da se je kometovo prečkanje obzorja dalo opazovati skozi omenjene optične pripomočke, četudi seveda ne več v najlepšem sijaju."



  • Snemanje Rozete - (NGC 2237),
    - 5. marec 2013


    Rozeta - (NGC 2237) - ozvezdje Enoroga ali Samoroga. Iz Šentvida posneli člani ADV&AKGŠ - 5. marec 2013, zloženi 4 minutni posnetki - Andrej. Posneto z Miličinim refraktorejm Celestron 80 mm, f/4, aparat Canon EOS 350D, modificiran za boljšo detekcijo EMV valovne dolžine 650nm.
    Premer Rozete je približno 1.3°, magnituda pa okrog 4,8. NGC 2244 je razsuta kopica v Rozeti - znotraj meglice.


    Andrej je od slike odštel zvezde in dobil zgornjo sliko Rozete. Andrej pravi: "G'MIC [1] vtičnik za Gimp ima fino orodje, ki se imenuje "solidify" – pustiš dele slike prozorne in iz okolice načara neko aproksimacijo, kaj naj bi tam bilo."


    Ozvezdje Enoroga (Monoceros) s prelepo Rozeto NGC 2237. Premer Rozete je približno 1.3°, magnituda pa okrog 4,8. NGC 2244 je razsuta kopica v Rozeti.


    TO NOČ SO NAS OBISKALI TUDI UČENCI OŠ Savsko naselje pod mentorstvom Milojke Vidmar - prišlo je 15 učencev in dva spremljevalca.

    Klemen jim je razkazal zimsko nebo, ozvezdja, planet Jupiter, Orionovo meglico M42, Plejade, Jasli M44, večzvezdje Mizar in Alkor, dvojno razsuto kopico Hi-h, itn. Uporabili smo našo Ciko - GSO Dobson 30 cm, f/5. Na koncu so nekateri učenci že sami poiskali M42, Jupiter, ... Uporabili smo tudi daljnogled SkyMaster SkyMaster 15x70, ki je odličen za razsute kopice, prešteli koliko zvezdic je v Plejadah, se vprašali v katerem ozvezdju bo Jupiter čez 12 let ... Nekateri učenci so imeli tudi s sabo daljnoglede. Malo smo podebatirali še o Zodiaku, stabilnosti našega planeta, nastanku zvezd in že je bila ura 21. ...







  • Pot asteroida 2012 DA14,
    - 15. februar 2013


    Novička o asteroidu 2012 DA14 je obkrožila svet - 15. februarja 2013 zvečer bo potoval čez Leva in Veliki voz proti Severnici s hitrostjo približno 0,8 stopinje na minuto. Zgoraj je umetniška upodobitev preleta. Spodaj so slikice poti. ČASI na sliki so podani v UT (GMT), k času UT prištejete eno uro in dobite naš lokalni čas. Asteroid je kar velik - 50 metrov, našemu planetu pa se bo približal na okrog 28000 km. To pa je že taka velika razdalja (še dobro), da ga s prostim očesom ni moč zaznati. Svetil bo z magnitudo okrog 7 ali 8, kar pa je že dovolj, da ga zazanamo z daljnogledim, oz. teleskopom. Še primerjava - sateliti, ki jih vidimo s prostim očesom, potujejo precej bližje Zemlji - "zgolj" nekaj 100 km nad površjem. Upajmo na jasno vreme. Če ne, pa na prelet asteroida lahko spremljamo na strani:
    http://www.planetary.org/explore/projects/neo-grants/2012da14.html






