AKTUALNO
| 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | 2015 | 2016 | 2017 | 2018 | 2019 | 2020 | |


Stran se bo dopolnjevala v okviru razpoložljivega časa. Za vse morebitne napake in nerodnosti se že v naprej opravičujem.
  • * Vreme "v vesolju" 3, http://www.spaceweather.com/ *
  • * Shadow&Substance *
  • EPOD (Earth Science Picture of the Day)
    [ The Very Latest SOHO Images] [SDO | Solar Dynamics Observatory ] [STEREO (Solar TErrestrial RElations Observatory) ] [3D images] [SolarHam]
    ..Zvezdna karta ..
    Zakaj astronomija - in zakaj tudi
    v šoli?
    Vir: Astronomy Picture of the Day via AGO.
    translation into Slovenian by H. Mikuz.
    Zvezdna karta.





    1. ASTRONOMSKE NOVIČKE IZ KORONA KARANTENE 2021

      Ta čas karantene se da izrabiti tudi za astronomska opazovanja, slikanje neba ...¸




      PDS 70: disk, planeti in lune,
      - poletje 2021 (neverjetna slika)



      PDS 70: disk, planeti in lune
      Avtorstvo slike: VLT/MUSE (ESO); M. Benisty et al.

      Pojasnilo: Največ pozornosti ne pritegne velik disk. Čeprav je velik disk, ki tvori planet okoli zvezde PDS 70 jasno posnet in je sam po sebi precej zanimiv. Prav tako se ne govori najbolj o planetu na desni, znotraj velikega diska. Čeprav je planet PDS 70c na novo oblikovan in zanimivo, po velikosti in masi podoben Jupitru. Pozornost vzbujajo megličaste packe okoli planeta PDS 70c. Ta megličaste packe naj bi bile same po sebi prašni disk, ki se zdaj oblikuje v lune - in tega še nikoli prej nismo videli. Prikazano sliko je posnel Atacama Large Millimeter Array (ALMA), 66 radijskih teleskopov v visoki puščavi Atakama, v severnem Čilu. Na podlagi podatkov ALMA astronomi sklepajo, da ima eksoplanetarni disk, ki tvori lune polmer podoben orbiti naše Zemlje in da lahko nekega dne tvori recimo tri lune velikosti Lune, ki se ne razlikujejo zelo od štirih Jupitrovih.

      Vir: apod




      Meteorski roj Perzeidov je spet nad nami,
      maksimum pričakujemo v nočeh okrog 12. avgusta 2021


      Spodaj sta dve imenitni sliki Perzeidov iz APOD strani, ki nas vabita na prijetna opazovanja nočnega neba posejanega s čarobnimi utriniki (Perzeidi 2021 do nekje 24. avgusta - seveda, kak utrinek se zmeraj najde, nočno nebo pa je tako zmeraj impresivno). Prva izmed APOD slik pa tudi opozarja na problem svetlobnega onesnaženja - ko izgubljamo pogled v naš izvor - v vesolje.
      Maksimum z največjim številom vidnih meteorjev lahko pričakujemo v noči iz 11. na 12. avgust 2021 - tudi iz 12. na 13. avgut ni izključena povečana aktivnost (okrog 50 do 100 utrinkov na uro ob maksimumu, okrog 2. h zjutraj, to je v povprečju en utrinek na minuto, a lahko si sledijo tudi pogosteje ali spet redkeje). Perzej se že lepo vidi po 22. h na sv delu neba - od tam navidezno letijo utrinki. A večinoma je potrebno počakati vsaj do pol noči, do je ozvezdje dovolj visoko na nebu. Pa veliko užitkov in dobrih želja.

      Točka (radiant) iz katerega navidezno prihajajo meteorji. Vir: revija Syk & Telescope.
      Meteorje vidimo, ker drobni delci prahu zaradi velike hitrosti med potovanjem skozi Zemljino ozračje zažarijo. Te delce je za sabo pustil komet Swift Tuttle, ki dandanes še vedno potuje okoli Sonca. Njegov premer meri kar 27 km in če bi ga postavili na Zemljo bi to bila približna razdalja med Ljubljano in Logatcem. Perzeide, znane tudi kot solze sv. Lovrenca, je odkril belgijec Adolphe Quetelet. Leta 1835 je objavil, da meteorji, ki so pogosti avgusta, prihajajo iz ozvezdja Perzej. Perzeidi so znani po številnih svetlih meteorjih (bolidih).


