Pojasnilo:
Največ pozornosti ne pritegne velik disk.
Čeprav je velik disk, ki tvori planet okoli zvezde
PDS 70
jasno posnet in je sam po sebi precej zanimiv.
Prav tako se ne govori najbolj o planetu na desni, znotraj
velikega diska.
Čeprav je planet
PDS 70c na novo oblikovan in zanimivo, po velikosti in masi podoben
Jupitru.
Pozornost vzbujajo megličaste packe okoli
planeta PDS 70c.
Ta megličaste packe naj bi bile same po sebi
prašni disk, ki se zdaj oblikuje v lune - in tega še nikoli prej nismo videli.
Prikazano sliko je posnel
Atacama Large Millimeter Array (ALMA), 66
radijskih teleskopov v visoki
puščavi Atakama, v severnem
Čilu.
Na podlagi podatkov ALMA
astronomi sklepajo,
da ima eksoplanetarni disk, ki tvori lune polmer podoben orbiti naše Zemlje in da lahko nekega dne tvori recimo tri lune velikosti
Lune, ki se ne razlikujejo zelo od štirihJupitrovih.
Vir: apod
Meteorski roj Perzeidov je spet nad nami,
maksimum pričakujemo v nočeh okrog 12. avgusta 2021
Spodaj sta dve imenitni sliki Perzeidov iz APOD strani, ki nas vabita
na prijetna opazovanja nočnega neba posejanega s čarobnimi utriniki (Perzeidi 2021 do nekje
24. avgusta - seveda, kak utrinek se zmeraj najde, nočno nebo
pa je tako zmeraj impresivno).
Prva izmed APOD slik pa tudi opozarja na problem svetlobnega
onesnaženja - ko izgubljamo pogled v naš izvor - v vesolje.
Maksimum z največjim številom vidnih meteorjev lahko pričakujemo
v noči iz 11. na 12. avgust 2021 - tudi iz 12. na 13. avgut ni izključena povečana
aktivnost
(okrog 50 do 100 utrinkov na uro ob maksimumu, okrog 2. h zjutraj,
to je v povprečju en utrinek na minuto, a lahko si sledijo tudi
pogosteje ali spet redkeje). Perzej se že lepo
vidi po 22. h na sv delu neba - od tam navidezno letijo utrinki. A večinoma
je potrebno počakati vsaj do pol noči, do je ozvezdje
dovolj visoko na nebu. Pa veliko užitkov in dobrih želja.
Točka (radiant) iz katerega navidezno prihajajo meteorji. Vir: revija Syk & Telescope.
Meteorje vidimo, ker drobni delci prahu zaradi velike hitrosti med potovanjem skozi Zemljino ozračje zažarijo. Te delce je za sabo pustil komet Swift Tuttle, ki dandanes še vedno potuje okoli Sonca. Njegov premer meri kar 27 km in če bi ga postavili na Zemljo bi to bila približna razdalja med Ljubljano in Logatcem. Perzeide, znane tudi kot solze sv. Lovrenca, je odkril belgijec Adolphe Quetelet. Leta 1835 je objavil, da meteorji, ki so pogosti avgusta, prihajajo iz ozvezdja Perzej.
Perzeidi so znani po številnih svetlih meteorjih (bolidih).
Pojasnilo:
Zemljani ponavadi opazujejo meteorske roje tako, da gledajo navzgor v nebo.
Ampak ta izjemen pogled, ki ga je13. avgusta 2011 naredil astronavt Ron Garan, ujame meteor roja Perzeidov med pogledom navzdol.
Iz Garanove perspective na krovu Mednarodne vesoljske postaje, ki kroži na višini 380 kilometrov, kosmič prahu, ostanek kometa Swift-Tuttle, pusti svetlo sled pod njim.
Žareč kometni prah potuje skozi Zemljino atmosfero s 60 kilometri na sekundo in zgori na okoli 100 kilometrih višine.
V tem primeru je kratek blisk meteorja desno od centra slike, pod ukrivljenim robom Zemlje in plastjo zelenkastega svetlikanja nočnega neba (airglow), tik pod svetlo zvezdo Arktur.
Hočeš pogledati tja gor, proti meteorskemu roju?
Imaš srečo, saj bo roj Perzeidov na vrhuncu prav ta teden.
Letos bodo na temnem in jasnem nočnem nebu vidni tudi najbolj šibki meteorji, saj bo svetla Luna večinoma odsotna.
VIR: apod
Začetek dobe vesoljskega turizma - Virgin Galactic,
Hubble se vrača,
- julij 2021
Whiteknight Two in SpaceShipTwo skupaj - Whiteknight Two doseže
16 km, nakar se plovilo na sredi (SpaceShipTwo) odcepi.
Ameriško podjetje Virgin Galactic je po 16 burnih letih doseglo
cilj: prevoz potnikov. Njihov raketoplan VSS Unity je namreč opravil
svoj prvi parabolični polet s polno zasedenostjo kabine. V njej je
bil tudi ustanovitelj Richard Branson. Polet je minil brez napak,
Branson pa je zmagoslavno razglasil novo dobo raziskovanja
vesolja, kjer bo slednje dostopno širšim množicam ljudi.
Raketno plovilo SpaceShipTwo doseže višino 110 km.
Virgin Galactic je družba za komercialne vesoljske polete. Sedež
ima v ZDA, lastnik pa je Richard Bransonova Virgin Group. Ustavljena
je bila leta 2004, ponuja podorbitalne vesoljske polete,
je pionir na področju vesoljskega turizma. Poleg tega se podjetje ukvarja
s podorbitalnimi izstrelitvami v znanstevene namene in orbitalnimi
izstrelitvami manjših satelitov.
Plovilo SpaceShipTwo doseže višino 110 km, Karmanovo linijo,
ki naj bi bila meja med atmosfero in vesoljem. Pri tem doseže
hitrost okrog 4 000 km/h = 1,1 km/s
(zaradi skromnih hitrosti 1,1 km/s
raketoplan nima težav pri vračanju
zaradi trenja z zrakom in posledično je manj pregrevanja;
prva kozmična hitrost
je namreč skoraj 8x višja). Breztežnost traja šest minut.
Cel polet traja od dobre ure do dveh ur. Pogled iz
plovila je dejansko podoben kot iz ISS - a traja le nekaj minut ...
Več kot 400 ljudi naj bi rezerviralo polete s ceno $200.000 na osebo,
za rezervacijo je potrebno plačati $20.000 depozit. Potem so ceno
dvignili na $250.000 v maju 2013, do avgusta 2013 je bilo 640
rezervacij, med njimi Tom Hanks in Stephen Hawking (žal od 2018 že pokojni).
Koncept obsega dve vozili. Nosilno letalo (ang. MotherShip)
White Knight Two je reaktivno letalo z dvema trupoma. V sredini
je nameščeno plovilo SpaceShipTwo, ki ima prostor za šest potnikov
in dva pilota.
Nosilno letalo nese orbitalno plovilo SpaceShipTwo na izstrelitveno
višino okrog 16 000 metrov, kjer se ločita. SpaceShipTwo vžge
raketne motorje RocketMotorTwo in doseže nadzvočno hitrost v
osmih sekundah. Po 70 sekundah se motor ustavi in plovilo nadaljuje
do najvišje višine.
RocketMotorTwo je hibridni raketni motor s potiskom 60 000 funtov
(270 kN). Da se spreminjati moč med letom. Gorivo je dušikov oksid
N2O in HTPB (ang hydroxyl-terminated polybutadiene)
Pogled iz SpaceShipTwo proti Zemlji oddaljeni 110 km.
