AKTUALNO
| 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | |

Messierjevi objekti so svetli "megličasti objekti", ki jih je v svoj katalog uvrstil astronom in lovec na komete Charles Messier v 18. stoletju. S sestavo takega kataloga se je izognil težavi, da bi jih zamenjeval s kometi. V končnem Messierjevem katalogu je bilo število zbranih objektov 103, sedem pa dodanih kasneje. Med Messierjevimi 110-imi astronomskimi objekti, ki jih označujemo s črko M in kataloško številko, se skrivajo difuzne meglice, planetarne meglice, galaksije, kroglaste in odprte kopice, torej zelo raznoliki objekti globokega polja.

Nekateri izmed sugestivnejših Messierjevih objektov (avtor: Jure Stare)

Vsi Messierjevi objekti so v dobrih opazovalnih pogojih vidni že v malo večjem daljnogledu, brez težav pa jih zlahka najdete v vsakem manjšem teleskopu. Vseh 110 lahko sočasno vidimo na nebu le enkrat v letu, ko se ljubitelji zberejo tudi za tekmovanju, ki mu pravimo Messierjev maraton.

29. marec 2014

12.00 – uraden začetek
13.00 – opazovanje in fotografiranje Sonca ter neformalno druženje
15.00 – predavanja v predavalnici

• Uvodno predavanje (Matej Mihelčič)
• Meteorit Jezersko (Bojan Ambrožič)
• Mars 2014 (Jure Atanackov)
• Svetlobe ponoči bo vedno več (Andrej Mohar)
• Svetlobno onesnaženje in problematika bele svetlobe (Gregor Vertačnik - član ADV-LJ)
• odmor (5 min)
• Vpliv nočne svetlobe na metulje (Bojan Zadravec)
• Raziskovanje svetlobnega onesnaženja in ozaveščanje lokalne skupnosti na OŠ Slivnica pri Celju (film) (Renata Mastnak)
• Občni zbor Društva Temno nebo Slovenije (vodi Herman Mikuž)

19.00 – opazovalni prostor

• Messierjev maraton (tekmovanje) ter opazovanje nočnega neba, slikanje planetov, itd
• Predstavitev in uporaba montaže G53F ter CCD kamere G2-8300 in G2-1600

30. marec 2014

05.00 – konec opazovanja
07.00 – razglasitev rezultatov in zaključek

Astronomski podatki za 29. marec

29. marca 2014 Sonce zaide ob 18:26, začetek astronomske noči nastopi ob 20:11. Konec astronomske noči nastopi 30. marca 2014 ob 4:01, Sonce pa vzide ob 5:46. Luna opazovanja ne bo motila, saj je zjutraj osvetljenega le 0,13% njenega površja (zaide ob 17:09, vzide ob 4:51).

V prvem delu noči bo nebo krasil svetli planet Jupiter, v drugem delu pa nam bodo predstavo pripravili Mars, ki bo ravno prihajal v opozicijo, planet Saturn, tik pred vzidom Sonca pa še svetla Venera, kot “Danica”, planet Merkur in Luna tik pred mlajem.

Messierjev maraton in pravila

Vsako leto naj bi teoretično samo v marcu lahko v eni noči videli vseh 110 Messierjevih objektov. V preostalih mesecih so nekateri objekti preblizu Sonca in jih je tako povsem nemogoče opazovati. Messierjev maraton je tekmovanje astronomov v iskanju Messierjevih objektov. Zmaga pripada tistemu, ki jih najhitreje najde največ.

Organizatorji poudarjajo, da cilj Messierjevega maratona ni tekmovanje ampak popularizacija astronomije ter druženje in sodelovanje med številnimi ljubitelji astronomije.

Deset pravil Messierjevega maratona:

1. Cilj tekmovanja je najkrajšem času najti čim več Messierjevih objektov. Tekmovanje poteka od mraka do zore.
2. Če je našlo več tekmovalcev enako število objektov, se pri razvrstitvi upošteva čas potrditve zadnjega objekta.
3. Vsak tekmovalec opazuje samostojno. Tekmovalec lahko ima ob sebi še največ enega pomočnika. Ta mu lahko pomaga pri delu, ne sme pa rokovati s teleskopom. Na enem teleskopu lahko tekmuje le en tekmovalec.
4. Uporaba avtomatske funkcije GO-TO ni dovoljena.
5. Tekmovalec lahko poleg teleskopa uporablja še binokular, vendar mora vse objekte sodniku pokazati skozi isti teleskop.
6. Tekmujemo s 110 objekti, kar pomeni, da za M 102 štejemo NGC 5866 v Zmaju.
7. Najdene objekte potrjuje sodnik. Njegova odločitev je končna.
8. Sodnik oznani začetek in konec tekmovanja ter morebitne vmesne odmore ali prekinitve, če so le te potrebne.
9. Tekmovalci morajo uporabljati svetila, zastrta z rdečim filtrom. Svetila z belo svetlobo niso dovoljena!
10. Objekt, ki ga tekmovalec prijavlja, mora biti v sredini zornega polja. Če je v zornem polju več Messierjevih objektov, je tekmovalec dolžan posamezne objekte identificirati sodniku.

Organizatorji in podporniki dogodka

Organizatorji in podporniki dogodka so Slovenska astronomska revija Spika, Amatersko astronomsko društvo Teleskop iz Nove Gorice, spletna skupnost ljubiteljev astronomije Astronom.si ter firmi GTD - Gemini Telescope Design in Moravian Instruments.