      Perzej in izgubljeni meteorji
      Avtorstvo slike & avtorske pravice: Tomas Slovinsky (Slovaška) & Petr Horalek (Češka republika; Institute of Physics in Opava)

      Pojasnilo: Kako najbolje opazovati meteorski roj? To vprašanje bi se lahko pojavilo pozneje ta teden, ko bo vsakoletni meteorski roj Perzeidov dosegel vrhunec. Stvar, ki je v pomoč, je temno nebo, kar je razvidno iz predstavljene sestavljene slike lanskih Perzeidov. Mnogo več šibkih meteorjev je vidnih na levi sliki, posneti pod zelo temnim nebom na Slovaškem, kot na desni sliki, posneti pod srednje temnim nebom v Češki republiki. Pas Rimske ceste se vzpenja čez obe uskljeni sliki, medtem ko je radiant meteorskega roja v ozvezdju Perzej jasno viden na levi. Skratka, veliko šibkih meteorjev se izgubi na svetlem nebu. Svetlobno onesnaževanje na naši Zemlji zmanjšuje območja s temnim nebom, čeprav bi se lahko uvedli poceni načini za boj proti temu.

      VIR: apod


      Perzeid tam spodaj
      Avtorstvo posnetka: NASA ISS Expedition 28 Crew, Ron Garan

      Pojasnilo: Zemljani ponavadi opazujejo meteorske roje tako, da gledajo navzgor v nebo. Ampak ta izjemen pogled, ki ga je13. avgusta 2011 naredil astronavt Ron Garan, ujame meteor roja Perzeidov med pogledom navzdol. Iz Garanove perspective na krovu Mednarodne vesoljske postaje, ki kroži na višini 380 kilometrov, kosmič prahu, ostanek kometa Swift-Tuttle, pusti svetlo sled pod njim. Žareč kometni prah potuje skozi Zemljino atmosfero s 60 kilometri na sekundo in zgori na okoli 100 kilometrih višine. V tem primeru je kratek blisk meteorja desno od centra slike, pod ukrivljenim robom Zemlje in plastjo zelenkastega svetlikanja nočnega neba (airglow), tik pod svetlo zvezdo Arktur. Hočeš pogledati tja gor, proti meteorskemu roju? Imaš srečo, saj bo roj Perzeidov na vrhuncu prav ta teden. Letos bodo na temnem in jasnem nočnem nebu vidni tudi najbolj šibki meteorji, saj bo svetla Luna večinoma odsotna.

      VIR: apod





      Začetek dobe vesoljskega turizma - Virgin Galactic,
      Hubble se vrača,
      - julij 2021




      Whiteknight Two in SpaceShipTwo skupaj - Whiteknight Two doseže 16 km, nakar se plovilo na sredi (SpaceShipTwo) odcepi.

      Ameriško podjetje Virgin Galactic je po 16 burnih letih doseglo cilj: prevoz potnikov. Njihov raketoplan VSS Unity je namreč opravil svoj prvi parabolični polet s polno zasedenostjo kabine. V njej je bil tudi ustanovitelj Richard Branson. Polet je minil brez napak, Branson pa je zmagoslavno razglasil novo dobo raziskovanja vesolja, kjer bo slednje dostopno širšim množicam ljudi.

      Raketno plovilo SpaceShipTwo doseže višino 110 km.

      Virgin Galactic je družba za komercialne vesoljske polete. Sedež ima v ZDA, lastnik pa je Richard Bransonova Virgin Group. Ustavljena je bila leta 2004, ponuja podorbitalne vesoljske polete, je pionir na področju vesoljskega turizma. Poleg tega se podjetje ukvarja s podorbitalnimi izstrelitvami v znanstevene namene in orbitalnimi izstrelitvami manjših satelitov.
      Plovilo SpaceShipTwo doseže višino 110 km, Karmanovo linijo, ki naj bi bila meja med atmosfero in vesoljem. Pri tem doseže hitrost okrog 4 000 km/h = 1,1 km/s (zaradi skromnih hitrosti 1,1 km/s raketoplan nima težav pri vračanju zaradi trenja z zrakom in posledično je manj pregrevanja; prva kozmična hitrost je namreč skoraj 8x višja). Breztežnost traja šest minut. Cel polet traja od dobre ure do dveh ur. Pogled iz plovila je dejansko podoben kot iz ISS - a traja le nekaj minut ...
      Več kot 400 ljudi naj bi rezerviralo polete s ceno $200.000 na osebo, za rezervacijo je potrebno plačati $20.000 depozit. Potem so ceno dvignili na $250.000 v maju 2013, do avgusta 2013 je bilo 640 rezervacij, med njimi Tom Hanks in Stephen Hawking (žal od 2018 že pokojni).

      Koncept obsega dve vozili. Nosilno letalo (ang. MotherShip) White Knight Two je reaktivno letalo z dvema trupoma. V sredini je nameščeno plovilo SpaceShipTwo, ki ima prostor za šest potnikov in dva pilota.

      Nosilno letalo nese orbitalno plovilo SpaceShipTwo na izstrelitveno višino okrog 16 000 metrov, kjer se ločita. SpaceShipTwo vžge raketne motorje RocketMotorTwo in doseže nadzvočno hitrost v osmih sekundah. Po 70 sekundah se motor ustavi in plovilo nadaljuje do najvišje višine.