---------------------
Hubble se vrača
Vesoljski teleskop Hubble, skupni projekt ESA in NASA, je posnel
nekaj najbolj dramatičnih odkritij v zgodovini astronomije
(ker je nad Zemljino atmosfero, nima težav z motnjami
in filtriranjem v detektirani svetlobi). S svoje
orbite ("razgledne točke") kar 600 km nad Zemljo lahko Hubble
zazna svetlobo s petkrat
ostrejšimi očmi kot najboljši zemeljski teleskop in tako lahko
gleda zelo globoko v
vesolje, kjer se nahajajo nekatere najgloblje skrivnosti,
še vedno zakopane
v pajčevini časa.
NASA je našla napako, ki je pestila vesoljski teleskop Hubble,
piše v sporočilu za javnost agencije.
Hubble je mesec dni nazaj, 16. junija, preklopil v t. i.
varni način delovanja. Računalnik, ki nadzoruje opazovalne
instrumente, namreč ni mogel več zapisovati podatkov v spomin.
Preklop na rezervni spomin ni pomagal, zato je bil vzrok nekje
drugje. Po dolgotrajni analizi so ugotovili, da je kriv napajalnik.
Ta skrbi za nenehen dotok električne energije pri petih voltih,
pri čemer napetost stalno preverja dodatno vezje. Lahko da je
napetost upadla, lahko pa je tudi vezje samo degradiralo, ugotavlja Nasa.
Zdaj so preklopili na rezervno opremo, vključno z rezervnim
računalnikom za nadzor instrumentov, ki je bil vgrajen leta 2009,
in polagoma vključujejo znanstvene instrumente ter jih kalibrirajo.
Stari Hubble bi se lahko že ta teden vrnil in zagotavljal takšne posnetke,
kot je spodaj.
Hubblova ekipa je izpostavila fotografijo dveh osvetij (galaksij).
Na levi je lečasta galaksija 2MASX J03193743+4137580, na desni pa
spiralna galaksija UGC 2665. Obe sta 350 milijonov svetlobnih let
stran in sta del jate galaksij v Perzeju. Ta spada med največje znane
strukture v vesolju, saj vsebuje tisoče galaksij.
Astronomska slika dneva
Zanimivost: prav to jato je pred leti posnel nesrečni japonski
vesoljski teleskop
---------------------------------------
Drugi komercialni polet v vesolje
Ustanovitelj spletnega velikana Amazon Jeff Bezos je 20. jul. 2021
uspešno poletel v vesolje in se kmalu zatem že vrnil nazaj na Zemljo.
Jeff Bezos, njegov brat Mark, 82-letna nekdanja ameriška pilotka in
18-letni Nizozemec so bili prva človeška posadka na plovilu New Shepard,
ki je opravila to pot. Skupno je popolnoma avtomatiziran polet trajal okoli
deset minut. Po izstrelitvi je plovilo Bezosovega podjetja Blue Origin
v dveh minutah pospešilo na več kot 3700 kilometrov na uro. Nato se
je kapsula ločila od rakete, ki jo bodo lahko znova uporabili.
Potniki so lahko za kratek čas tudi preizkusili občutek breztežnosti
- plovilo je bilo
od Zemlje najdlje oddaljeno več kot sto kilometrov, nato pa se je
začelo vračati proti Zemlji, kjer so pristanek ublažila padala.
"Najboljši
dan vseh časov," je pred pristankom kapsule New Shepard sporočil navdušeni
57-letni Bezos, ki je iz kapsule stopil s kavbojskimklobukom na glavi.
Bezosa je v vesolju sicer prehitel britanski milijarder Richard Branson,
ki je v vesolje poletel pred desetimi dnevi.
Razmišlja se celo o komercialnih poletih med celinami, kakšna ura vožnje - vprašanje je
le, kaj je ekološko bolj sporno, dolgi letalski poleti med celinami ali eliptično
medcelinsko potovanje v vesolje in spet nazaj na planet ...
Vabilo na 19. astronomsko noč,
- 3. julija 2021 ob 20.uri, v POŠ Prevorje, Lopaca 3
Člani Astronomskega društva Kosci Šentjur vas vabimo na 19. astronomsko noč.
Prireditev bo jutri, v soboto, 3. julija 2021 ob 20.uri, v POŠ Prevorje, Lopaca 3.
Začeli bomo s strokovnim predavanjem Urške Andrenšek in Krištofa Skoka:
Teleskopi, Hubble se poslavlja, prihaja James Webb.
Po predavanju vas bodo pogostili člani Kulturnega društva Prevorje, sledilo bo opazovanje
in druženje pod zvezdami.
Prireditev je brezplačna, veseli bomo, če boste na Prevorje pripeljali tudi svoje prijatelje.
Vabi
Marica Kamplet,
podpredsednica AD Kosci Šentjur
HD 163296: curek iz zvezde v nastajanju Avtorstvo slike:
vidna:
VLT/MUSE
(ESO);
radio:
ALMA
(ESO/NAOJ/NRAO)
Pojasnilo:
Kako nastajajo curki med nastajanjem zvezd? Nihče ni prepričan, čeprav so nedavne slike mladega zvezdnega sistema HD 163296
precej razsvetljujoče. Osrednja zvezda na predstavljeni sliki se še vedno oblikuje, vendar je že obdana z vrtljivim diskom
in navzven gibljivim curkom. Disk je prikazan v radijskih valovih, ki jih je posnel Atacama Large Millimeter Array (ALMA)
v Čilu in prikazuje vrzeli, ki jih verjetno ustvarja gravitacija zelo mladih planetov. Curek, prikazan v vidni svetlobi,
ki ga je posnel zelo velik teleskop (VLT, tudi v Čilu), iz središča diska izžene hitri plin - večinoma vodik. Sistem se
razteza na stotine krat večjo razdaljo od Zemlje do Sonca (au). Podrobnosti o teh novih opazovanjih se razlagajo kot
podkrepitvena ugibanja, da curke vsaj delno ustvarjajo in oblikujejo magnetna polja v vrtljivem disku. Bodoča
opazovanjih HD 163296 in drugih podobnih sistemov nastanka zvezd lahko pomagajo pri ugotavljanju podrobnosti.
Vir: apod
Zahod Sonca za Triglavom 15. in 16. junija 2021
Spet smo se po osmih mesecih dobili šentviški ljubitelji
astronomije - na hitro smo se prešteli (večina je že bila cepljenih) ...
in že je tukaj začetek poletja in
zahod Sonca za Triglavom. Letos se zdi, da se bo tudi Venera dotaknila Triglava - gledano
iz Gimnazije Šentvid - Lj..
Sledi nekaj slikic - mirnost ozračja je bila izjemna.
Venera zahaja tik ob Triglavu - polzi ob vzhodnem grebenu.
Gimnazija Šentvid ima že načrte za gradnjo nove šolske zgradbe. To
bo velika pridobitev za dijakinje in dijake, profesorice in
profesorje in tudi za ljubiteljice in ljubitelje astronomije (končno prvi pravi
planetarij ...).
Čakamo na prvo lopato.
Ministrstvo za izobraževanje potrebuje šolsko stavbo za 656 dijakov in 64 zaposlenih,
njena posebnost pa bosta multimedijska učilnica s planetarijem in observatorijem na strehi
za potrebe astronomskega krožka. Multimedijska učilnica naj bi poleg običajne opreme imela
kupolast strop, prek katerega je napeto belo platno.
Kljub epidemiji in relativno slabi vremenski napovedi, smo se dobili
na križišču Železne in Vilharjeve ceste (ob dolgi klopi)
štirje ljubitelji astronomije (Metka, Jelka, Matjaž, Zorko ... 10. jun. 2021
ob 11:40) - ADV, ZDA kolegi. Kakšne pol ure nazaj je še sijalo sonce, mrk se je začel, a
sonce se je skrilo za oblake.
Mi pa smo skočili par metrov do prvega lokala - povabila nas je Metka T. (hvala)
in si nalili "čistega vina".