Vir: Slovenska astronomska revija Spika

Uradni vrstni red 9. Messierjevega maratona:
1. mesto: Igor Žiberna, 107
2. mesto: Gorazd Bizjan, 106
3. mesto: Rok Kete, pomočnik Blaž Černetič, 102 (5:00)
4. mesto: Teja Fabijan, 102 (5:30)
5. mesto: Mišo Šantič, 100
6. mesto: Krištof Skok, 99
7. mesto: Borut Korošin , 98
8. mesto: Tina Hajdinjak, pomočnik Jure Hajdinjak, 53
9. mesto: Tomaž Plevel, pomočnik Peter Ojstršek, 46
10. mesto: Fran Krivic, 38
11. mesto: Jaka Jenko, pomočnik Boris Jenko, 35
12. mesto: Filip Bizjan, pomočnica Gaja Bizjan, 14
13. mesto: Bojan Ambrožič, 13
14. mesto: Žiga Nosan, pomočnik Marko Nosan, 3
15. mesto: Jakob Robnik, 2

“This is a huge, huge discovery; it’s a rare occasion when a single result gives us insight about something that happened only 10 (to the power) minus 35 seconds after the birth of the universe,” Uros Seljak, a professor of physics at the University of California, Berkeley, said. Seljak, who was not associated with the new result, had 18 years ago predicted that polarisation measurements of the cosmic microwave background could be used to reconstruct the details of the early universe. (Vir: Peek into moment after creation)

Kot vedno v znanosti mora med pravo in napačno razlago razsoditi eksperiment. Vprašanje je torej, ali je naglo inflacijsko širjenje ob začetku vesolja povzročilo še kakšne merljive posledice. Dr. Uroš Seljak, Novogoričan, ki je diplomiral in magistriral na Oddelku za fiziko ljubljanske univerze, nato pa doktoriral na Massachusetts Institute od Technology in je zdaj profesor fizike na Berkeleyju in direktor tamkajšnjega prestižnega Centra za kozmološko fiziko, je leta 1996 pokazal, da je izjemno hitro širjenje vesolja ob inflaciji moralo roditi močne gravitacijske valove, ki so kot periodični vzorec zgoščin in razredčin odmevali v zgodnjem vesolju. Svetloba, ki jo danes zaznamo kot mikrovalovno sevanje ozadja, se je v času, ko je vesolje postajalo prozorno za svetlobo, na teh malenkost gostejših in redkejših območjih sipala. Značilen pojav pri sipanju svetlobe je, da je taka svetloba polarizirana, torej da gre za valovanje, ki niha le v eni ravnini. Pojav poznajo fotografi, ki lahko v polarizirani svetlobi poudarijo oblake, na katerih se v lepem vremenu sipajo sončni žarki. Zgoščine in razredčine pa niso le posledica gravitacijskih valov, ampak običajnih gostotnih nihanj v snovi. Seljak se je tu domislil, kako razpoznati polarizacijo, ki je posledica inflacijskega nastanka gravitacijskih valov. Edino gravitacijski valovi namreč povzročijo, da ima dobljeni polarizacijski vzorec vrtinčnost.
Premik meja je tako velik, da verjetno tega ne bo prezrl niti Nobelov odbor. Vprašanje je le, kako bo razdelil največ tri nagrade med teoretike in eksperimentalce. Z napovedjo, da je opažena vrtinčnost polarizacije posledica zgodnjega inflacijskega širjenja, je med kandidati tudi dr. Uroš Seljak. (Vir: Delo.si: Živimo v posebnem času)

“This is a huge, huge discovery; it’s a rare occasion when a single result gives us insight about something that happened only 10 (to the power) minus 35 seconds after the birth of the universe,” Uros Seljak, a professor of physics at the University of California, Berkeley, said. Seljak, who was not associated with the new result, had 18 years ago predicted that polarisation measurements of the cosmic microwave background could be used to reconstruct the details of the early universe. (Vir: Peek into moment after creation)

kjer je

• valovna dolžina svetlobe
• 
  • naboj elektrona
  • masa elektrona
  • hitrost svetlobe
  • gostota (število na enoto prostora) elektronov
  • gostota magnetnega polja

  To vrtenje ravnine polarizacije je v astronomiji pomembno, ker z njim lahko merimo magnetno polje v medzvezdnem prostoru, če poznamo gostoto elektronov.

  Na radijske valove, ki prečkajo ionosfrero prav tako vpliva Faradayev pojav.
  
  Podoben vpliv na na polarizirano svetlobo pa ima tudi gravitacija, oz. gravitacijski valovi - kar je bil osnovni cilj merjenja teleskopa BICEP2.
  
  
  
  

• Snemanje supernovo SN 2014J,
  - 24. februar 2014 - Gimnazija Šentvid - Lj.
  
  KONČNO LEPA NOČ - PONEDELJEK! Tudi krožkarji so bili nadvse veseli - opazujemo ...
  
  
  
  
  Supernovo SN 2014J v galaksiji M82 so posneli 24. feb. 2014 člani Astronomskega krožka Gimnazije Šentvid - Ljubljana in člani AD Vega. Opazovali smo jo tudi skozi 300 mm Dobson - "odlična slika naše vrle Cike", supernova se je brez težav zaznala v strukturi galaksije M82 - odlično (magnituda okrog 11.5). Prisotni: Andrej Lajovic, Klemen Blokar, Jure Varlec, Zorko Vičar, Dejan Kolarič, Ida Kraševec, Vid Ratajec, Nastja Narondini, Gaj Žižek, ...
  31. januarja 2014 je SN2014J dosegla magnitudo 10.5, od takrat ji sij pada. Odkrili so jo na - University of London Observatory. Galaksija M82 je oddaljena približno 11.65 milijonov sv. let., relativno blizu, zato se da SN2014J videti že s srednje velikimi teleskopi.
  Supernova SN 2014J je tipa Ia, s pomočjo takih supernov so ugotovili, da se vesolje pospešeno širi - 2011 so za to odkritje podelili Nobelovo nagrado... Uvedli smo temno energijo, ki bi naj pospeševala vesolje ...
  
  Vir animacije: http://www.skyandtelescope.com/observing/highlights/Bright-Supernova-in-M82-241477661.html
  
  
  Zadnjo sliko je obdelal Klemen Blokar. Slika je zložena iz 21 4-minutnih posnetkov (in dark, bias, flat popravki), foto Canon EOS 350D (modificiran), teleskop D=200mm f/5 newton, guiding z Lacerta MgenII autoguiderjem skozi f = 400mm akromat.
  To je bila hkrati prva uporaba autoguiderja Lacerta MgenII in prve izkušnje kažejo na stabilno delovanje.
  
  
  Zadnjo sliko je obdelal Andrej Lajovic. Vzel je rezultate seštevanja vseh 21 fotografij, čez naredil dekonvolucijo, da je sliko še malo bolj izostril, nato pa še gama korekcijo, s čimer je poskusil "ukrotiti" precej visok dinamični razpon galaksije. Primerjava je poučna.
  
  Sledi še mekaj slik - dolgo smo čakali na lepo noč ...
  