      RocketMotorTwo je hibridni raketni motor s potiskom 60 000 funtov (270 kN). Da se spreminjati moč med letom. Gorivo je dušikov oksid N2O in HTPB (ang hydroxyl-terminated polybutadiene)


      Pogled iz SpaceShipTwo proti Zemlji oddaljeni 110 km.

      ---------------------

      Hubble se vrača


      Vesoljski teleskop Hubble, skupni projekt ESA in NASA, je posnel nekaj najbolj dramatičnih odkritij v zgodovini astronomije (ker je nad Zemljino atmosfero, nima težav z motnjami in filtriranjem v detektirani svetlobi). S svoje orbite ("razgledne točke") kar 600 km nad Zemljo lahko Hubble zazna svetlobo s petkrat ostrejšimi očmi kot najboljši zemeljski teleskop in tako lahko gleda zelo globoko v vesolje, kjer se nahajajo nekatere najgloblje skrivnosti, še vedno zakopane v pajčevini časa.

      NASA je našla napako, ki je pestila vesoljski teleskop Hubble, piše v sporočilu za javnost agencije.

      Hubble je mesec dni nazaj, 16. junija, preklopil v t. i. varni način delovanja. Računalnik, ki nadzoruje opazovalne instrumente, namreč ni mogel več zapisovati podatkov v spomin. Preklop na rezervni spomin ni pomagal, zato je bil vzrok nekje drugje. Po dolgotrajni analizi so ugotovili, da je kriv napajalnik. Ta skrbi za nenehen dotok električne energije pri petih voltih, pri čemer napetost stalno preverja dodatno vezje. Lahko da je napetost upadla, lahko pa je tudi vezje samo degradiralo, ugotavlja Nasa.

      Zdaj so preklopili na rezervno opremo, vključno z rezervnim računalnikom za nadzor instrumentov, ki je bil vgrajen leta 2009, in polagoma vključujejo znanstvene instrumente ter jih kalibrirajo. Stari Hubble bi se lahko že ta teden vrnil in zagotavljal takšne posnetke, kot je spodaj.


      Hubblova ekipa je izpostavila fotografijo dveh osvetij (galaksij). Na levi je lečasta galaksija 2MASX J03193743+4137580, na desni pa spiralna galaksija UGC 2665. Obe sta 350 milijonov svetlobnih let stran in sta del jate galaksij v Perzeju. Ta spada med največje znane strukture v vesolju, saj vsebuje tisoče galaksij.
      Astronomska slika dneva
      Zanimivost: prav to jato je pred leti posnel nesrečni japonski vesoljski teleskop

      ---------------------------------------

      Drugi komercialni polet v vesolje
      Ustanovitelj spletnega velikana Amazon Jeff Bezos je 20. jul. 2021 uspešno poletel v vesolje in se kmalu zatem že vrnil nazaj na Zemljo. Jeff Bezos, njegov brat Mark, 82-letna nekdanja ameriška pilotka in 18-letni Nizozemec so bili prva človeška posadka na plovilu New Shepard, ki je opravila to pot. Skupno je popolnoma avtomatiziran polet trajal okoli deset minut. Po izstrelitvi je plovilo Bezosovega podjetja Blue Origin v dveh minutah pospešilo na več kot 3700 kilometrov na uro. Nato se je kapsula ločila od rakete, ki jo bodo lahko znova uporabili.
      Potniki so lahko za kratek čas tudi preizkusili občutek breztežnosti - plovilo je bilo od Zemlje najdlje oddaljeno več kot sto kilometrov, nato pa se je začelo vračati proti Zemlji, kjer so pristanek ublažila padala. "Najboljši dan vseh časov," je pred pristankom kapsule New Shepard sporočil navdušeni 57-letni Bezos, ki je iz kapsule stopil s kavbojskimklobukom na glavi.
      Bezosa je v vesolju sicer prehitel britanski milijarder Richard Branson, ki je v vesolje poletel pred desetimi dnevi.

      *** https://en.wikipedia.org/wiki/New_Shepard

      Slike misije New Shepard






      Blue_Origin_New_Shepard_Launch_april_2015


      Razmišlja se celo o komercialnih poletih med celinami, kakšna ura vožnje - vprašanje je le, kaj je ekološko bolj sporno, dolgi letalski poleti med celinami ali eliptično medcelinsko potovanje v vesolje in spet nazaj na planet ...



      Vabilo na 19. astronomsko noč,
      - 3. julija 2021 ob 20.uri, v POŠ Prevorje, Lopaca 3



      Člani Astronomskega društva Kosci Šentjur vas vabimo na 19. astronomsko noč. Prireditev bo jutri, v soboto, 3. julija 2021 ob 20.uri, v POŠ Prevorje, Lopaca 3. Začeli bomo s strokovnim predavanjem Urške Andrenšek in Krištofa Skoka: Teleskopi, Hubble se poslavlja, prihaja James Webb.
      Po predavanju vas bodo pogostili člani Kulturnega društva Prevorje, sledilo bo opazovanje in druženje pod zvezdami.
      Prireditev je brezplačna, veseli bomo, če boste na Prevorje pripeljali tudi svoje prijatelje.
      Vabi
      Marica Kamplet,
      podpredsednica AD Kosci Šentjur

      Zemljevid astronomskega srečanja.