Oblaki so se razkropili 13:15, ravno po koncu mrka ...
A tudi na pijači je bilo super - smo imeli pa sonček na obrazih.
Obujali smo spomine na mrk 2017 - ZDA, katero opremo kupiti - o U3 predavanjih,
ki se bodo najbrž v jeseni (po letu in pol prekinitve) lahko nadaljevala,
o usodi predavanj na Poljanski ..., kaj kdo dela med nami,
kako je kaj z našim zdravjem.
Debata je tekla tudi o ekonomiji (za mizo sedijo kar trije ekonomisti ...),
o faksu danes in nekoč, o Spiki - naši imenitni astronomski reviji ...
Vel je nek optimizem, da se ta covid-19 vendar počasi poslavlja, končuje, in da se spet kmalu
srečamo
na astronmskih opazovanjih - zvezde, nebeški potepuhi (planeti), kometi ... nas že
nestrpno čakajo.
Moj H-alfa teleskop na mizi pa letos praznuje 10 let - Lunt 35 mm - in še zmeraj imenitno kaže
razburkano dogajanje na našem Soncu. Desno spodaj je miza za opazovanje mrka, a zložena
počiva - nikjer nobene sence, torej žal ni sonca ...
Zadaj so luže, simbol letošnje pomladi ...
A veste, kaj je rekel Ču En-laj kmetom, ko je videl luže?
Pojasnilo: 10. junija je šla mlada Luna pred Soncem.
V silhueti le dva dni po
apogeju, najbolj oddaljeni točki na njeni eliptični orbiti, je Lunina majhna navidezna velikost pomagala
ustvariti kolobarjasti Sončev mrk.
Kratka in spektakularna kolobarjasta faza mrka prikazuje svetel Sončev disk kot ognjeni obroč, viden vzdolž ozkega severnega traku čez planet Zemlja.
Pri oblačnem zgodnjem jutranjem nebu ob vzhodni obali ZDA, je bil
čudovit razgled na delno zatemnjeno Sonce.
Vzhajajoča Luna in Sonce sta skupaj zajeta v sekvenci zaporednih posnetkov, blizu največje stopnje mrka, na tem digitalnem kompozitu, posnetem s plaže Quincy južno od Bostona v Massachusettsu.
Enkraten pogled sledi valoviti poti ptic v letu, ki se v
pridružujejo Luni v silhueti, skupaj z vzhajajočim Soncem.
VIR: APOD
10. junija 2021 bo Slovenijo prečkal delni Sončev mrk (seveda tokrat brez "korone",
ker je delni). 15 dni prej pa je bil, po pričakovanjih, še Lunin mrk, celo popoln, a žal ni bil
viden
iz Evrope.
Luna bo v Ljubljani začela zakrivati Sonce ob 11. uri in 54,0 minute po srednjeevropskem
poletnem času. V tem trenutku bo Sonce že visoko nad obzorjem. Največja stopnja mrka
nastopi ob 12. uri in 32,5 minute, Sonce pa bo v bližini meridijana. Mrk se konča
ob 13. uri in 11,8 minute. Ob največji stopnji bo zakritega 7 odstotkov Sončevega
premera. Slovenija je tako majhna, da jo Lunina senca
preleti v nekaj minutah, zato se podatki za različne kraje ne razlikujejo kaj dosti.
Pojasnilo:
Na Marsu je novo vozilo.
Sredi maja je
kitajska misija
Tianwen-1 na
rdeči planet
dostavila
vozilo Zhurong.
Ker Mars v kitajščini pomeni ognjeni planet, lahko
ime vozila Zhurong približno prevedemo kot Bog ognja v
kitajski mitologiji.
Zhurong je pristal na severni
Utopia Planitia,
največji poznani udarni kotlini v Osončju in hkrati
področju, kjer so našli
pod površjem veliko ledu.
Med številnimi
znanstvenimi instrumenti vozi Zhurong s seboj tudi
skozi tla prodirajoči radar, ki lahko zazna led celo na globini 100 metrov.
Zhurong, ki je velikosti avtomobila, vidimo na zgornji sliki ob njegovi pristajalni ploščadi.
Sliko je posnela kamera, ki jo je
odložilo premikajoče se vozilo.
Zhurongova
načrtovana 90-dnevna odprava vključuje tudi študij Marsove geologije, tal in atmosfere na področju
Utopia Planitia.
Pojasnilo:
Kaj so te sledi nad Orionom?
So odboji Sončeve svetlobe od številnih satelitov v Zemljini orbiti.
Na pogled so videti kot niz
zaporednih točk, ki plavajo po nebu v večernem mraku. Naraščajoče število komunikacijskih satelitov, vključno s sateliti
SpaceX Starlink, povzročajo
zaskrbljenost med številnimi astronomi.
Pozitivna stran je, da
Starlink in
podobne konstelacije naredijo nebo po sončnem zahodu bolj dinamično,
satelitske globalne komunikacije hitrejše in pomagajo zagotavljati
digitalne storitve na trenutno premalo oskrbovanih podeželskih območjih.
Negativna stran pa je, da ti sateliti v
nizki Zemljini orbitiotežujejo nekatere globoke astronomske opazovalne programe, še zlasti
opazovalne programe, ki snemajo tik po sončnem zahodu in tik pred zoro.
Načrtovani prihodnji satelitski nizi, ki delujejo v višjih orbitah, lahko kadar koli ponoči
vplivajo na raziskave globokega vesolja, načrtovane za
velike zemeljske teleskope.
Sledi čez Orion niso od Starlinkov, temveč iz satelitov v visoki
geosinhroni orbiti.
Predstavljena slika,
posneta decembra leta 2019, je digitalna kombinacija več kot 65 3-minutnih osvetlitev, pri čemer so nekatere slike posnete tako, da so poudarile
meglico Orion v ozadju, druge pa so prikazale mimo potujoče satelite.
VIR: apod
12. državno tekmovanje v znanju astronomije,
- 22. 5. 2021 - Gimnazija Šentvid - Lj. (med korono)
Že dvanajstič zaporedoma smo bili organizatorji.
Državno tekmovanje v znanju astronomije RS - sobota, 22. maj 2021
ob 10:00 - 12:00
Tudi letošnje državno Tekmovanje v znanju astronomije
je za osrednjo Slovenijo uspešno
organizirala Gimnazija Šentvid - Ljubljana
(za južni del Slovenije je prevzela organizacijo Gimnazija Bežigrad).
Pomagali so tudi
člani astronomskega krožka in ADV-LJ.
Mentorja Klemen Blokar in dr.
Andrej Lajovic sta, skupaj
z nekaterimi ostalimi člani,
uspešno opremila učilnice za tekmovanje, po navodilih DMFA
Komisije za tekmovanje
v znanju astronomije in po navodilih NIJZ (epidemija korone, covid-19).
Letos ni bilo predstavitev
observatorija, radijskega teleskopa, ne malice, itn.
Učenci so počakali zunaj in po skupinah bili kličani
v šolo - tekmovali so po šolskih
mehurčkih.
Na gimnaziji so tekmovali tako osnovnošolci kot srednješolci.
Letos se je zbralo 94 mladih tekmovalcev (druga polovica za Bežigradom).
Umrl je astronavt Michael Collins, član prve ameriške odprave na Luno
Umrl je astronavt Michael Collins, član prve ameriške odprave na Luno
Od trojice je živ le še Buzz Aldrin
28. april 2021
Washington SLO
V 91. letu starosti je umrl ameriški astronavt Michael Collins, poleg
Buzza Aldrina in Neila Armstronga eden od treh članov odprave Apollo 11,
ki je leta 1969 kot prva v zgodovini človeštva pristala na Luni.