  
  
  
  
  
  
  
  
  Andrej je obelal še posnetke Jupitra in Marsa iz ponedeljka. Slikice so čisto solidne in vsekakor prve, ki smo jih uspeli narediti po MESECIH obupnega vremena.
  Zakaj Jupiter na drugi sliki izgleda manjši kot na prvi in tretji, Andrej pravi: "Skušali smo ujeti več detajlov na površju in smo zato nastavili krajši čas osvetlitve na kameri. Rob planeta se je tako utopil v temi in na obdelani sliki manjka. Če primerjate vzorce na površini planeta, pa se čisto dobro vidi, da so enako veliki kot na drugih dveh slikah."
  
  ------------------------------------------------------------------------------------------------------
  
  Sledita dve obdelani sliki Sonca, ki sta ju posnela Klemen in Ida 14. februarja 2014 (na informativni dan). Obdelali Andrej, Dejan in Klemen. CCD kamera "Basler acA 1300 - 20gm" (1296pix × 966pix) na teleskopu "Lunt Solar System 60mm H-Alpha Telescope - B1200 - Pressure Tuner - Crayford.
  
  
  
  
  
  
  Iz devetih posnetkov sestavljena panorama površine Sonca v H-alfa
  V nedeljo, 6.7.2014, sva izkoristila nebo brez oblačka za slikanje Sonca, naše najljubše zvezde. Ponujal se nama je lep pogled na precej aktivno Sonce, hkrati pa sva preklinjala njegovo sevanje. Pri zunanjih temperaturah okoli 30 °C, je bila kovinska, s katranom premazana streha našega observatorija močno pregreta, temperatura in vlažnost na operatorskem stolčku sta bili skoraj nevzdržni. Hkrati je na podestu za teleskop žgalo Sonce, v strahu pred opeklinami sva pripravila zasilni senčnik iz blaga, ki sva ga na robovih obtežila z rezervnimi utežmi stojal za teleskope. Ko sva jih po opravljenem delu odstranila, sva opazila, da so na katranu ostale jasne sledi, ki pričajo o težavnih pogojih najinega dela.
  S črno-belo kamero Basler acA 1300 - 20gm (1280pix × 960pix) na H-alfa teleskopu Lunt Solar System 60 mm na EQ6 montaži, skozi 2x Barlowo lečo, z efektivno goriščno razdaljo 1000 mm, sva posnela panoramski posnetek površine Sonca v devetih kosih. Za upravljanje kamere sva uporabila Juretov program QArv, polje pa sva prestavljala z ročnim upravljalnikom, z enim operaterjem pod zasilnim senčnikom. Posamezne slikovne okvirje posnetkov je nato Andrej filtriral s programom Arif, poravnal in seštel v programu Lycklig ter izostril s programom Kinky. Vsi ti programi, ki smo jih napisali v društvu, so dostopni na tej strani. Slike je Andrej v panoramo zložil s programom Hugin. Črno-bela slika je bila na koncu pobarvana na rumeno v programu GIMP.
  
  
  
  
  
• Beseda o žledu,
  - januar, februar 2014
  
  V reviji "Dom in svet" iz januarja leta 1900 so bile opisane podobne vremenske razmere na Notranjskem kot letos februarja (2014).
  
  
  
  
  
  
  
  
  
  
  Zakaj ta objava - naš planet je del vesolja in ravoj visokorazvitih bitij kaže na izjemno stabilnost Zemlje, njene atmosfere, same orbite planeta. A kljub stabilnosti občasno doživimo ekstremne ujme s povratno dobo 100 ali več let in takrat privrejo na dan vse mogoče špekulacije in tudi manipulacije. Zagotovo človek z razvojem tehnologij, potrošništvom ... znatno vpliva na ravnotežje na našem planetu, vsak izmed nas je del tega vpliva (promet, pretirano trošenje, posledično onesnaževanje, ...), a tudi same razlage tega vpliva trčijo na mejo zlorabe.
  Po spletu in e-pošti je krožilo ogromno nesmiselne e-pošte - o tem da nas posipavajo t.i. zahodni sovražniki, in da imamo zato žled, poplave, ... Zadeva bi bila smešna - lahko bi jo vzeli kot neslano šalo, ..., če se na nas ne bi obračali premnogi preplašeni državljani z vprašanji, če je to res - zakaj nič ne ukrepamo - zakaj agencija skriva podatke (celo grožnje s tožbami so letele na že tako preobremenjene strokovne sodelavce) ... Očitno imamo tako slabe šole, da še zmeraj večina ljudi ne loči šal ali pa zlorab, fikcije od realnosti in "podlasice" javnega mnenja to s pridom zlorabljajo. Je pa zelo pomenljivo - ko t. i. slovenska obramba proti toči z letali jalovo posipava oblake, da bi razbila nevihtne oblake s točo (v resnici jih lahko celo naredi) - takih pisem, prošenj in opozoril ne dobivamo (a bi bila ob nesmislu utemeljena) ...
  Nerazumevanje dogodkov v naravi se danes torej enako grobo zlorablja za primitivne ekonomske in politične cilje kot v starih "zlobnih temačnih" časih pred t. i. razsvetljenstvom ...
  Še citata iz enega izmed forumov:
  "V prejšnjih stoletjih so pa američanke na metlah letale in nekaj stresale, kajne? Vprašajte se raje, kaj vse v zahtevi po lagodnem življenju VI pošiljate v 'luft'!"
  IN še:
  "Baje so tudi dinozavre pokončali chemtraili, nekje pa sem tudi zasledil, da menda ne živimo večno."
  
  Na dnu strani si oglejte kronološki opis - Zime, vreme skozi stoletja.
  
  
  
  
• Informativni dan,
  - 14. februar 2014 - Gimnazija Šentvid - Lj.
  
  Klemen, Dejan, Ida so lepo predstavili astronomsko dogajanje na gimnaziji. Bil je prvi zares lep dan v letu 2014. Sonce je v H-alfa svetlobi kazalo enkratne protuberance, filamente, pege. Sledi nekaj slik okolice Sentvida in polne Lune.
  
  
  
  
  
  
  
  
  
  
  
  
  
  
  
  
  
  
  
  
  
  
  
  
  
  
  
  
  
  
  
• Državno tekmovanje v znanju astronomije,
  - 11. januar 2014 - Gimnazija Šentvid - Lj.
  - že četrtič zaporedoma smo bili organizatorji.
  