    Vir: http://www.skyandtelescope.com/observing/highlights/189052161.html

    Asteroid 2012 DA14 pri nas vzide ob 20:40 v ozvezdju Device in ima magnitudo 7,3. Ob 21:30 je že v Lovskih psih in magnituda mu pade na 7,8. Ob 22:30 je v Velikem medvedu z magnitudo 8,9. Uro kasneje preide v Zmaja, magnituda 9,9, tam ostane do 1:00 16. 2. V Žirafo preide z magnitudo 10,9 in tam ostane do začetka astronomskega mraka. Še podatki na 30 minut:
    021520302013:15-02-2013 21:30:00  Alt = 19° 33' Az =  90° 37'  (E)   
021521002013:15-02-2013 22:00:00  Alt = 36° 31' Az =  77° 54'  (E)
021521302013:15-02-2013 22:30:00  Alt = 47° 33' Az =  64° 26'  (ENE)
021522002013:15-02-2013 23:00:00  Alt = 53° 45' Az =  51° 06'  (NE)
021522302013:15-02-2013 23:30:00  Alt = 56° 45' Az =  39° 03'  (NE)
021523002013:16-02-2013 00:00:00  Alt = 57° 29' Az =  29° 15'  (NNE)
021523302013:16-02-2013 00:30:00  Alt = 57° 35' Az =  21° 26'  (NNE)
021600002013:16-02-2013 01:00:00  Alt = 57° 06' Az =  15° 27'  (NNE)
021600302013:16-02-2013 01:30:00  Alt = 56° 20' Az =  10° 55'  (N)
021601002013:16-02-2013 02:00:00  Alt = 55° 28' Az =  7° 30'  (N)
021601302013:16-02-2013 02:30:00  Alt = 54° 34' Az =  4° 58'  (N)
021602002013:16-02-2013 03:00:00  Alt = 53° 41' Az =  3° 04'  (N)
021602302013:16-02-2013 03:30:00  Alt = 52° 53' Az =  1° 39'  (N)
021603002013:16-02-2013 04:00:00  Alt = 52° 09' Az =  0° 37'  (N)
021603302013:16-02-2013 04:30:00  Alt = 51° 29' Az =  359° 51'  (N)
021604002013:16-02-2013 05:00:00  Alt = 50° 55' Az =  359° 18'  (N)
021604302013:16-02-2013 05:30:00  Alt = 50° 26' Az =  358° 54'  (N)

    Megla nam je vzela pogled v nebo, a prelet asteroida 2012 DA14, na zvezdnem ozadju, si lahko ogledamo na animacijah, ki so jih posneli večji observatorji drugod po svetu. Zgoraj je eden izmed mnogih: Vir: http://www.nasa.gov/mission_pages/asteroids/multimedia/asteroid2012da14i.html
    Črta na animaciji je prehod satelita.

    Še ena zanimivost.

    Osrednjo Rusijo, natančneje pokrajino Čeljabinsk, je zajel dež meteoritov, ki so eksplodirali v zraku, delci pa so dosegli tudi tla in razbijali okna. Po zadnjih podatkih je bilo ranjenih najmanj 725 ljudi.
    Meteorit nad Uralom v osrednji Rusiji, katerega težo ocenjujejo na 10 ton, je pred padcem na Zemljo na višini 55 kilometrov devetkrat eksplodiral, njegovi delci pa so delno zgoreli v spodnjem delu atmosfere, je pojasnil predstavnik tamkajšnjih oblasti.
    Takole pa zgleda meteorski dež v živo,...
    NASLOV:
    http://say26.com/meteorite-in-russia-all-videos-in-one-place

    Zaprli šole
    Zaradi meteoritskega dežja, ki je nenadoma razsvetlil modro nebo na Čeljabinskom, je obstal jutranji promet, številni ljudje pa so si zavetje poiskali v bližnjih zgradbah. Začasno je bilo prekinjeno delovanje prenosnih telefonov. Šole in vrtci v celotni pokrajini so danes zaprti, ker so na številnih zgradbah razbita okna, živo srebro pa se je spustilo na 18 stopinj Celzija pod ničlo.
    Pokrajina Čeljabinsk je veliko industrijsko središče s številnimi tovarnami in drugimi obrati. Tam sta tudi jedrska elektrarna in veliko jedrsko odlagališče Majak. Predstavnik državne jedrske družbe Rosatom je dejal, da meteoritski dež ni vplival na delovanje njihovih obratov na območju.
    Še malo zgodb - za katere pa ne vemo, če niso zgolj novinarska raca!
    Vojska obstreljevala meteorit?
    Iz observatorija Pulkovo so sporočili, da v naslednjih urah pričakujejo, da bo v atmosfero vstopil še en meteorit. Po za zdaj nepotrjenih informacijah naj bi ruska vojska v predmet izstrelila nekaj projektilov. Meteorit naj bi med potjo razpadel na manjše kose, je za lokalni časnik povedal neimenovani vojaški vir.