Neil Armstrong levo, Michael Collins v sredini in Buzz Aldrin desno
na fotografiji iz maja 1969. Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Apollo_11
Bili so izbranci za prvo hojo človeka po površini, ki ne pripada našemu planetu.
Štartali so s Kennedyjevega vesoljskega središča 16. julija ob 9. uri 32 minut
po tamkajšnjem času in štiri dni prepotovali 400.000 kilometrov do Lune.
V lunarni modul sta se vkrcala Armstrong in Aldrin. 20. julija ob 13. uri
in 15 minut sta se ločila od matične ladje v kateri je ostal pilot Collins.
Po 102 urah in 15 minutah od starta z Zemlje, sta ob 16. uri in 17 minut
pristala na Luni v Morju tišine. Potem, ko sta se nekaj ur pripravljala,
je Armstrong 20. julija 1969 ob 22. uri in 56 minut (21. julija ob 3. uri
zjutraj po srednjeevropskem času) zlezel po lestvi in skočil na Lunina tla.
Nato je izgovoril slavni stavek:
»That is one small step for man, one giant leap for a mankind.
(To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo)«
Collins v nasprotju z Armstrongom in Aldrinom ni stopil na površje Lune.
Ostal je v modulu v lunarni orbiti, medtem ko sta Armstrong in za njim
še Aldrin 21. julija 1969 stopila na površje Lune.
Collins, ki je imel z upravljanjem modula veliko zaslug
za uspešno misijo, je bil po mnenju številnih neupravičeno zapostavljen.
Posadka se je z Lune vrnila 24. julija 1969, pristala je v Tihem oceanu.
Pri programu osvojitve Lune je sodelovalo 400.000 ljudi, stala pa je 25 milijard evrov.
Pristanek na Luni si je po vsem svetu ogledalo 650 milijonov ljudi, navaja BBC.
Po smrti Collinsa je živ le še 91-letni Aldrin. Armstrong je
umrl leta 2012, star 82 let.
Saturn V SA-506, raketa z vesoljskim plovilom Apollo 11, se premika iz
zgradbe kjer so jo sestavili
proti izstrelitveni ploščadi 39.
Aldrin stoji zraven pasivnega seizmičnega eksperimenta z lunarnim modulom v ozadju.
Orlov vzlet s površja Lune se približuje Kolumbiji in potem pot domov na
mamo Zemljo
(v ozadju).
Vrnitev astronavtov - parada s trakovi v New Yorku ...
Rover na Marsu uspešno proizvedel kisik
Nasina odprava Mars 2020/21 (izjemn uspešna, prvič polet helikopterčka, prvič
proizveden kisik - plin življenja)
22. april 2021 ob 14:03
Ljubljana - MMC RTV SLO
Nasin Rover Perseverance je na Marsu uspešno proizvedel kisik. Količina je sicer zanemarljiva, a s tem je dokazal uporabnost tehnologije za morebitne človeške obiskovalce.
Naprava MOXIE. Foto: Nasa/JPL
Perseverance (Vztrajnost) je v torek prvič pognal svoj instrument MOXIE, neke vrste
obrnjeno gorivno celico. Izid: v eni uri je proizvedel 5,4 grama kisika, sporoča Nasa.
Količina je zanemarljiva, a Nasa je zadovoljna, da naprava deluje, saj bo koristna
v prihodnosti.
MOXIE je velik kot mikrovalovna pečica. S pomočjo električne energije iz sončnih
celic razbija ogljikov dioksid na ogljik in kisik. Tehnologijo so več let testirali
na Mednarodni vesoljski postaji, a ni bilo nujno, da bo primerna tudi za atmosfero
Marsa. Ta je redkejša, pritisk znaša le 0,6 odstotka pritiska atmosfere na Zemlji
tik nad vodno gladino. Kar 96 odstotkov je ogljikovega dioksida, kisika pa je
le 0,14 odstotka.
Krajevna proizvodnja kisika reši kup težav. Najprej: pošiljati zaloge na Mars
je izjemno drago, vsak kilogram šteje, ljudje pa morajo dihati. Nasa ocenjuje,
da bi posadka v enem letu bivanja na Marsu predihala okoli tono kisika.
Drugič, marsovski prišleki bodo najbrž želeli tudi domov, nazaj na Zemljo.
Za to bodo potrebovali raketo, ki jih bo pognala v nebo, predvsem pa veliko
goriva in kisika; po predvidevanjih Nase 7 ton prvega in 25 ton drugega.
Lokalni rezervoar bo prišel zelo prav.
A tudi če bi Nasa poslala veliko kisika na Mars, je še vedno potrebna rezerva
za primer sile. Kaj, če vesoljska tovorna ladje skrene s poti ali se uniči ob
pristanku? Na vesoljskih odpravah je nujna redundanca, večkratnik potrebnih
zmogljivosti in zalog. In MOXIE tukaj obeta. Proizvodnja je sicer počasna,
ampak Nasa bi proizvedla precej 100-krat večjo, "industrijsko verzijo",
poleg tega bi lahko delovala več let pred prihodom astronavtov.
Skozi čas se nabere.
MOXIE je "pečica", saj se pri pretvorbi segreje na kar 800 stopinj Celzija.
Med drugim je narejen iz nikljeve zlitine in zlata.
Njegova načrtovana proizvodnja je 10 gramov kisika na uro. Tokrat je proizvedel
skoraj polovico manj. A inženirji ga niso želeli pognati do konca, saj je
šlo za uvodni preizkus, sledilo jih bo še najmanj osem.
Nasa načrtuje prvo marsovsko misijo s posadko v prihodnjem desetletju.
Ta misija sicer ne bi pristala, temveč bi astronavti šli okoli Marsa
in nazaj. Poleg tega se časovnica nenehno zamika, projekt je še
dražji od raziskovanja Lune, namensko tehnologijo šele počasi razvijajo,
zato vse skupaj visi v zraku.
Kmalu drugi polet marsovskega helikopterja
Z roverjem Vztrajnost je na Mars prispel tudi majhen, 1,8-kilogramski
vijakar Ingenuity (Iznajdljivost). V ponedeljek je opravil prvi polet,
s tem pa tudi prvi nadzorovani polet s pogonom po ozračju katerega koli
planeta (razen, če to nekje počnejo Nezemljani). Naslednji polet bo že
ta četrtek. Razlika? Vijakar Iznajdljivost se bo povzpel 2 metra višje,
do 5 metrov, na kratko obstal, se nagnil in odšel dva metra vstran,
se spet ustavil, fotografiral okoli in se nato vrnil na mesto vzleta.
Imeniten izbruh koronarne mase 20. april 2021
Ni ravno zelo sončno vreme - aprilsko - a okrog 14:40 (do 15:10) sem bil priča (ob
redkih trenutkih jasnine) izjemnemu
izbruhu koronarne mase. V teku nekaj minut se je od Sonca odcepil
svetel oblaček plazme.
20. april 2021
Iznajdljivost: prvi let nad Marsom Avtorstvo videa: NASA,
JPL-Caltech,
ASU,
MSSS
Pojasnilo:
Kateri je najboljši način za raziskovanje Marsa?
Morda ni najboljšega načina, vendar na novo predstavljena metoda izjemno obeta: polet.
Motorni polet obeta, da bo preiskal obsežne regije in
izdvojil posebej zanimiva območja za bolj podrobne preiskave.
Včeraj je na Marsu majhen helikopter z imenom Ingenuity (Iznajdljivost)
prvič demonstriral motorni let.
Na
prikazanem videu, je Iznajdljivost
prvič snemalrover Vztrajnost, ki mirno sedi na Marsovem površju.
Po nekaj sekundah se dolga rotorja
Iznajdljivosti začneta vrteti in nekaj sekund za tem -- se ustvari zgodovina,
saj Iznajdljivost dejansko vzleti, lebdi nekaj sekund in nato varno pristane.