      HD 163296: curek iz zvezde v nastajanju



      HD 163296: curek iz zvezde v nastajanju
      Avtorstvo slike: vidna: VLT/MUSE (ESO); radio: ALMA (ESO/NAOJ/NRAO)

      Pojasnilo: Kako nastajajo curki med nastajanjem zvezd? Nihče ni prepričan, čeprav so nedavne slike mladega zvezdnega sistema HD 163296 precej razsvetljujoče. Osrednja zvezda na predstavljeni sliki se še vedno oblikuje, vendar je že obdana z vrtljivim diskom in navzven gibljivim curkom. Disk je prikazan v radijskih valovih, ki jih je posnel Atacama Large Millimeter Array (ALMA) v Čilu in prikazuje vrzeli, ki jih verjetno ustvarja gravitacija zelo mladih planetov. Curek, prikazan v vidni svetlobi, ki ga je posnel zelo velik teleskop (VLT, tudi v Čilu), iz središča diska izžene hitri plin - večinoma vodik. Sistem se razteza na stotine krat večjo razdaljo od Zemlje do Sonca (au). Podrobnosti o teh novih opazovanjih se razlagajo kot podkrepitvena ugibanja, da curke vsaj delno ustvarjajo in oblikujejo magnetna polja v vrtljivem disku. Bodoča opazovanjih HD 163296 in drugih podobnih sistemov nastanka zvezd lahko pomagajo pri ugotavljanju podrobnosti.

      Vir: apod




      Zahod Sonca za Triglavom 15. in 16. junija 2021


      Spet smo se po osmih mesecih dobili šentviški ljubitelji astronomije - na hitro smo se prešteli (večina je že bila cepljenih) ... in že je tukaj začetek poletja in zahod Sonca za Triglavom. Letos se zdi, da se bo tudi Venera dotaknila Triglava - gledano iz Gimnazije Šentvid - Lj.. Sledi nekaj slikic - mirnost ozračja je bila izjemna.


















      Venera zahaja tik ob Triglavu - polzi ob vzhodnem grebenu.


      Gimnazija Šentvid ima že načrte za gradnjo nove šolske zgradbe. To bo velika pridobitev za dijakinje in dijake, profesorice in profesorje in tudi za ljubiteljice in ljubitelje astronomije (končno prvi pravi planetarij ...).
      Čakamo na prvo lopato.







      Arhitekturni natečaj - zmagal je bivši dijak Gimnazije Šentvid - Ljubljana (doc. Primož Hočevar, univ.dipl.inž.arh. - takrat še naravoslovne smeri); sodelavci: Tine Brinc, mag.inž.arh., Lea Ograjšek, mag.inž.arh., Matic Jontez, mag.inž.arh., Damjan Kmetič, univ.dipl.inž.arh.

      PLAKATI

      MAPA

      Ministrstvo za izobraževanje potrebuje šolsko stavbo za 656 dijakov in 64 zaposlenih, njena posebnost pa bosta multimedijska učilnica s planetarijem in observatorijem na strehi za potrebe astronomskega krožka. Multimedijska učilnica naj bi poleg običajne opreme imela kupolast strop, prek katerega je napeto belo platno.

      Vse prijave na natečaj.





      Delni Sončev mrk 10. junija 2021




      Kljub epidemiji in relativno slabi vremenski napovedi, smo se dobili na križišču Železne in Vilharjeve ceste (ob dolgi klopi) štirje ljubitelji astronomije (Metka, Jelka, Matjaž, Zorko ... 10. jun. 2021 ob 11:40) - ADV, ZDA kolegi. Kakšne pol ure nazaj je še sijalo sonce, mrk se je začel, a sonce se je skrilo za oblake. Mi pa smo skočili par metrov do prvega lokala - povabila nas je Metka T. (hvala) in si nalili "čistega vina". Oblaki so se razkropili 13:15, ravno po koncu mrka ... A tudi na pijači je bilo super - smo imeli pa sonček na obrazih. Obujali smo spomine na mrk 2017 - ZDA, katero opremo kupiti - o U3 predavanjih, ki se bodo najbrž v jeseni (po letu in pol prekinitve) lahko nadaljevala, o usodi predavanj na Poljanski ..., kaj kdo dela med nami, kako je kaj z našim zdravjem. Debata je tekla tudi o ekonomiji (za mizo sedijo kar trije ekonomisti ...), o faksu danes in nekoč, o Spiki - naši imenitni astronomski reviji ... Vel je nek optimizem, da se ta covid-19 vendar počasi poslavlja, končuje, in da se spet kmalu srečamo na astronmskih opazovanjih - zvezde, nebeški potepuhi (planeti), kometi ... nas že nestrpno čakajo.
      Moj H-alfa teleskop na mizi pa letos praznuje 10 let - Lunt 35 mm - in še zmeraj imenitno kaže razburkano dogajanje na našem Soncu. Desno spodaj je miza za opazovanje mrka, a zložena počiva - nikjer nobene sence, torej žal ni sonca ... Zadaj so luže, simbol letošnje pomladi ... A veste, kaj je rekel Ču En-laj kmetom, ko je videl luže?