  Državno tekmovanje RS - sobota, 11. januar 2014 ob 10:00 - 12:00
  
  Letošnje državno Tekmovanje v znanju astronomije je za osrednjo Slovenijo uspešno organizirala Gimnazija Šentvid - Ljubljana (sobota 11. januar 2014), z izdatno pomočjo astronomskega krožka in ADV-LJ. Mentorja Klemen Blokar in Andrej Lajovic sta skupaj z ostalimi člani (Ida Kraševec, Dejan Kolarič, pridružil se je tudi Zorko, pa še kdo ...) uspešno opremila učilnice za tekmovanje, po navodilih DMFA Komisije za tekmovanje v znanju astronomije. Letos smo zaradi delne prenove učilnic (barvanje) morali tekmovanje umestiti v učilnicah zahodnega trakta šole. Na gimnaziji so tekmovali tako osnovnošolci kot srednješolci. Letos se je zbralo okrog 160 mladih tekmovalcev, kar je imenitna udeležba.
  
  Letos nam vreme ni bilo ravno naklonjeno (za razliko od lani), a vsaj dežja ali snega nismo doživeli. Smo pa si lahko skozi teleskop ogledali bližnje vzpetine, recimo Šmarno goro - na njej smo brez težav zaznali številne pohodnike. Ko so učenci zagledali teleskop tipa Newton na Dobsonovi montaži, so mnogi vprašali, kateri tip teleskopa je to - to je bilo namreč tudi eno izmed vprašanj na tekmovanju. Mnogi tekmovalci namreč še niso opazovali nočnega neba skozi teleskop, tako da so jim tudi tipi teleskopov precej neznani.
  Med ogledom šolskega observatorija je bilo tudi veliko pogovorov o opremi, astronomiji na šolah, observatorijih. Vse je zelo zanimala parabolična antena - zametek našega radijskega teleskopa.
  
  Sam sem zelo poudarjal H-alfa teleskope za opazovanje Sonca, saj z njimi, kdaj tudi iz razreda, lahko vsi učenci in to kar med poukom (zadaj torej ni nobene posebne organizacije) izvejo veliko o najpomembnejši zvedi - o Soncu, ki nam daje energijo in hkrati omogoča temperaturno ravnovesje, da življenje sploh lahko obstaja, se razvija. In pri pogledu na Sonce v H-alfa svetlobi noben ne ostane hladen - večina je prav presenečena, kako živo je naše Sonce.
  
  
  Sledi nekaj zgovornih slik iz terase.
  
  
  Pred tekmovanjem so se tekmovalci in mentorji zbrali v dvorani pod mostom, kjer jih je nagovoril ravnatelj g. Jaka Erker, Klemen Blokar pa je povzel osnovna pravila samega tekmovanja.
  
  
  
  
  
  
  
  
  
  
  
  
  
  
  
  
  
  
  Vse je zelo zanimala parabolična antena - zametek našega radijskega teleskopa.
  
  
  
  
  
  
  
  
  
  
  
  
  Zelo mi je žal, da nismo nadgradili srečanja s ponudbo astronomske opreme in literature, kar smo si lani in predlani tudi zastavili, a ... Smo pa razgrnili našo novo zvezdno karto (1m x2 m), veliko tekmovalcev je na njej iskalo rešitev ene izmed tekmovalnih nalog - morali so poiskati radiant enega izmed meteorskih rojev - Geminidov (v Dvojčkih).
  
  
  Pogled na zimski Triglav je bil prečudovit.
  
  
  
  
• Obisk učencev iz OŠ Šentvid - Ljubljana
  - ponedeljek 2. december 2013
  
  Obiskali so nas učenci "OŠ Šentvid", 5. in 7. razred. Učenke in učenci so spoznali opremo - zrcalna teleskopa Dobson 300/1500 mm in 150/1200 mm. Najprej smo na nebu z laserjem pokazali svetlejša ozvezdja:
  Veliki in Mali medved, Kasiopeja, Andromeda, Pegaz, Labod, Lira, Orel, Lisička, Voznik, Bik, Dvojčka, Orion, Perzej, ...
  Ker je bila čudovita (tudi nekoliko hladna) noč, smo si ogledali naslednje objekte:
  Albireo, M57, M27, M31 (tudi M32), dvojno razsuto kopico Hi-h, M45 - plejade, M42, Jupiter, ...
  Učenci so bili že seznanjeni s svetlejšimi objekti - tako da so opazovanja potekala tekoče. Kdaj so premaknili teleskop (in zato sosed ni kaj veliko videl), a to je del astronomskih opazovanj in otroškega "pogleda" na svet.
  Videli smo torej še nekaj poletnega neba, jesensko in delno zimsko večerno nebo.
  Kakšen od mladih radovednežev je prišel na idejo, da bo letos dodal v pismu želja Miklavžu tudi teleskop.
  
  
  
  
• Komet - C/2012 S1 (ISON)
  - jesen 2013
  
  29. nov. 2013 - tresla se je Zemlja - rodil se je 'mISON'.
  Kakor kažejo slike SOHO sonde, je komet ISON komaj preživel perihelij (srečanje z bližino SONCA) - prakticno je ostal oskubljen mišek (od ISONa je ostal mISON). Nauk, napovedi v astronomiji so zelo negotove.
  Nekaj jedra kometa je torej še ostalo - več bo znano v naslednjih dneh. Spodaj je še primerjava s prelepim kometom McNaught iz leta 2007.
  
  
  
  Za primerjavo (zgoraj) komet McNaught iz leta 2007 - v periheliju je bil veliko svetlejši (čeprav dlje od Sonca) kot C/2012 S1 ISON (spodaj).
  
  Sledijo slike ISONa, ki jih je posnela sonda SOHO 28. in 29. novembra 2013.
  
  
  
  
  
  Pa nič zato - spoznali smo moč Sonca, pojem perihelija (prisončja), gibanje kometa. Kometi v sebi skrivajo prvotni material iz katerega je nastal Sončev sistem. Jedro kometa je običajno veliko od 0.1 km do 40 km. McNaught (C/2006 P1) iz 2007 (eden lepših kometov) je imel dimenzije med 10 in 20 km (jedro). Komet ISON (ki ga je včeraj Sonce skoraj do konca oskublo) pa je imel (po ocenah) jedro manjše od 5 km.
  Jedro je sestavljeno iz kamnin, prahu, vodnega ledu in zamrznjenih plinov (ogljikov monoksid, ogljikov dioksid, metan, amonijak, ...).
  