V naslednjih nekaj mesecih je načrtovanih več preizkusov izjemnih zmogljivosti helikopterja
Iznajdljivost.
Polet lahko človeštvu
v nekaj naslednjih desetletjih omogoči
bolje raziskovati ne samo Mars, temveč tudi
Saturnovo luno
Titan.
VIR: https://apod.nasa.gov/apod/
Začetek aprila 2021,
Mars še zmeraj krasi ozvezdje Bika, Sonce kaže
imenitne protuberance, prejeli smo obilo snega - "zdi se, da je zima zamenjala veliko
noč za božič ..."
April se je začel precej zimsko, z obilico snega in z mrazom,
a še zmeraj nudi krasne pogoje,
da se poslovimo od zimskega neba.
Tudi nočne omejitve gibanja ni več (od 12. apr. 2021), super - korona
pa še kar vztraja, a upajmo, da se do poletja umiri (15. aprila se kažejo prva znamenja
upadanja okužb s covid-19; nekaj je že precepljenih, tisti, ki pa se ne zavedajo
nevarnosti ali namerno širijo okužbo - pa so zmeraj bolj v manjšini ...,
butalci se zelo radi kregajo s pametjo in žal velikokrat zmagajo butalci ...).
A pustimo naše navade - smo kar smo in kar moramo biti zaradi oklice in izročila ...
Slovenija je 3. 9. 2020 z evropsko raketo napredne generacije Vega
izstrelila svoja prva satelita NemoHD in Trisat - satelit visoke
ločljivosti NEMO-HD se je že izkazal za izjemno primernega za
opazovanje površinskih detajlov, tako kmetijskih površin,
vegetacije, kot rek in ocen onesnaženosti, snema videe dogajanj
v večjih mestih, letališčih ... Satelit Trisat pa trenutno
še ni začel s snemanjem ... Držimo pesti za oba in za njuni ekipi,
da bosta kar se da uspešna.
* https://www.space.si/mikrosatelit/
* http://www.space.si/novice/
Mars in Plejade za hribom Vinegar
Mars in Plejade za hribom Vinegar Avtorstvo slike & avtorske pravice: Kristine Richer
Pojasnilo:
Je to le osamljeno drevo na praznem hribu?
Za začetek morda, a
poglej dlje.
Tam morda čaka na odkritje dejavno vesolje.
Najprej je fizično, levo od drevesa, planet
Mars.
Rdeči planet, ki je novo domovanje Nasinega
roverja Vztrajnost, ostaja
ta mesec viden po sončnem zahodu nad zahodnim obzorjem.
Desno od drevesa so
Plejade, svetla zvezdna kopica, v kateri prevladuje nekaj svetlih modrih zvezd.
Prikazana slika je sestavljena iz nekaj ločeno posnetkov
ospredja in ozadja, narejenih tekom nekaj ur v začetku tega meseca iz iste lokacije na
hribu Vinegar, kraj Milford,
Nova Škotska,
Kanada.
Takrat je
šel Mars počasi, noč za nočjo skoraj pred oddaljeno
zvezdno kopico Sedem sester.
Naslednjič bo šel Mars na tako
majhni kotni razdalji od Plejad
leta 2038.
VIR: https://apod.fmf.uni-lj.si/astropix.html
Epidemija korone je dobila nov zagon, vojna za cepivo je na vrhuncu,
epidemija je priročna za vse sorte manipulacij ..., nič novega - že videno.
A zvedno nebo nas še zmeraj vabi, da si vzamemo čas zanj.
Mars še zmeraj krasi večerno nebo v ozvezdju Bika,
na njem pa marsovski helikopter Iznajdljivost (Ingenuity)
čaka, da bo
v dneh po 10. aprilu prvič sam poletel - kot prvi tak letalnik na drugem planetu.
S tem bo izjemno povečal doseg raziskovanja Marsa - držimo pesti, da
letalniku in vsem inženirjem, načrtovalcem uspe ...
Še slika lanskega junaka Saturna, njegovih lun in obročkov
preko - Cassini Imaging Team, ISS, JPL, ESA, NASA.
Pojasnilo:
Na
zgornjem posnetku so štiri lune -- lahko najdete vse štiri?
Prva -- in v resnici najdlje v ozadju -- je
Saturnova največja luna
Titan, ki je tudi ena od večjih lun v
Osončju.
Temna sled pri vrhu tega vedno oblačnega sveta je njegova
severna polarna kapuca.
Naslednja zelo očitna luna je svetla
Dione, ki je v ospredju, vidimo tudi kraterje in dolge
ledene pečine.
Z leve se v sliko razteza več širokih Saturnovih
obročev. Med njimi je tudi Saturnov obroč A s temno
Enckejevo vrzeljo.
Daleč desno, takoj za robom obročev, je luna
Pandora, ki počez
meri le 80 kilomentrov in ki s svojo prisotnostjo
kot pastirica vpliva na Saturnov obroč F.
Kje pa je četrta luna?
Če pozorno preučite
Enckejevo vrzel v Saturnovih obročih,
boste zagledali svetlo točko, ki je v resnici luna
Pan.
Čeprav je s premerom le 35 kilometrov med Saturnovimi najmanjšimi lunami, je
Pan dovolj masivna, da pomaga skrbeti, da
je
Enckejeva vrzel skoraj očiščena delcev iz obročev.
Po več kot desetletju raziskovanja in odkritij je
sondi Cassini leta 2017 začelo
zmanjkovati
goriva, zato so jo usmerili
v Saturnovo atmosfero, v kateri se je zagotovo
stopila.
Vir: https://apod.fmf.uni-lj.si/ap210404.html
Začetek marca 2021,
Mars krasi ozvezdje Bika, Sonce kaže
imenitne protuberance
Korona rahlo popušča, vreme je konec februarja in začetek marca
naravnost noro lepo - Lune zvečer ni nad obzorjem in pogoji za opazovanja
nočnega neba so naravnost briljantni. Tudi previdno druženje in odprtost
občinskih meja sedaj ponujajo skoraj vonj po starem dobrem brezbrižnm svetu pred 2020.
Dokler nam dan ukrade noči, se splača še dodobra izkoristiti tedne v marcu za potovanje
po pomladnem in delno še zimskem nočem nebu.
Sonce v H-lfa filtru je prav izjemno, veliki robni izbruhi v korono spet
kažejo izjemno živost in vitalnost naše Zvezde.
Mars - zdaj dom roverja Perseverance - pa na večernem jugozahodnem nebu,
skupaj z Aldebaranom in Plejadami,
tvori krasno nebesno veduto - kot lani Venera ...
Pojasnilo:
Nocoj lahko
opazite Mars
na večernem nebu.
Rdeči planet, ki je zdaj dom
roverja Perseverance
trenutno potuje skozi ozvezdje Bik in je na nebu blizu zvezdne kopice Sedem sester ali Plejade.
Pravzaprav
ta globok širokokotni pogled območja
prikazuje Mars blizu njegove najbližje konjunkcije s Plejadami 3. marca.
Pod središčem je Mars svetlo rumenkast nebesni svetilnik, le približno 3 stopinje od precej modre zvezdne kopice.
Aldebaran, ki tekmuje z Marsom po barvi in svetlosti,
je zvezda alfa Bika.
Zvezda rdeča orjakinja je v ospredju blizu spodnjega levega roba slike, v smeri pogleda proti bolj oddaljeni zvezdni kopici
Hijade.
Sicer preveč temne za naše oko, da bi jih videli, se temne prašne meglice
nahajajo ob robu masivnega molekularnega oblaka Perzej z nenavadnim rdečkastim sijem NGC 1499, meglice Kalifornija, zgoraj desno.