      Mimolet med mrkom
      Avtorstvo slike & avtorske pravice: Zev Hoover, Christian Lockwood, and Zoe Chakoian

      Pojasnilo: 10. junija je šla mlada Luna pred Soncem. V silhueti le dva dni po apogeju, najbolj oddaljeni točki na njeni eliptični orbiti, je Lunina majhna navidezna velikost pomagala ustvariti kolobarjasti Sončev mrk. Kratka in spektakularna kolobarjasta faza mrka prikazuje svetel Sončev disk kot ognjeni obroč, viden vzdolž ozkega severnega traku čez planet Zemlja. Pri oblačnem zgodnjem jutranjem nebu ob vzhodni obali ZDA, je bil čudovit razgled na delno zatemnjeno Sonce. Vzhajajoča Luna in Sonce sta skupaj zajeta v sekvenci zaporednih posnetkov, blizu največje stopnje mrka, na tem digitalnem kompozitu, posnetem s plaže Quincy južno od Bostona v Massachusettsu. Enkraten pogled sledi valoviti poti ptic v letu, ki se v pridružujejo Luni v silhueti, skupaj z vzhajajočim Soncem.

      VIR: APOD

      10. junija 2021 bo Slovenijo prečkal delni Sončev mrk (seveda tokrat brez "korone", ker je delni). 15 dni prej pa je bil, po pričakovanjih, še Lunin mrk, celo popoln, a žal ni bil viden iz Evrope.



      Luna bo v Ljubljani začela zakrivati Sonce ob 11. uri in 54,0 minute po srednjeevropskem poletnem času. V tem trenutku bo Sonce že visoko nad obzorjem. Največja stopnja mrka nastopi ob 12. uri in 32,5 minute, Sonce pa bo v bližini meridijana. Mrk se konča ob 13. uri in 11,8 minute. Ob največji stopnji bo zakritega 7 odstotkov Sončevega premera. Slovenija je tako majhna, da jo Lunina senca preleti v nekaj minutah, zato se podatki za različne kraje ne razlikujejo kaj dosti.


      Zhurong: Novo vozilo na Marsu




      Zhurong: Novo vozilo na Marsu
      Avtorske pravice: China National Space Administration

      Pojasnilo: Na Marsu je novo vozilo. Sredi maja je kitajska misija Tianwen-1 na rdeči planet dostavila vozilo Zhurong. Ker Mars v kitajščini pomeni ognjeni planet, lahko ime vozila Zhurong približno prevedemo kot Bog ognja v kitajski mitologiji. Zhurong je pristal na severni Utopia Planitia, največji poznani udarni kotlini v Osončju in hkrati področju, kjer so našli pod površjem veliko ledu. Med številnimi znanstvenimi instrumenti vozi Zhurong s seboj tudi skozi tla prodirajoči radar, ki lahko zazna led celo na globini 100 metrov. Zhurong, ki je velikosti avtomobila, vidimo na zgornji sliki ob njegovi pristajalni ploščadi. Sliko je posnela kamera, ki jo je odložilo premikajoče se vozilo. Zhurongova načrtovana 90-dnevna odprava vključuje tudi študij Marsove geologije, tal in atmosfere na področju Utopia Planitia.

      Vir: apod




      Sateliti nad Orionom



      Sateliti nad Orionom

      Avtorstvo slike: Amir H. Abolfath

      Pojasnilo: Kaj so te sledi nad Orionom? So odboji Sončeve svetlobe od številnih satelitov v Zemljini orbiti. Na pogled so videti kot niz zaporednih točk, ki plavajo po nebu v večernem mraku. Naraščajoče število komunikacijskih satelitov, vključno s sateliti SpaceX Starlink, povzročajo zaskrbljenost med številnimi astronomi. Pozitivna stran je, da Starlink in podobne konstelacije naredijo nebo po sončnem zahodu bolj dinamično, satelitske globalne komunikacije hitrejše in pomagajo zagotavljati digitalne storitve na trenutno premalo oskrbovanih podeželskih območjih. Negativna stran pa je, da ti sateliti v nizki Zemljini orbiti otežujejo nekatere globoke astronomske opazovalne programe, še zlasti opazovalne programe, ki snemajo tik po sončnem zahodu in tik pred zoro. Načrtovani prihodnji satelitski nizi, ki delujejo v višjih orbitah, lahko kadar koli ponoči vplivajo na raziskave globokega vesolja, načrtovane za velike zemeljske teleskope. Sledi čez Orion niso od Starlinkov, temveč iz satelitov v visoki geosinhroni orbiti. Predstavljena slika, posneta decembra leta 2019, je digitalna kombinacija več kot 65 3-minutnih osvetlitev, pri čemer so nekatere slike posnete tako, da so poudarile meglico Orion v ozadju, druge pa so prikazale mimo potujoče satelite.