  Rep, ki nastane iz delcev prahu, je rahlo ukrivljen (dokaj sledi orbiti). Rep, ki pa nastane iz ioniziranega plina, kaže v smeri od Sonca navzven (v smeri toka sončevega vetra, tlaka). Nepovratni kometi in tisti z obhodno dobo nekaj 100 let najverjetneje izhajajo iz Oortovega oblaka (50.000 do 100.000 astronomskih enot - a.e. vstran od Sonca).
  
  No - lepote in skrivnosti nočnega neba nam seveda še naprej ostanejo kot izziv. Še vedno pa je zjutraj do približno 6. ure (z lovskim daljnogledom) vidite veliko manj opevani komet Lovejoy 5,6 magnitude v ozvezdju Volarja. Zvečer nam kažeta prelepe podobe Jupiter in Venera, zjutraj Saturn in Merkur. Ozvezdja Andromede, Kasiopeje, Pegaza so v teh dneh (začetek decembra, 21h) visoko na nebu - na zahodi pa še lahko ujamemo Laboda in Liro.
  
  Spodaj pa so podatki o ISONu - upajmo, da bo vsaj še majčkeno "pomahal" z repom na jutranjem decembrskem nebu.
  
  
  Vir: http://www.isoncampaign.org/potw-nov18
  
  C/2012 S1 (ISON) je blizusončev komet, ki sta ga 21. septembra 2012 odkrila ruska astronoma Vitalij Nevski in Artjom Novičonok. Uporabila sta 40 cm teleskop iz projekta ISON ( International Scientific Optical Network) in programsko orodje CoLiTec za samodejno otkrivanje asteroidov. Komet izhaja iz območja Oortovega oblaka in ima parabolično tirnico. Astronomi ugotavljajo, da je njegova orbita neverjetno podobna orbiti velikega kometa iz leta 1680, kar nakazuje na veliko možnost, da imata isti izvor.
  Komet se bo 1. oktobra 2013 približal Marsu, 28. novembra 2013 bo v periheliju, 26. decembra pa se bo najbolj približal Zemlji.
  
  Predvidevajo, da bo ISON konec leta 2013 vidljiv s prostim očesom ali manjšim teleskopom. V najugodnejšem položaju za opazovanje bo komet po prehodu skozi perihelij, ko se bo nekoliko oddaljil od Sonca. V tem času bo opazovanje kometa mogoče iz obeh Zemljinih polobel. Natančen sijaj kometa ISON je zelo težko napovedati, po nekaterih zgodnjih ocenah pa naj bi postal za opazovalce z Zemlje celo svetlejši od Lune. Kasneje so napoved navideznega sija popravili na največ -6, kar je primerljivo z navideznim sijem Venere. Napovedi so torej zelo NEGOTOVE! Jutranje ure so v decembru primerne za lov na ISON.
  
  Vir: http://www.bbc.co.uk/news/science-environment-25001732
  
  * Elementi tira in efemeride kometa C/2012 S1 (ISON).
  * Krivulja sija kometa C/2012 S1 (ISON)
  * http://stereo-ssc.nascom.nasa.gov/comet_ison/
  Sondi A in B krožita okrog Sonca (A znotraj orbite Zemlje, B pa zunaj) (glej: http://en.wikipedia.org/wiki/STEREO).
  
  
  Vir: http://medea.oan.es/servidorEfem/eindex.php
  
  
  Komet ISON s satelita STEREO
  Avtorstvo slike & Copyright: Karl Battams, NASA, STEREO, CIOC

  Pojasnilo: Še vedno nedotaknjen se je 21. novembra komet ISON (C/2012 S1) prikazal na levi strani polja te animirane slike kamere HI-1 na satelitu STEREO-A. Kamera je poleg ISON-a ujela tudi periodični komet Encke, Merkur in Zemljo. Sonce, ki se nahaja na desni strani in je vir valujočega sončevega vetra, je izrezano iz slike. S perspektive satelita STEREO v interplanetarnem prostoru je planet Zemlja pravzaprav najbolj oddaljen objekt v tej skupini. Merkur je najbližji. Oba planeta sta tako svetla, da ustvarjata ostre vertikalne črte na detektorju kamere. Pri obeh kometih jasno opazimo izrazita repa. ISON se nahaja bližje kameri in bo nadaljeval s hitrejšo potjo preko polja. Kameri na satelitih STEREO in SOHO bosta lahko sledili kometu ISON pri njegovem bližnjem srečanju s Soncem 28. novembra tudi v primeru, da bo opazovanje ISON-a z Zemlje v svetli zarji bolj zahtevno.

  
  Povezave:
  * animacija - http://www.youtube.com/watch?v=wPP4QzsqCXE
  * animacija - http://www.solarsystemscope.com/ison/ (flash)
  ** v živo - STEREO
  ** v živo - SOHO - (Solar and Heliospheric Observatory - v Lagrangeevi točki 1 - )
  ** v živo - SDO - (Solar Dynamics Observatory - Semi-major axis - velika polos orbite meri 42 156,51 km)
  
  
  
  Dopolnitev za razumevanje lege SOHO - Lagrangeeve točke - v sistemu Zemlja, Sonce.
  
  
  
  
  
  
  
  
  
  
  Ekipa iz 2005.
  
  
  Delo v observatoriju leta 2009 - foto Klemen Blokar.
  
  
• 
  
  
  
  
  

  DOMAČA STRAN AKGŠ NEPREKINJENO DELUJE ŽE OD LETA 1995! Čestitke ali - zvezdi siizmenjujeta gravitone. Nekaj zanimivosti iz zgodovine strani!

  
  
  
  
  

  ---

  Za astronomski krožek: ZORKO Vičar

  E-POŠTA, RFC-822: Zorko.Vicar@guest.arnes.si

  ---

  Nazaj na aktualno stran.
  Nazaj na domačo stran.

  
  Zime, vreme skozi stoletja
  -----------------------------------------
   
  
  ZIMA 442/443: Huda zima v zahodni Evropi, sneg je ležal 6 mesecev.
  
  ZIMA 763/764: Zelo huda zima po vsej Evropi, Črno morje je zamrznilo.
  