Vir: https://apod.fmf.uni-lj.si/
Vesela novica,
dovoljeno je zbiranje do 10 ljudi
in ni več omejitve na občine
Od 15. februarja 2021 je spet dovoljeno zbiranje do 10 ljudi
in ni več omejitve na občine. Po pomladnem uspehu v boju s covid-19
in poletnem preveč sproščenem dopustovanju in jesenskem druženju, smo
covid-19 žal raztrosili po celotni Sloveniji (kot Belgija, Češka ...),
mediji pa so dali influencerjem neverjetno veliko prostora za dvom ali bolezen sploh
obstaja in rezultat je tu ... (malo avtistično, žagali smo vejo na kateri sedimo,
razen če nam ni mar za težko bolane sodržavljane, nam ni mar
za zdravstveno osebje ali sploh lahko zdrži enormni pritisk
na intenzivne oddelke ...).
Ko atek razlaga otroku, da je potrebno spoštovati sočloveka,
mama pa, da je potrebno uveljaviti le svojo moč in premetenost, se ve - kaj sledi ...
Žal v Sloveniji krizne zrazmere ne smejo trajati več kot nekaj mesecev,
ker drugače klonemo pod pritiskom psihoze in medsebojnega nagajanja ...
(tako je s prometnimi nesrečami, samomori, medvojnimi tragedijami,
zgodbami iz služb, družin, šol ...). A to so danosti iz katerih se bomo
morebiti nekoč kaj naučili (začnemo lahko takoj) - a veseli bomo že,
če ne bo tretjega vala covid-19.
Zatorej - lahko astronomi sedaj spet začnemo z opazovanji in fotografiranjem
na temnih lokacijah ...,
kot nam je to bilo dano poleti (ko nas je obiskal
izjemen komet C/2020 F3 - NEOWISE ) in delno jeseni.
Veliko konjunkcijo 21. dec. 2020 nam je vzelo vreme in delno tudi covid-19.
Torej - veselo na delo, Luna je mlada (15. feb. 2021) ..., na Marsu pe (zaenkrat še) ni virusa covid-19,
je pa Nasino vozilo Perseverance ...
Na Marsu je pristal prvi novi rover po desetih letih. Ob 21.56 (18. februar 2021)
je tam pristal Nasin Perseverance, skupaj z manjšim helikopterjem Ingenuity.
Nasin rover Perseverance je prestal neslavnih "sedem minut groze" in ob 21.56
pristal na 204 milijone kilometrov oddaljenem Marsu, v zadovoljstvo in slavje Nasinih
inženirjev.
(Dejansko se je to zgodilo 11 minut in 22 sekund pred tem, saj toliko časa potuje signal, ki ga sicer
posredujeta orbiterja MRO in Maven). Končal je v kraterju Jezero. Kako točno je zadel ciljno lokacijo,
bomo še izvedeli.
Predvideno časosledje ključnih dogodkov
21.38 - ločitev potovalnega odseka
21.45 - vstop v ozračje
21.49 - največje segrevanje
21.52 - odprtje padala
-- 20 sekund pozneje odvržen toplotni ščit
21.54 - ločitev od zaščitne kapsule
21.55 - pristanek
(V resnici se je vse skupaj zgodilo 11 minut in 20 sekund prej.)
Perseverance bo iskal sledi biološkega. Njegov ključni namen je najti
biomarkerje, torej sledi (nekdanjega) življenja, ali pa ugodne razmere zanj
v preteklosti. Dno
nekdanjega jezera je najbrž idealen kraj za to. Na Zemlji se je namreč življenje
pojavilo v vodi, poleg
tega bi lahko rečne naplavine in glina takšne sledi ohranili skozi čas.
Rover jih bo iskal (pa še marsikaj drugega) s sedmimi znanstvenimi instrumenti.
Površje bo premerjal s številnimi kamerami, skupno jih je kar 19. Z radarjem,
ki bo prodiral
vsaj deset metrov v tla, bo preverjal njihovo strukturo: plasti, gostoto, kamne,
pa morebitne nanose
ledu ali celo kakšne slanice. V okolico bo vrtal in shranjeval vzorce, ki naj bi jih
čez deset let
pobrala misija MSR in jih odnesla na Zemljo. Imel bo spektroskope, s katerimi
bo na daljavo preverjal
kemijo okoliškega površja, iščoč biomarkerje; pa laser, s katerim bo zanimivejše
točke segrel
na do 10.000 stopinj Celzija, kar bo razkrilo še več. Laser je opremljen z lastnim
mikrofonom,
ki bo koristen pri analizi "sežganih" kamnin.
Ker so se kolesa Curiosityja obrabljala hitreje od pričakovanj in so v njih
zazevale luknje, so za Perseverance pripravili drugačne. Imajo več reber, so malo
višja in ožja.
Premer znaša 52,5 centimetra. Material ostaja aluminij.
Ker so se kolesa Curiosityja obrabljala hitreje od pričakovanj in so v njih
zazevale luknje, so za Perseverance pripravili drugačne. Imajo več reber,
so malo višja in ožja.
Premer znaša 52,5 centimetra. Material ostaja aluminij.
Odprava Mars 2020 je namenjena tudi morebitnemu prihodnjemu življenju na Marsu.
V roverju se skriva naprava MOXIE, s katero bodo testno proizvajali kisik z razbijanjem
ogljikovega dioksida.
Če bo učinkovita, utegnejo večje različice vnaprej pripravljati kisik za človeške obiskovalce.
Nadalje je opremljen s petimi materiali, iz katerih namerava Nasa narediti skafandre za Mars.
Izkazalo se bo, koliko so odporni proti mrazu in sevanju.
Perseverance bo deloval predvidoma eno marsovo leto (slabi dve zemeljski),
zelo verjetno precej več. Poganja ga generator električne energije na
plutonijev dioksid (MMRTG), ki ga bo dovolj za najmanj 14 let. Prav
takega ima tudi zdajšnji Nasin rover Curiosity.
Generator pretvarja toploto jedrskega razpada v električno energijo.
Perseverance: sedem minut do Marsa Video Credit: NASA,
JPL
Pojasnilo:
Kako tezko je varno pristati na Marsu?
Tako tezko, da je
veliko vec poskusov spodletelo kot uspelo.
Naslednji poskus bo v cetrtek.
Glavna tezava je, da je
Marsovo ozracje pregosto, da bi ga lahko prezrli -- ali pa bi
stopilo vase vesoljsko plovilo.
Po drugi strani pa je ozracje preredko, da bi se lahko zanasali na
padala -- saj bi vase vesoljsko plovilo lahko strmoglavilo.
Kot je prikazano v
predstavljenem videoposnetku, bo pristajalni modul Perseverance
izgubil velik del svoje visoke hitrosti z uporabo velikega padala, nato pa se bo preusmeril na rakete in koncno, ce bo slo vse po sreci dosegel vrhunec z lebdecim
nebesnim zerjavom, ki bo z vrvmi pocasi spustil kot
avtomobil velik rover Perseverance na povrsje.
Morda se slisi noro, toda
rover Curiosity je bil na podoben nacin
postavljen na Mars leta 2012.
Od vstopa v ozracje do povrsinskega dotika traja priblizno sedem minut, kar koordinira vgrajeni racunalnik, ker je
Mars predalec za hitro interaktivno komunikacijo.
V tem casu bodo
ljudje na
Zemljipreprosto cakali, ali je bil pristanek uspesen.
Prejsnji teden je vesoljsko plovilo Hope iz Zdruzenih arabskih emiratov
uspesno zacelo kroziti okoli Marsa, dan kasneje pa je sledila
Kitajskamisija Tianwen-1,
ki bo verjetno nacrtovala pristanek lastnega roverja nekje v naslednjih nekaj mesecih.
VIR: apod.