      VIR: apod



    2. 12. državno tekmovanje v znanju astronomije,
      - 22. 5. 2021 - Gimnazija Šentvid - Lj. (med korono)


      Že dvanajstič zaporedoma smo bili organizatorji.
      Državno tekmovanje v znanju astronomije RS - sobota, 22. maj 2021 ob 10:00 - 12:00
      Tudi letošnje državno Tekmovanje v znanju astronomije je za osrednjo Slovenijo uspešno organizirala Gimnazija Šentvid - Ljubljana (za južni del Slovenije je prevzela organizacijo Gimnazija Bežigrad). Pomagali so tudi člani astronomskega krožka in ADV-LJ. Mentorja Klemen Blokar in dr. Andrej Lajovic sta, skupaj z nekaterimi ostalimi člani, uspešno opremila učilnice za tekmovanje, po navodilih DMFA Komisije za tekmovanje v znanju astronomije in po navodilih NIJZ (epidemija korone, covid-19). Letos ni bilo predstavitev observatorija, radijskega teleskopa, ne malice, itn. Učenci so počakali zunaj in po skupinah bili kličani v šolo - tekmovali so po šolskih mehurčkih. Na gimnaziji so tekmovali tako osnovnošolci kot srednješolci.

      Letos se je zbralo 94 mladih tekmovalcev (druga polovica za Bežigradom).


      Vir: https://www.dmfa.si/Tekmovanja/As/Razpis.aspx







      Umrl je astronavt Michael Collins, član prve ameriške odprave na Luno



      Umrl je astronavt Michael Collins, član prve ameriške odprave na Luno

      Od trojice je živ le še Buzz Aldrin
      28. april 2021
      Washington SLO
      V 91. letu starosti je umrl ameriški astronavt Michael Collins, poleg Buzza Aldrina in Neila Armstronga eden od treh članov odprave Apollo 11, ki je leta 1969 kot prva v zgodovini človeštva pristala na Luni.


      Neil Armstrong levo, Michael Collins v sredini in Buzz Aldrin desno na fotografiji iz maja 1969. Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Apollo_11
      Bili so izbranci za prvo hojo človeka po površini, ki ne pripada našemu planetu. Štartali so s Kennedyjevega vesoljskega središča 16. julija ob 9. uri 32 minut po tamkajšnjem času in štiri dni prepotovali 400.000 kilometrov do Lune. V lunarni modul sta se vkrcala Armstrong in Aldrin. 20. julija ob 13. uri in 15 minut sta se ločila od matične ladje v kateri je ostal pilot Collins. Po 102 urah in 15 minutah od starta z Zemlje, sta ob 16. uri in 17 minut pristala na Luni v Morju tišine. Potem, ko sta se nekaj ur pripravljala, je Armstrong 20. julija 1969 ob 22. uri in 56 minut (21. julija ob 3. uri zjutraj po srednjeevropskem času) zlezel po lestvi in skočil na Lunina tla. Nato je izgovoril slavni stavek:
      »That is one small step for man, one giant leap for a mankind. (To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo)«
      Collins v nasprotju z Armstrongom in Aldrinom ni stopil na površje Lune.

      Ostal je v modulu v lunarni orbiti, medtem ko sta Armstrong in za njim še Aldrin 21. julija 1969 stopila na površje Lune. Collins, ki je imel z upravljanjem modula veliko zaslug za uspešno misijo, je bil po mnenju številnih neupravičeno zapostavljen. Posadka se je z Lune vrnila 24. julija 1969, pristala je v Tihem oceanu.
      Pri programu osvojitve Lune je sodelovalo 400.000 ljudi, stala pa je 25 milijard evrov. Pristanek na Luni si je po vsem svetu ogledalo 650 milijonov ljudi, navaja BBC.
      Po smrti Collinsa je živ le še 91-letni Aldrin. Armstrong je umrl leta 2012, star 82 let.


      Saturn V SA-506, raketa z vesoljskim plovilom Apollo 11, se premika iz zgradbe kjer so jo sestavili proti izstrelitveni ploščadi 39.


      Aldrin stoji zraven pasivnega seizmičnega eksperimenta z lunarnim modulom v ozadju.


      Orlov vzlet s površja Lune se približuje Kolumbiji in potem pot domov na mamo Zemljo (v ozadju).


      Vrnitev astronavtov - parada s trakovi v New Yorku ...