  ZIMA 822/823: Nenavadno huda zima. Že 22. septembra je pritisnil zimski 
  mraz. Mraz in sneg sta neprekinjeno trajala do 12. aprila. En mesec so 
  bile vse Evropske reke zaledenele.
  
  ZIMA 993/994: Zima z hudim mrazom do sredine aprila, nato pa je sledilo 
  ekstremno sušno poletje v katerem so presahnili številni potoki.
  
  ZIMA 1076/1077: Izjemno huda zima, ki je po vsej Evropi trajala od 
  konca oktobra do 15. aprila. Reke so bile od 26. novembra do sredine 
  marca zaledenele.
  
  ZIMA 1122/1123: Zima je bila tako topla, da ni niti enkrat snežilo.
  
  ZIMA 1185/1186: Najtoplejša zima v Evropi. Že v januarju so cvetela 
  drevesa, v februarju so bila že jabolka velikosti lešnika, v začetku 
  avgusta pa je bila trgatev.
  
  ZIMA 1227/1228: Zelo topla zima in pomlad. V tistem letu so že konec 
  julija imeli trgatev.
  
  ZIMA 1235/1236: Zelo topla zima. V februarju so cvetela drevesa 
  in ovce so se pasle na prostem.
  
  ZIMA 1248/1249: Skrajno topla zima brez mraza in snega do konca marca; 
  potem pa je bilo zelo mrzlo do sredine maja.
  
  ZIMA 1289/1290: Druga najtoplejša zima v Evropi. Že za Božič so cvetela 
  drevesa in rože, 14. januarja pa so bile že zrele jagode.
  
  ZIMA 1327/1328: Zelo topla zima. V januarju so cvetela drevesa, 
  25. julija pa se je začela trgatev.
  
  ZIMA 1362/1363: Huda zima, ki se je začela že 28. septembra, trajala 
  pa do 6. aprila. Še v začetku marca je bilo vse zaledenelo.
  
  ZIMA 1407/1408: Ena izmed najhujših zim v srednji Evropi, ki je trajala 
  od 11. novembra do 27. januarja, reka Temza je bila poledenela. 
  28. januarja pa je prišla močna odjuga, ki je povzročila marsikje 
  hude poplave.
  
  ZIMA 1419/1420: Zelo topla zima. 7. aprila so cvetele vrtnice, 
  sredi aprila so bile zrele češnje in jagode. 8. junija pa je 
  nato sledila močna ohladitev z hudo pozebo po nižinah.
  
  ZIMA 1529/1530: Topla zima, v februarju je že vse cvetelo. Aprila pa 
  je padlo veliko snega in pritisnil je hud mraz.
  
  ZIMA 1538/1539: Skrajno topla zima, za novo leto so ljudje hodili v 
  kratkih rokavih, po travnikih so cvetele rože.
  
  ZIMA 1564/1565: Huda zima v srednji in zahodni Evropi. Od 7. decembra 
  do 2. januarja sta bili reki Temza in Elba povsem zamrznjeni.
  
  ZIMA 1565/1566: Najbolj snežena zima v Alpah nasploh, v sredogorju je 
  bilo prek 3 metre snega.
  
  ZIMA 1572/1573: Zelo mrzel november, temp. je bila od 5-8 stopinj pod 
  povprečjem. Zima je trajala od 8. novembra do sredine marca.
  
  ZIMA 1581/1582: Najhujši mraz za Božič, številni ljudje so zmrznili 
  med spanjem.
  
  ZIMA 1586/1587: Huda zima od 9. novembra do 24. februarja, konec maja 
  zapade veliko snega in pritisne hud mraz.
  
  ZIMA 1608/1609: Zelo mila zima, niti enkrat ni bilo mraza in snega.
  
  ZIMA 1611/1612: Zelo snežena zima. Od januarja je snežilo 50 dni dolgo, 
  celo strehe hiš so bile pod snegom.
  
  ZIMA 1612/1613: Zelo suh in nenavadno topel januar, drevesa so začela 
  zeleneti.
  
  ZIMA 1613/1614: Dolga zima, ki je trajala od 9. novembra do sredine 
  aprila, sneg je nad 500 metri ležal 150 dni.
  
  ZIMA 1645/1646: Zelo snežena in mrzla zima. Veliko divjih živali je 
  umrlo.
  
  ZIMA 1657/1658: Zelo huda in snežena zima, ki je trajala do 7. junija. 
  V Rimu je zapadlo ogromno snega. Celo v Angliji je ležal sneg od 1. 
  decembra do 21. marca.
  
  ZIMA 1661/1662: Skrajno topla zima. 17. do 23. maja pa je pritiskal 
  hud mraz.
  
  ZIMA 1679/1680: Najtoplejši februar.
  
  ZIMA 1708/1709: Najbolj mrzel januar v Evropi, zamrznilo je Jadransko morje. 
  Povprečna januarska temperatura je bila -13,2 stopinj celzija!
  
  ZIMA 1710/1711: Najtoplejši in najbolj suh december, za Božič je že vse 
  cvetelo. Zima je pritisnila sredi februarja, ko je biilo snega do kolen, 
  pritisnil je hud mraz.
  
  ZIMA 1730/1731: Zelo mrzla zima s temp. do -38 stopinj Celzija.
  
  ZIMA 1783/1784: Do 1. novembra je bilo ekstremno toplo, potem pa 
  je pritisnil hud mraz, ki je bil najhujši med Božičem in novim letom. 
  Po novem letu je padlo ogromno snega, v 24 urah prek 60 cm. Sneg je 
  ležal 9 tednov.
  
  ZIMA 1784/1785: Novembra je zapadel sneg in se obdržal do marca. 
  Celo v Italiji je bilo februarja 1,5 metra snega. Veliko ljudi je obstalo 
  na cestah in zmrznilo. Divje živali so od lakote napadale ljudi po vaseh. 
  Bila je invazija volkov. Sneg in mraz sta pojenjala komaj sredi aprila.
  
  ZIMA 1788/1789: Najhujša zima stoletja. Decembra se je začel hud mraz. 
  Za božič je bilo tako mrzlo, da so ptiči med letanjem zmrznili in padali 
  na tla. Veliko divjih živali je umrlo, spet so se pojavili volkovi. 
  Temperatura od -14 do -16 stopinj Celzija podnevi je trajala deloma 
  vse prek 6. januarja. V Rimu je med 27. in 30. decembrom zapadlo 
  toliko snega kot ga prej 52 let ni. Poštni promet se je ustavil.
  