    Vir slike:
    http://blogs.discovermagazine.com/imageo/2013/02/16/the-chelyabinsk-meteor-seen-from-space/#.USNa8fLlY7R
    Takole je kitajski meteorološki satelit FY-2D je posnel sliko sledi pare v smeri vzhod-zahod, verjetno sled meteorja nad Čeljabinskom. Objavil: "Cooperative Institute for Meteorological Satellite Studies".



  • Snemanje Jupitra,
    - 4. in 18. februar 2013 - avtor animacije Andrej Lajovic.

    Andrej pravi:
    "Animacije vrtenja Jupitra, sestavljeno iz posnetka, ki smo ga naredili v ponedeljek 4. januar 2013. Časovni razpon snemanja je bil tri ure, animacija sestoji iz 100 slik, od katerih je vsak sestavljen iz 1500 okvirjev posnetka. Procesiranje posnetka je trajalo okoli 14 ur.
    Seeing je bil razmeroma dober le na začetku, kar se na animaciji lepo vidi. Ko bom imel čas, bom poskusil video sestaviti še enkrat, pri čemer bom za vsako sliko vzel 2000 ali celo 2500 okvirjev (več ni pametno, ker se rob planeta že opazno zabriše zaradi vrtenja). Morda bom tako uspel še malo bolj izpovprečiti šum in izbrskati detajle. Mislim pa, da lahko kljub temu s precejšnjo verjetnostjo trdimo, da imamo trenutno enega najboljših slovenskih posnetkov vrtenja Jupitra, če ne celo najboljšega. :-)"

    MPG animacija


    Za primerjavo:
    OGLEJ SI ANIMACIJE VRTENJA JUPITRA iz 2009,     posnetki so nastali v okviru raziskovalne naloge.


    To je tudi sicer bila prekrasna zvezdna noč - prva taka v novem letu 2013. Z našo krotko, a izjemno kvalitetno Ciko - teleskop GSO Dobson 30 cm, f/5 - smo si ogledali Orion - M42 - kot še nikoli na tej šolski terasi, kroglasto kopico M79 v Zajcu prvič sploh, Sovico, Eskima, Rakovico - M1, M82 in M81, Hi-H, ... Z daljnogledom, "z odličnim Gospodarjem neba" 15X70, pa smo uživali v Plejadah, Hijadah, M41 v Velikem psu, pri pogledu na galaksijo M31, »Kopica alfa Perzeja«, imenujejo jo tudi Melotte 20 ali Collinder 39, ki se je res čarobno svetlika v polju binokla, ...
    Tudi Rimska cesta se je pojavila na šentviškem nebu, kar je prava redkost ...
    Andrej in Jure sta večji del noči snemala - ostali pa jih z opazovanji "nismo" motili ...
    Naša Cika. Desno - kako približno se vidi s z našo Ciko znamenito Orionovo meglico M42 - osupljive podrobnosti.

    Snemanje Jupitra 18. 2. 2013
    ------------------------------------------
    Andrej pravi:
    "Ko smo včeraj [18. 2. 2013] po oblačnem dnevu že obupali nad možnostjo, da bi zvečer še ugledali jasno nebo, se nas je vreme nepričakovano usmililo in v teleskopu nas je pričakal prelep prizor: rdeča pega je bila ravno sredi Jupitrove ploskve, zraven nje pa je bila vidna senca ene od lun [Io]. Podvizali smo se s postavitvijo opreme in naredili uro in pol dolg posnetek, iz katerega je nastala tale animacija:

    Kako petino slik na koncu posnetka sem moral odstraniti, ker se je do takrat seeing že zelo poslabšal, tako da animacija v resnici obsega nekaj več kot uro vrtenja."



  • Testiranje AD Vega programa za zlaganje in zamikanje slik,
    - januar 2013 - avtor kode Andrej Lajovic.

    Andrej je sprogramiral svoje orodje, konzultiral se je tudi s Klemenom, za zlaganje astronomskih posnetkov. Rezultat je recimo odlično zložen Jupiter - slika spodaj.

    Jupiter zložen z Andrejevim programom.
    Kodo za predhodno selekcijo slik iz spletne kamere pa je izdelal Jure.

    Da bi vizualno preverili moč algoritma za zlaganje, je Andrej zložil 4 slikice, ki so popačene izvedenke slike test_zlaganja_sli0.jpg.

    test_zlaganja_sli0.jpg - osnovna nepopačena slika (recimo da bi jo slikali skozi teleskop - od daleč in bi nam sliko atmosfera popačila).