      Rover na Marsu uspešno proizvedel kisik
      Nasina odprava Mars 2020/21 (izjemn uspešna, prvič polet helikopterčka, prvič proizveden kisik - plin življenja)


      22. april 2021 ob 14:03
      Ljubljana - MMC RTV SLO

      Nasin Rover Perseverance je na Marsu uspešno proizvedel kisik. Količina je sicer zanemarljiva, a s tem je dokazal uporabnost tehnologije za morebitne človeške obiskovalce.
      Naprava MOXIE. Foto: Nasa/JPL

      Perseverance (Vztrajnost) je v torek prvič pognal svoj instrument MOXIE, neke vrste obrnjeno gorivno celico. Izid: v eni uri je proizvedel 5,4 grama kisika, sporoča Nasa.
      Količina je zanemarljiva, a Nasa je zadovoljna, da naprava deluje, saj bo koristna v prihodnosti.
      MOXIE je velik kot mikrovalovna pečica. S pomočjo električne energije iz sončnih celic razbija ogljikov dioksid na ogljik in kisik. Tehnologijo so več let testirali na Mednarodni vesoljski postaji, a ni bilo nujno, da bo primerna tudi za atmosfero Marsa. Ta je redkejša, pritisk znaša le 0,6 odstotka pritiska atmosfere na Zemlji tik nad vodno gladino. Kar 96 odstotkov je ogljikovega dioksida, kisika pa je le 0,14 odstotka.
      Krajevna proizvodnja kisika reši kup težav. Najprej: pošiljati zaloge na Mars je izjemno drago, vsak kilogram šteje, ljudje pa morajo dihati. Nasa ocenjuje, da bi posadka v enem letu bivanja na Marsu predihala okoli tono kisika. Drugič, marsovski prišleki bodo najbrž želeli tudi domov, nazaj na Zemljo. Za to bodo potrebovali raketo, ki jih bo pognala v nebo, predvsem pa veliko goriva in kisika; po predvidevanjih Nase 7 ton prvega in 25 ton drugega. Lokalni rezervoar bo prišel zelo prav.
      A tudi če bi Nasa poslala veliko kisika na Mars, je še vedno potrebna rezerva za primer sile. Kaj, če vesoljska tovorna ladje skrene s poti ali se uniči ob pristanku? Na vesoljskih odpravah je nujna redundanca, večkratnik potrebnih zmogljivosti in zalog. In MOXIE tukaj obeta. Proizvodnja je sicer počasna, ampak Nasa bi proizvedla precej 100-krat večjo, "industrijsko verzijo", poleg tega bi lahko delovala več let pred prihodom astronavtov. Skozi čas se nabere.
      MOXIE je "pečica", saj se pri pretvorbi segreje na kar 800 stopinj Celzija. Med drugim je narejen iz nikljeve zlitine in zlata.
      Njegova načrtovana proizvodnja je 10 gramov kisika na uro. Tokrat je proizvedel skoraj polovico manj. A inženirji ga niso želeli pognati do konca, saj je šlo za uvodni preizkus, sledilo jih bo še najmanj osem.
      Nasa načrtuje prvo marsovsko misijo s posadko v prihodnjem desetletju. Ta misija sicer ne bi pristala, temveč bi astronavti šli okoli Marsa in nazaj. Poleg tega se časovnica nenehno zamika, projekt je še dražji od raziskovanja Lune, namensko tehnologijo šele počasi razvijajo, zato vse skupaj visi v zraku.
      Kmalu drugi polet marsovskega helikopterja
      Z roverjem Vztrajnost je na Mars prispel tudi majhen, 1,8-kilogramski vijakar Ingenuity (Iznajdljivost). V ponedeljek je opravil prvi polet, s tem pa tudi prvi nadzorovani polet s pogonom po ozračju katerega koli planeta (razen, če to nekje počnejo Nezemljani). Naslednji polet bo že ta četrtek. Razlika? Vijakar Iznajdljivost se bo povzpel 2 metra višje, do 5 metrov, na kratko obstal, se nagnil in odšel dva metra vstran, se spet ustavil, fotografiral okoli in se nato vrnil na mesto vzleta.




      Imeniten izbruh koronarne mase 20. april 2021

      Ni ravno zelo sončno vreme - aprilsko - a okrog 14:40 (do 15:10) sem bil priča (ob redkih trenutkih jasnine) izjemnemu izbruhu koronarne mase. V teku nekaj minut se je od Sonca odcepil svetel oblaček plazme.



      20. april 2021

      Iznajdljivost: prvi let nad Marsom
      Avtorstvo videa: NASA, JPL-Caltech, ASU, MSSS

      Pojasnilo: Kateri je najboljši način za raziskovanje Marsa? Morda ni najboljšega načina, vendar na novo predstavljena metoda izjemno obeta: polet. Motorni polet obeta, da bo preiskal obsežne regije in izdvojil posebej zanimiva območja za bolj podrobne preiskave. Včeraj je na Marsu majhen helikopter z imenom Ingenuity (Iznajdljivost) prvič demonstriral motorni let. Na prikazanem videu, je Iznajdljivost prvič snemal rover Vztrajnost, ki mirno sedi na Marsovem površju. Po nekaj sekundah se dolga rotorja Iznajdljivosti začneta vrteti in nekaj sekund za tem -- se ustvari zgodovina, saj Iznajdljivost dejansko vzleti, lebdi nekaj sekund in nato varno pristane. V naslednjih nekaj mesecih je načrtovanih več preizkusov izjemnih zmogljivosti helikopterja Iznajdljivost. Polet lahko človeštvu v nekaj naslednjih desetletjih omogoči bolje raziskovati ne samo Mars, temveč tudi Saturnovo luno Titan.