Nebo januarja 2021
Če nas je decembra navduševala konjunkcija Saturna in Jupitra,
pa nas je januarja (mesec pozneje) konjunkcija Marsa in Urana.
Avtor slike je Dr. Sebastian Voltmer:
https://twitter.com/SeVoSpace/status/1351826394490220544
Uran smo lahko okrog 20. jan. 2021, zaradi bližine Marsa,
enostavno našli in opazovali
(planeta sta bila na razdalji zgolj okrog 1,7 °),
recimo že z daljnogledom 15X70 ali 20x80.
Opazili smo lahko izrazito oranžno podobo Marsa in modre odtenke Urana
(fotografija zgoraj to še posebej poudari).
Planeta sta se srečala v Ovnu
(Aries), Mars z magnitudo 0,2 (velikost 8,5 ") in Uran z magnitudo 5,8
(velikost 3,5 "). Lepo!
Sonce 8. feb. 2021
Januarja pa se je zdelo, da se je Sonce spet odpravilo na zimsko spanje,
a 8. feb. 2021, na naš kulturni praznik (Prešerno dan), je
spet pokazalo svojo živost z izrazitim izbruhom (velikosti 10 Zemelj).
Sonce 8. feb. 2021 - kulturni praznik (Prešerno dan).
Pojasnilo:
Nekako je preživel eksplozijo, ki bi zagotovo uničila naše Sonce.
Zdaj se vrti 30-krat na sekundo in slovi po hitrih bliskih.
Gre za
pulzar Rakovica, vrtečo
nevtronsko zvezdo in ostanek supernove, ki je ustvarila
meglico Rakovica.
Pozorno oko lahko opazi bliske pulzarja na
prikazanem pohitrenem videu, tik nad centrom slike.
Video je narejen s sestavljanjem posnetkov, narejenih iz slik z bliski pulzarja, kot tudi s sestavljanjem slik, narejenih v vmesnem času.
Utripanje pulzarja Rakovica je morda
prvič opazila neznana ženska, ki se je leta 1957 udeležila
javnega opazovanja na univerzi v Chicagu - vendar ji niso verjeli.
Prvotno eksplozijo supernove so leta 1054 videli mnogi.
Meglica Rakovica ostaja
slikovit oblak plina, ki se
širi in
seva čezelektromagnetni spekter.
Zdaj menijo, da je pulzar preživel eksplozijo supernove, ker je sestavljen iz izjemno goste
kvantno degenerirane snovi.
Spika, fantiček in konjunkcija,
26. dec. 2020, Jupiter in Saturn se vidno oddaljujeta -
začenjata nov cikel lovljenja - do nove konjunkcije
Po deževnem / oblačnem vremenu od 18. do 25. dec. 2020, se nas je 26. dec., na zadnji praznični dan,
nebo spet usmililo. Dan je bil jasen, primerno letnemu času
neoliko mrzel in vetroven. Z družino smo si ogledali Sonce v H-alfa svetlobi. Okrog in okrog je
bilo videti veliko izrazitih "izbruhov" in blizu središča veliko pego in po ostali
površini še kar nekaj
manjših peg.
Takoj sem pomislil, da nocoj lahko še pokukamo proti Saturnu in Jupitru - 5 dni po veliki
konjunkciji (sedaj sta planeta že zamenjala poziciji - in sta narazen okrog
35 loč. sekund).
To je še zmeraj dovolj za povečave okrog 40 ali 50x v teleskopu.
Pred 17. h so se od velike konjunkcije najprej poslovili družinski člani.
Čeprav je tukaj strah pred korono, sem poklical še bralca Spike,
ki si je za svojega vnuka zelo želel, da bi si ogledal veliko konjunkcijo (v okviru
pravil se tudi to da urediti, sploh pa za radovenega otroka).
Zaradi vremena nam je datum velike konjunkcije 21. dec. "ušel", a tudi
današnji pogled na oba planeta je bil še zmeraj navdušujoč.
Dobili smo se na Vilharjevi ob veliki dolgi klopci (ob križišču z Železno
cesto). S sabo sem prinesel
teleskop 100 mm Maksutov (F = 1000 mm)
na namizni Dobsonovi montaži in nekaj okularjev.
Fantek je bil radoveden in brez vseh težav je videl Jupitrove lune,
Saturnove obročke in to hkrati v istem polju okularjev
(opisal je enako podobo, kot smo jo videli odrasli).
Opazoval je celo večkrat.
Nakar si je ogledal še Luno in planet Mars. Čas je hitro minil, severni
veter pa nam je zmeraj bolj
prihajal do živega. Jupiter in Saturn sta počasi zahajala
za železniško postajo - in tako smo se poslovili z upanjem,
da se spet vidimo na Šentvidu ob večjih teleskopih in to ob koncu neljube korone.
Kontaktiralo me je tudi kar nekaj
znancev (kašen tudi po desetih letih ...), kako bi si ogledali veliko konjunkcijo.
A sam seveda nisem upal v avanturo skupnega
opazovanja. Gre za varnost družine, prijateljev, sodelavcev,
tudi skrbim za 90+ letno mamo ..., ki jo vsak dan pokličem, a mi kdaj
vpraša, zakaj je med prazniki nič ne pokličem ...
K njej fizično zaradi epidemije covi-19 ne upam pogosto ...
Sledi še nekaj primerjalnih slik.
Primerjalni sliki - planeta zamenjata poziciji blizu ekliptike.
Jupiter in Saturn
16. dec. 2020, 5 dni pred veliko konjunkcijo.
Jupiter in Saturn
26. dec. 2020, 5 dni po veliki konjunkciji.
Še sliki spletnih kamer - Bilje, Ljubljana.
Sledi velika konjunkcija 2020 iz APOD strani.
Jupiter sreča Saturn: Velika konjunkcija z rdečo pego /
Avtorstvo slike & avtorske pravice: Damian Peach Pojasnilo:
Čas je bil za njun
posnetek od blizu.
Pred dvemi dnevi sta se
Jupiter in
Saturn srečala na razdalji desetinke
stopinje drug od drugega, v takoimenovani
Veliki konjunkciji.
Čeprav se
oba planeta srečata na nebu vsakih 20 let, je bilo to najtesnejše
srečanje v skoraj štirih stoletjih.
Predstavljen sestavljen posnetek je bil narejen zgodaj na dan
Velike konjunkcije in
ni ujel na istem posnetku le oba orjaška planeta, ampak tudi štiri največje Jupitrove lune (od leve proti desni)
Kalisto,
Ganimed,
Jo in
Evropa --
ter največjo Saturnovo luno
Titan.
Če pogledate čisto od blizu, je na jasnem posnetku teleskopa
Chilescope tudi Jupitrova
Velika rdeča pega.
Čeprav se planeta zdaj oddaljujeta ju še vedno lahko vidimo
dokaj blizu, na razdalji manj kot stopinjo, ko
vsako noč zahajata kmalu za
Soncem v smeri zahoda.
Vir: https://apod.fmf.uni-lj.si/ap201223.html
VTISI - 21. dec. 2020 se Jupiter in Saturn približata na 1/10 stopije (velika konjunkcija),
- komentar na izjemen prenos konjunkije iz
The Lowell Observatory in Flagstaff, Arizona - ZDA
Večini od astronomskih navdušencev je v dneh okrog velike konjunkcije
uspelo okrog 3x opazovati bližanje Jupitra in Saturna.
Eden lepših večerov je bil 17. december, ko so na jugozahodu skupaj
zahajali mlada Luna in vzporedno Saturn in Jupiter, ki sta bila narazn okrog
28 ločnih sekund, nekaj manj kot je navidezni kotni premer polne Lune na nebu.
Uporabne so bile povečave do 100x, sploh okrog 16:45. Nebo je bilo zelo mirno.