  ZIMA 1794/1795: Zelo huda zima, 25. januarja so v Londonu 
  namerili -29 stopinj Celzija.
  
  ZIMA 1795/1796: Januarja so bili že pravi poletni dnevi. Drevesa so 
  zelenela, po travnikih so cvetele rože. Niti najstarejši ljudje se 
  niso spomnili tako mile zime. Konec februarja pa je prišel hud mraz, 
  ki je trajal do 6. marca, zapadlo je veliko snega.
  
  ZIMA 1798/1799: Že v začetku novembra je začelo snežiti. 20. decembra 
  pa se je začel hud mraz. Čez božične praznike je bilo toliko ledu na 
  oknih, da ljudje niso mogli nič videti. Za Božič in dan po božiču 
  temperatura ni nikjer presegla -12 stopinj Celzija. Tako močan mraz 
  je trajal 14 dni. Veliko ljudi po Evropi je zmrznilo.
  
  ZIMA 1829/1830: Obilo snega in hud mraz od Božiča do svečnice(2.2.) 
  tako, da so krompir in jabolka tudi v najbolj izoliranih kleteh zmrznila.
  
  ZIMA 1833/1834: Precej topla, suha in mila zima. Do sredine februarja 
  ni blo nobenega mraza.
  
  ZIMA 1842/1843: Zima povsem brez snega.
  
  ZIMA 1853/1854: Hud mraz od božiča do 6. januarja, temperature pogosto 
  pod -20 stopinj.
  
  ZIMA 1857/1858: Precej mrzla in dolga zima, v letu 1858 že konec oktobra 
  zapade veliko snega.
  
  ZIMA 1862/1863: Zelo topla zima, 22. decembra so ljudje nabirali gozdne 
  sadeže.
  
  ZIMA 1868/1869: Zgodnja zima. Konec oktobra in prve dni novembra zapade 
  veliko snega, ki polomi ogromno drevja, nato še pritisne hud mraz.
  
  ZIMA 1875/1876: Ogromno snega v februarju, največ v zadnjih 45 letih.
  
  ZIMA 1879/1880: Ena izmed najhujših zim s temperaturami do -36 stopinj 
  Celzija. V decembru se tri tedne temperatura ni dvignila nad -10 stopinj 
  Celzija. Številni ljudje so zmrznili med spanjem. Zajce, goske in kokoši 
  so ljudje imeli v hišah, da ne bi zmrznile.
  
  ZIMA 1890/1891: Zelo huda zima, sneg je zapadel 26. novembra, 
  med 20. decembrom in 20. januarjem pa je pritiskal hud mraz. Temperature 
  so se tudi podnevi pogosto gibale okoli-10 stopinj Celzija.
  
  ZIMA 1892/1893: Huda zima, najbolj mrzlo je bilo januarja. 14. januarja 
  so v Ljubljani izmerili -26 stopinj Celzija.
  
  ZIMA 1894/1895: Zelo snežna zima, v marcu so marsikje izmerili rekordne 
  količine snega. V Ljubljani je bilo celo 149 cm snega, kar je največ do zdaj.
  
  ZIMA 1897/1898: Zelo malo dni s temperaturami pod lediščem. Za novo l
  eto je bil lep sončen in zelo topel dan. Po vrtovih so cvetele narcise. 
  Po topli zimi je prišlo mrzlo in mokro poletje. Komaj sredi avgusta 
  so temp. presegle 25 stopinj Celzija.
  
  ZIMA 1908/1909: Izjemno mrzel januar in februar, marca dosti snega.
  
  ZIMA 1909/1910: Od Božiča do 6. januarja je bilo tako toplo, da so čebele 
  letale po zraku.
  
  ZIMA 1924/1925: Precej mila zima. Komaj v marcu je prvič snežilo in 
  zapadlo 10 cm snega.
  
  ZIMA 1928/1929: Najhujša zima prejšnjega stoletja. Tik pred Božičem so 
  meteorologi napovedali milo zimo, še dan po božiču je bilo južno vreme, 
  za silvestrovo pa je začelo snežiti in nato je pritisnil hud mraz. 
  Temperature so se januarja in februarja pogosto spustile 
  pod -20 stopinj Celzija, v začetku februarja ponekod celo pod -30. 
  Pod -10 stopinj je bilo občasno še tudi v marcu. 3. februarja so 
  v Helsinkih izmerili rekordno nizkih -55 stopinj Celzija.
  
  ZIMA 1931/1932: Precej snežna zima do konca maja.
  
  ZIMA 1933/1934: Dolga zima, sneg je ležal vse tri zimske mesece.
  
  ZIMA 1935/1936: Precej mila in topla zima.
  
  ZIMA 1937/1938: Precej mrzel januar, aprila večkrat sneg in hude pozebe 
  po Sloveniji
  
  ZIMA 1939/1940: Druga najhujša zima v prejšnjem stoletju. V Ljubljani 
  se je temperatura kar 35-krat spustila pod -10 stopinj Celzija.
  
  ZIMA 1940/1941: Precej mrzel december, povprečna temperatura je 
  bila -6 stopinj Celzija.
  
  ZIMA 1941/1942: Huda in dolga zima. Že v oktobru je snežilo, tudi 
  začetek novemra je bil snežen, najhujše pa je bilo od 8. januarja 
  do 22. februarja ko je bila temperatura v Ljubljani ves čas pod ničlo.
  
  ZIMA 1944/1945: Ogromno snega v januarju, v Ljubljani ga je bilo 
  27. januarja 84 cm.
  
  ZIMA 1946/1947: Precej huda zima z mrazom in snegom že v oktobru, 
  februarja je zapadlo ogromno snega blizu enega metra, v Murski Soboti 86 cm.
  
  ZIMA 1947/1948: Zelo topel januar s temp. do +20 stopinj Celzija.
  
  ZIMA 1951/1952: Ogromno snega v februarju. V Ljubljani je bilo 
  146 cm snega, ker je blizu rekorda iz marca 1895, ko je bilo 149 cm snega.
  
  ZIMA 1954/1955: Ogromno snega v začetku marca, v Mariboru 76 cm.
  
  ZIMA 1955/1956: Zelo mrzel februar, temp. se nekaj dni niso dvignile 
  nad -10 stopinj Celzija.
  