    Sledijo umetno popačene 4 izvedenke zgornje slikice.





    ČE NEKRITIČNO ZLOZIMO ZGORNJE 4 IZVEDENKE DOBIMO SPODNJI REZULTAT!

    Seveda - zelo slab približek!

    ČE PA UPORABIMO ANDREJEV PROGRAM DOBIMO ŽE VSEKAKOR SPODOBNO SLIKO (SPODAJ) - ELIPSA JE LEPO PORAVNANA, LE LEVO OKO JE NEKOLIKO POPAČENO.


    Rezultat Andrejevega orodja.

    MALO DEBATE

    Dal sem komentar: "Zaradi mojih pretiranih deformacij seveda slike nisi mogel zložiti nazaj v "original", a če pomislim, kaj dobim, ko nekriticno zložim vse v eno sliko, si naredil Čudez.

    Andrej pravi:
    "Glede na specifiko slik je dejansko zelo dobro uspelo; sem presenečen."

    Na komentar:
    "Morebiti bi se dodal nek algoritem prepoznavanja velikih vzorcev, da bi levo oko ne bilo tako spačeno, pa nos pošlihtan."
    pa Andrej pravi takole:
    "Jaz na podlagi tega testa ne bi delal kakih zaključkov o algoritmu. Glavni problem je, da so bile slike sestavljene iz tankih črt, vmes pa belina. Program v ta velika področja beline ne more nastaviti registracijskih točk in zato nima pojma, kaj se tam dogaja. V astronomski praksi s čim takšnim nimaš nikoli opravka – vedno je vmes vsaj nekaj. Posledica takšnih anomalnih pogojev je, da je polje premikov preslabo definirano in je rezultat zato na koncu še najbolj odvisen od tega, kakšno vrsto interpolacije uporabljaš. Ne gre torej za to, da program vzorcev ne bi pravilno prepoznaval ali lociral, temveč to, da razmere *med* vzorci niso znane.

    Za primer prilagam dve sliki, ki sem ju naredil z inkscapeom. Na njih je s svetlo modro prikazana referenčna slika (slika 1), preko nje pa je narisana mreža, ki ponazarja deformacijo, ki jo je treba izvršiti na sliki 4, da se ta pokrije z referenčno sliko. Razlika med slikama je samo to, da sem eno narisal prej, eno pa pozneje. Lepo se vidi, da, čeprav je končni rezultat deformacije enak (slika se pokrije z referenčno), sta sami deformaciji precej različni. Zlahka bi si seveda izmislil tudi kak bistveno bolj bizaren primer deformacije, ki pa bi, ker mrežo v belih področjih slike lahko brez posledic gneteš po mili volji, še vedno dala enak rezultat.

    Edino zdravilo, ki mi za takšne primere pride na misel, je precizno in strateško ročno razpostavljanje registracijskih točk. Pri tovrstnih slikah je namreč človek edini, ki lahko pove, kaj od registracije pričakuje in kaj se po njegovem mnenju ne sme zgoditi."






  • Državno tekmovanje v znanju astronomije,
    - 12. januar 2013 - Gimnazija Šentvid - Lj.
    - že tretjič zaporedoma smo bili organizatorji.

    Državno tekmovanje RS - sobota, 12. januar 2013 ob 10:00 - 12:00

    Letošnje državno Tekmovanje v znanju astronomije je za osrednjo Slovenijo uspešno organizirala Gimnazija Šentvid - Ljubljana (sobota 12. januar 2013), z izdatno pomočjo astronomskega krožka. Mentorja Klemen Blokar in Andrej Lajovic sta skupaj z ostalimi člani (Ida Kraševec, Dejan Kolarič, pridružil se je tudi Vid Ratajec, Zorko, pa še kdo ...) uspešno opremila učilnice za tekmovanje, po navodilih DMFA Komisije za tekmovanje v znanju astronomije. Na gimnaziji so tekmovali tako osnovnošolci kot srednješolci. Letos se je zbralo okrog 160 mladih tekmovalcev, kar je imenitna udeležba.