Oba planeta sta bila čisto spodobna in noben ni jamral, da to pa ni nič ...
Bilo je čudovito - za vse prvič oba planeta v istem polju teleskopa ...
Velika konjunkcija 2020 iz Mngeškega polja - foto: Z. V.
Ker pa nam je vreme ponagajalo (astronomsko gledano), nam je ostalo zgolj še
srfanje po spletu, kje bo kak prenos velike konjunkcije.
Sam sem se odločil in ni mi žal, za
spletni prenos (The Lowell Observatory in Flagstaff, Arizona - ZDA,
will host a program showcasing live views through its telescopes.):
***
https://lowell.edu/the-great-conjunction/
Oz.
https://www.youtube.com/watch?v=XrRcfaWutLQ&feature=emb_title
Prenos je bil res na nivoju - mirna slika, uporabili so tri teleskope:
- Lowell Discovery Telescope - 4,3 m premera,
2360 m n. v., iz leta 2012 ima 156-elementov aktivne optike,
- en teleskop iz sistema Giovale Open Deck Observatory, ki so namenjeni za obiskovalce
in cena za obisk in uporabo je toliko kot stane 12" Dobson,
- še enega od bližnjih teleskopov.
Spreminjali so tudi čas
ekspozicije, da so lahko ujeli ali površino Jupitra ali Jupitrove lune,
večinoma pa so držali ekspozicije, ki so razkrile lepote Saturna.
Iz 20. decembra so imeli tudi sliko, ki je bila zelo kvalitetno zložena,
tako da si oba planeta lahko videl (za tako metodo optimalno, oba v eni sliki)
v svoji najlepši
podobi.
Tisto kar pa je bila dodana vrednost in šteje,
pa so bili komentarji vrhunskih sodelavcev Lowell observatorija,
naštejmo jih:
direktor dr. Jeff Hall (povezuje prenos),
dr. Michael West (praznovanje
različnih kultur ob zimskem sosticiju),
Jos Scnidler (osnovne informacije
o veliki konjunkciji, recimo da bo 17. jun. 7541 prišlo do okultacije,
prve po 6857 pr. Kr.),
dr. Jennifer Hanley (podal zanimive podatke o Jupitrovih in Saturnovih lunah),
dr. Larry Wasserman (podal nebesno mehaniko gibanja
obeh teles),
dr. Joe Llama (predstavil iskanje eksoplanetov in
in konjunkcij, ki se dogajajo tudi ob njih, omenil je naselitveno
področje okrog oddaljenih zvezd),
Kevin Schindler (vpliv konjunkcij, astronoije na družbo, nenavadne
korelacije, kaj je Betlehemska zvezda),
dr. Nick Moskovitz (predstavil je meteorski
roj Ursidov - radiant Ursidov leži v ozvezdju Malega medveda, ki je te dni aktiven,
maksimum pa ima okrog 22. decembra) ...
https://news.ebene-magazine.com/wpvr_video/ebene-magazine-com-live-see-the-great-conjunction-christmas-star-of-2020/
00:00:00 | Dr. Jeff Hall, Lowell Observatory Director: Welcome
00:04:31 | Dr. Michael West, astronomer: Winter and Summer Solstice Around the World
00:24:24 | Jos Schindler, educator: Introduction to the 2020 Great Conjunction
00:46:08 | Dr. Jennifer Hanley, planetary scientist: The Icy Moons of Jupiter and Saturn
01:07:45 | Dr. Larry Wasserman, planetary scientist: Thoughts on This (and Other) Great Conjunctions
01:23:42 | Jos Schindler, educator: Recap of the 2020 Great Conjunction
01:32:10 | Dr. Joe Llama, astronomer: Conjunctions in Other Planetary Systems
01:49:09 | Kevin Schindler, historian: Historic Conjunctions and the Christmas Star
02:09:37 | Dr. Nick Moskovitz, planetary scientist: Ursids Meteor Shower
02:28:21 | Dr. Jeff Hall, Lowell Observatory Director: Closing Remarks
Ker so ZDA in s tem "Lowell Observatory" daleč na zahodu, se je prenos
začel 22. dec. ob 1. h po našem času in je trajal tja do
3. h zjutraj. Ko sem poslušal imenitno komentiranje dogodka s strani imenitnih znanstvenikov,
znanstvenic, sem imel občutek, da so na
Observatoriju Lowell brali Bojanovo Spiko ...
3/4 vsebine prispevkov je bilo podobnih Spikinim v letu 2020 na temo velike konjunkcije 2020.
Ta hecen komentar sem ves zmatran poslal (ob 3:17) tudi Bojanu,
ki je z nasmeškom odgovoril:
"Ha, ha ... Čeprav je možno. Jo imajo naročeno v Ameriški nacionalni knjižnici."
.
A že zgolj občutek, da smo strokovno zarven, šteje ...
Zagotovo pa Spika brez težav po vsebini in likovno konkurira
ostalim svetovnim revijam iz področja astronomije, naravoslovja ...
Ima jo Ameriška nacionalna knjižnica (Library of America), mnoge
slovenske šole pa ne ..., a na svetu
se vse spreminja in tudi ta odnos do astronomije se bo - na bolje ...
Še beseda o Observatoriju Lowell.
Observatorij je ustanovil Percival Lowell leta 1894.
V zgradbi na Mars Hillu zahodno od središča Flagstaffa domuje
Clarkov refraktor (1896 ga je za 20.000$
v Bostonu zgradil Clark, ima premer 610 mm). Sedaj je namenjen za javno
izobraževanje.
Tukaj je
postavljen še 330 mm teleskop (f/5.3 astrograf - refraktor s tremi elementi - Cookejev triplet),
ki ga je leta 1930 uporabljal
Tombaugh pri odkritju plutoidnega pritlikavega planeta Plutona. Do 2006 je imel Pluton status
planeta (je onkraj plinskih velikanov, ima zelo ekscentrično orbiti,
je zelo majhen in podobnih
kamnitih pritlikavih planetov je še veliko - leži v Kuiperjevem pasu).
Kaj je bilo zanimivo pri prenosu - rdeča nit je bilo pozivanje k
aktivnemu spremljanju dinamike Jupitra in Saturna.
Cel čas so torej poudarjali, da lahko konjunkcijo
spremljamo s prostim očesom, daljnogledom
ali s telskopom, in da imamo še nekaj tednov časa ...
Sledi nekaj slik prenosa in slikovni povzetek predavanj, komentarjev.
Prenos se je začel v mraku - zato je ozadje modro.
Slikovni povzetek predavanj, komentarjev ob prenosu
velike konjunkcije Jupitra in Saturna 21. dec. 2024 - Observatorij
Lowell, mesto Flagstaff v Arizoni - ZDA.
Pobuda iz leta 2020 - Velika konjunkcija
- 21. dec. 2020!
Nazaj na aktualno stran.
Nazaj na domačo stran.
Rekordi (tem. maksimumi) do junija 2015
----------------------------------------------------------
1) Svetovni temperaturni rekord, ki ga priznava tudi Svetovna
meteorološka organizacija (SMO), je 56,7 °C v Dolini smrti 10. julija 1913
2) Za Evropo je odgovor manj zanesljiv, a SMO priznava za rekord 48,0 °C 10.
julija 1977 v Atenah (http://wmo.asu.edu/)
3) Uradni rekord v Sloveniji je 40,8 °C, izmerjen 8. avgusta 2013 na Letališču
Cerklje ob Krki (http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/slo_vremenski_rekordi.pdf)
4) Rekord za Kredarico drži.
5) Najvišja temperatura na južnem tečaju je -12,3 °C, izmerjen 25. decembra 2011.
..
.jpg)
Naprava MOXIE. Foto: Nasa/JPL
izmenjujeta gravitone.