  ZIMA 1962/1963: Precej huda in snežna zima, v Murski Soboti je bilo 
  16. januarja -31 stopinj Celzija.
  
  ZIMA 1967/1968: Najtoplejši Božič stoletja s +13,3 stopinj Celzija.
  
  ZIMA 1968/1969: Ogromno snega v februarju. V Kočevju ga je bilo 148 cm, 
  v Mariboru 68 cm, v Ljubljani 76 cm.
  
  ZIMA 1969/1970: Zelo snežen in mrzel december. V Murski Soboti je bilo 
  22. decembra -27,6 stopinj Celzija, za božič je nižine po Sloveniji 
  prekrivala debela snežna odeja, marsike višja od pol metra.
  
  ZIMA 1974/1975: Zelo mila zima, januarja so bili lepi sončni in topli 
  dnevi s temp. od +10 do +15 stopinj Celzija, snega je bilo zelo malo, 
  manj kot 10 dni.
  
  ZIMA 1980/1981: Dolga zima. Sneg je zapadel že 2. novembra. V tej 
  zimi je bilo 118 dni snežne odeje.
  
  ZIMA 1984/1985: Precej huda zima. Temperature so se januarja in februarja 
  večkrat spustile pod -20 stopinj.
  
  ZIMA 1985/1986: Veliko snega in mraz v februarju.
  
  ZIMA 1986/1987: Po toplem decembru je sledil ledeno mrzel januar. 
  V začetku januarja je v dveh dneh zapadlo več kot 50 cm snega, 
  kasneje pa je pritisnil hud mraz. 12. januarja je bilo v Murski 
  Soboti zjutraj -27 stopinj Celzija.
  
  ZIMA 1989/1990: Mila in zelo suha zima. Sneg je ležal le 5 dni, 
  prvič je zapadel 8. februarja.
  
  ZIMA 1995/1996: Dolga in snežna zima z 95 dnevi snežne odeje, 
  zadnjič je snežilo 13. aprila.
  
  ZIMA 1996/1997: Hud mraz med Božičem in novim letom. 27. decembra 
  je bilo ob 13. uri v Murski Soboti -15 stopinj Celzija, zjutraj 
  pa je bilo -22 stopinj. Za novo leto je snežilo pri -10 stopinj 
  Celzija podnevi. Sneg je ležal od 24. decembra do 8. februarja. 
  To leto smo imeli precej mrzel april, večkrat je snežilo, nazadnje 
  20. aprila, marsikatere predele po Sloveniji so prizadele pozebe.
  
  ZIMA 1997/1998: Konec oktobra je pritisnil zimski mraz, 30. oktobra 
  zjutraj je bilo kar -10 stopinj Celzija, nato pa je sledila precej 
  mila zima. 12. in 13. februarja je bilo podnevi +21 stopinj Celzija. 
  Sneg je ležal 11 dni.
  
  ZIMA 1998/1999:Sneg je zapadel 21. novembra in se obdržal do 25. januarja, 
  potem je prehodno skopnel. 9. in 10. februarja pa je po vsej Sloveniji 
  močno snežilo. Zapadlo je od 40 do 80 cm snega, višje tudi več. Ta sneg 
  se je obdržal do 27. februarja. Vse skupaj je sneg v tej zimi ležal 85 dni.
  
  ZIMA 2000/2001: Precej mila zima. Novembra je bilo pogosto 
  od +10 do +20 stopinj Celzija, 7. januarja je bilo podnevi +15 stopinj. 
  Sneg je ležal 9 dni.
  
  ZIMA 2001/2002: Po zelo mrzlem decembru sta sledila topel januar in 
  februar. 28. januarja je bilo +20 stopinj Celzija.
  
  ZIMA 2002/2003: Po toplem novembru je sledila prava zima. Sneg je 
  zapadel 5. januarja in se obdržal do 28. februarja. Tudi v decembru 
  je bilo nekaj snega in ledenih dni.
  
  ZIMA 2004/2005: Med 6. in 10. februarjem hud mraz, 9. februarja je v 
  Murski Soboti bilo zjutraj -24 stopinj Celzija. Mraz z jutranjimi 
  temperaturami pod -20 stopinj je spet pritisnil v začetku marca in 
  tako je bila prva polovica marca marsikje najhladnejša od leta 1950. 
  Prvič je v tej zimi snežilo 19. januarja, saj je bilo prej kar milo vreme.
  
  ZIMA 2005/2006: Veliko snega med Božičem in novim letom. 30. decembra 
  je snežna odeja bila tudi po nižinah debela od 40 do 60 centimetrov. 
  Sneg je ležal do sredine februarja, ko je le prehodno skopnel. 
  5. marca je spet močno snežilo. V Moskvi so sredi januarja 
  izmerili -40 stopinj Cezija, kar se od leta 1942 ni zgodilo.
  
  ZIMA 2006/2007: Zelo topla zima. Sneg je prvič zapadel 25. januarja in 
  le okrog 5 cm, za nekaj dni je že skopnel. Več kot polovico januarja 
  in februarja je bilo podnevi prek +10 stopinj Celzija. 11. januarja 
  je bilo +16 stopinj Celzija. Večja pošiljka snega je prišla komaj 
  19. marca, ko je zapadlo prek 20 cm snega. Sneg je v tej zimi ležal 10 dni.
  
  ZIMA 2007/2008: Zelo suha in topla zima. V drugi polovici januarja 
  in februarja so bile temp. pogosto nad +10 stopinj Celzija. 23. in 24. 
  februarja je bilo +18 stopinj.
  
  ZIMA 2012/2013: Dolga in precej snežna zima. Vso zimo je pogosto snežilo. 
  Že v decembru je bilo ponekod do 70 cm snega, za božič je bilo južno, 
  januarja pa je na debelo zamedlo vso Slovenijo, bilo je od 30 do 60 cm 
  snega. Še več snega pa je bilo konec februarja in sicer od 30 do 120 cm, 
  največ na jugu Slovenije. Tudi marca je še snežilo, najprej 14. marca, 
  še bolj pa med 24. in 26. marcem, ko je zapadlo med 15 in 35 cm snega, 
  temperatura pa je bila ves čas pod ničlo. Takega mraza v drugi polovici 
  marca ni bilo že od leta 1963.
  
  Kaj naj rečemo, kot to, da je vreme spremenljivo - kot vse v naravi!