    Letos nam je skoraj do konca šlo na roko vreme (za razliko od prejšnjih dveh let), saj smo lahko praktično cel čas tekmovanja opazovali Sonce skozi H-alfa teleskop - Lunt, 60 mm premera. Površina Sonca je bila polna peg in filamentov, le robnih izbruhov je bilo zgolj za vzorec. Tako so mentorji, ostali spremeljevalci in učenci, ki so prej končali z reševanjem nalog, lahko opazovali Sonce, zvezdo ki nam daje življenje, v zares najlepši podobi. Na plano smo postavili tudi našo "Ciko", to je GSO Dobson GS980-12" F/5 - nov teleskop AD Vega. Z njim smo testirali okularje, pokukali na Šmarno goro, kjer se je ob lepem vremenu trlo sprehajalcev in na Krvavec, kjer se je vesolo smučalo. Med opazovanji je bilo tudi veliko pogovorov o opremi, astronomiji na šolah, observatorijih. Dobili smo tudi vprašanje, kaj sploh lahko opazujemo, slikamo v preosvetljenem Šentvidu? Pokazali smo nekaj posnetkov, ne samo planetov, ampak tudi meglic in galaksij - in obiskovalci so bili presenečeni (ni slabo). To seveda ni slavospev svetlobnemu onesnaženju - je predvsem apel, da se vsaj za pedagoške namene da izvajati astronomski program tudi v mestih - seveda omejeno. Ko pa se naučimo osnov astronomije in opazovanj pa se seveda kdaj odpravimo v kraje, kjer je svetlobnega onesnaženja manj. A v Sloveniji praktično ni več kraja, kjer bi bile vse smeri neba naravno temne. A vsekakor se da problem svetlobnega onesnaženja z ozaveščanjem, z novo zakonodajo, z leti zmanjšati. In prav šolska astronomija je lahko kritična vest lokalnih in državnih služb, da se to metanje javnega denarja v zrak zmanjša na minimum. Pogovor je tekel tudi o opremi za fotografiranje - vmesnikih, različnih fotoaparatih, v čem je prednost določenih fotoaparatov, recimo Canona (sami lahko odstranimo IR [infrardeči] filter izpred "foto-čipa": http://astrofoto.albums.cz/modifikacia-canon.html ali http://www.citizensky.org/forum/removing-ir-filter-canon-450d-effect-photometry).
    Posebna zgodba so bili šolski astronomski observatoriji, praktično nobena šola, ki je leta 2009 (MLA2009) prejela spodobno astronomsko opremo ni uspela prepričati šole, da jim zgradi šolski observatorij. Čeprav so mnogi gradili prizidke. Tukaj se kaže, da se tradicija slovenske šolske astronomije šele gradi in to skoraj od nule. Seveda vse čestitke tistim 5% šol, ki imajo že od prej astronomsko tadicijo - ki pa seveda temelji na zavzetih mentorjih in mentoricah (ki jim ni težko kdaj zvečer pripeljat otrok na šolo in opazovat, fotografirat, predavat). Ko mentorji zapustijo šole se marsikje tradicija prekine. Taka srečanja, tekmovanja, izmenjava izkušenj, so del zgoraj omenjene tradicije. V današnjem času tudi še nimamo ustrezne pedagogike, metod, kako mlade, prenašičene z informatiko, podobami iz medijev, komunikacijami, potrošništvom, ... pripeljati nazaj v naravoslovne obšolske dejavnosti.
    Zanimiva je bila tudi debata, ki je danes še bolj aktualna kot pred desetletji - to je t. i. problem lepih astronomskih slik iz spleta in videnega v teleskopu. Večina namreč ob "šibkih" meglicah in kopicah v okularju teleskopa postane nekoliko razočarana - vprašajo se - kje so pa tiste izjemne barve in oblike iz slik (?). Najbrž je potrebna prej temeljita priprava na opazovanja. Da se maldim in tudi vsem ostalim, pred astronomskimi opazovanji slikovito razloži, kaj gledamo, kako daleč gledamo, kako nam taka slika izboljša razumevanje vesolja, našega sveta, narave kot take, nas samih, od kod smo in kam ...
    Sam sem zelo poudarjal H-alfa teleskope za opazovanje Sonca, saj z njimi, kdaj tudi iz razreda, lahko vsi učenci in to kar med poukom (zadaj torej ni nobene posebne organizacije) izvejo veliko o najpomembnejši zvedi - o Soncu, ki nam daje energijo in hkrati omogoča temperaturno ravnovesje, da življenje sploh lahko obstaja, se razvija. In pri pogledu na Sonce v H-alfa svetlobi noben ne ostane hladen - večina je prav presenečena, kako živo je naše Sonce.

    Prav čudovito je bilo slišati različne dialkete otrok in mentorjev iz oddaljenih krajev.
    Sledi nekaj zgovornih slik iz terase.


    Pred tekmovanjem so se mladi pripravljali na reševanje astronomskih ugank v različnih kotičkih šole - nekateri pa so mirno šli na sprostitev kar na teraso.


























    Kdaj so nam pri organizaciji pomagali kar mentorji iz drugih šol (pri opazovanjih) - zaradi različnih vprašanj in želja obiskovalcev je bila namreč naša ekipa občasno celo premajhna. V tem primeru (na sliki zgoraj) profesor iz Novega Mesta pomaga pri opazovanjih Sonca.



    Zelo mi je žal, da nismo nadgradili srečanja s ponudbo astronomske opreme in literature, kar smo si lani tudi zastavili, a ...



  • Andrej posname Jupiter,
    - 19. december 2012



    Andrej pravi:
    " Pred dobrima dvema tednoma sem po naši prednovoletni večerji s skupino Repatice in Kometi skočil še na observatorij in posnel kratek posnetek Jupitra. Pogoji sicer niso bili bogve kaj, pa še to klasično Šentviško nesrečo sem imel, da se mi je ravno, ko sem imel vse pripravljeno, pripeljala megla in v manj kot minuti tako zasvinjala situacijo, da sem lahko samo še pospravil. Vseeno mi je tik pred tem uspelo nabrati slabih 2000 okvirjev posnetka. Za snemanje sem uporabil program qhidra (ki ga z Juretom razvijava ravno za takšne namene), s katerim sem delal dinamično filtriranje slik – program je sproti prilagajal kriterij kvalitete tako, da naj bi se shranilo okoli 30% zajetih okvirjev. Žal ne znam povedati, koliko je bilo dejansko sprejetih, saj se mi oko še ni uspelo umiriti na oknu s statistiko, ko se je že prikazala megla in sem moral prekiniti snemanje.

    Zadnjih nekaj dni sem se ukvarjal s posnetim materialom, kolikor sem ga pač imel, in naposled lahko z veseljem oznanim, da sem priloženo sliko uspel sproducirati brez uporabe Registaxa in podobnih neprostih packarij. Uporabil pa sem tole:

    registracija - Octave
    transformiranje slik - ImageMagick
    zlaganje slik - Octave
    waveleti - Octave


    A ni tak sproščujoč scenarij? Tri plasti čistega vina s plastjo čistega vina vmes..."





    Andrej pravi:
    "Sinoči smo – po sili vremenskih razmer – iz arhiva izbrskali leto in pol stare (2011-09-11) surove podatke s posnetki Jupitra in na njih preizkusili moj algoritem za registracijo in obdelavo slik. Za primerjavo smo si ogledali še slike, ki smo jih takrat dobili z Registaxom.
    Kako bi rekel... "" (slike priložene). Levo Registax, desno lasten program.
    primerjava-regi-aimg-17.png
    Registax: zloženih 5500 slik
    Naš program: zloženih 2439 slik
    Ta posnetek, obdelan z Registaxom, je bil ob nastanku objavljen tudi na spletni strani društva.

    primerjava-regi-aimg-24.png
    Registax: zloženih 3000 slik
    Naš program: zloženih 2055 slik

    Jaz bi rekel, da smo kar uspešni! "



  • Doma izdelan nosilec okularjev


    Za teleskop Dobson GS980-12" F/5 je Andrej izdelal dodatni, izjemno uporaben, nosilec dvopalčnih okularjev. Uporabil je ohišje starega Pc-ja - vse se da reciklirati.















    Ekipa iz 2005.


    Delo v observatoriju leta 2009 - foto Klemen Blokar.







  • DOMAČA STRAN AKGŠ NEPREKINJENO DELUJE ŽE OD LETA 1995!
    Čestitke ali - zvezdi siizmenjujeta gravitone.
    Nekaj zanimivosti iz zgodovine strani!







    Za astronomski krožek: ZORKO Vičar

    E-POŠTA, RFC-822: Zorko.Vicar@guest.arnes.si

    Nazaj na aktualno stran.
    Nazaj na domačo stran.