      VIR: https://apod.nasa.gov/apod/



      Začetek aprila 2021,
      Mars še zmeraj krasi ozvezdje Bika, Sonce kaže imenitne protuberance, prejeli smo obilo snega - "zdi se, da je zima zamenjala veliko noč za božič ..."


      April se je začel precej zimsko, z obilico snega in z mrazom, a še zmeraj nudi krasne pogoje, da se poslovimo od zimskega neba. Tudi nočne omejitve gibanja ni več (od 12. apr. 2021), super - korona pa še kar vztraja, a upajmo, da se do poletja umiri (15. aprila se kažejo prva znamenja upadanja okužb s covid-19; nekaj je že precepljenih, tisti, ki pa se ne zavedajo nevarnosti ali namerno širijo okužbo - pa so zmeraj bolj v manjšini ..., butalci se zelo radi kregajo s pametjo in žal velikokrat zmagajo butalci ...). A pustimo naše navade - smo kar smo in kar moramo biti zaradi oklice in izročila ...

      Slovenija je 3. 9. 2020 z evropsko raketo napredne generacije Vega izstrelila svoja prva satelita NemoHD in Trisat - satelit visoke ločljivosti NEMO-HD se je že izkazal za izjemno primernega za opazovanje površinskih detajlov, tako kmetijskih površin, vegetacije, kot rek in ocen onesnaženosti, snema videe dogajanj v večjih mestih, letališčih ... Satelit Trisat pa trenutno še ni začel s snemanjem ... Držimo pesti za oba in za njuni ekipi, da bosta kar se da uspešna.
      * https://www.space.si/mikrosatelit/
      * http://www.space.si/novice/



      Mars in Plejade za hribom Vinegar


      Mars in Plejade za hribom Vinegar
      Avtorstvo slike & avtorske pravice: Kristine Richer

      Pojasnilo: Je to le osamljeno drevo na praznem hribu? Za začetek morda, a poglej dlje. Tam morda čaka na odkritje dejavno vesolje. Najprej je fizično, levo od drevesa, planet Mars. Rdeči planet, ki je novo domovanje Nasinega roverja Vztrajnost, ostaja ta mesec viden po sončnem zahodu nad zahodnim obzorjem. Desno od drevesa so Plejade, svetla zvezdna kopica, v kateri prevladuje nekaj svetlih modrih zvezd. Prikazana slika je sestavljena iz nekaj ločeno posnetkov ospredja in ozadja, narejenih tekom nekaj ur v začetku tega meseca iz iste lokacije na hribu Vinegar, kraj Milford, Nova Škotska, Kanada. Takrat je šel Mars počasi, noč za nočjo skoraj pred oddaljeno zvezdno kopico Sedem sester. Naslednjič bo šel Mars na tako majhni kotni razdalji od Plejad leta 2038.

      VIR: https://apod.fmf.uni-lj.si/astropix.html

      Epidemija korone je dobila nov zagon, vojna za cepivo je na vrhuncu, epidemija je priročna za vse sorte manipulacij ..., nič novega - že videno. A zvedno nebo nas še zmeraj vabi, da si vzamemo čas zanj. Mars še zmeraj krasi večerno nebo v ozvezdju Bika, na njem pa marsovski helikopter Iznajdljivost (Ingenuity) čaka, da bo v dneh po 10. aprilu prvič sam poletel - kot prvi tak letalnik na drugem planetu. S tem bo izjemno povečal doseg raziskovanja Marsa - držimo pesti, da letalniku in vsem inženirjem, načrtovalcem uspe ...
      Še slika lanskega junaka Saturna, njegovih lun in obročkov preko - Cassini Imaging Team, ISS, JPL, ESA, NASA.


      Saturnovi obroči: v njih, skoznje in za njimi
      Avtorstvo slike: Cassini Imaging Team, ISS, JPL, ESA, NASA

      Pojasnilo: Na zgornjem posnetku so štiri lune -- lahko najdete vse štiri? Prva -- in v resnici najdlje v ozadju -- je Saturnova največja luna Titan, ki je tudi ena od večjih lun v Osončju. Temna sled pri vrhu tega vedno oblačnega sveta je njegova severna polarna kapuca. Naslednja zelo očitna luna je svetla Dione, ki je v ospredju, vidimo tudi kraterje in dolge ledene pečine. Z leve se v sliko razteza več širokih Saturnovih obročev. Med njimi je tudi Saturnov obroč A s temno Enckejevo vrzeljo. Daleč desno, takoj za robom obročev, je luna Pandora, ki počez meri le 80 kilomentrov in ki s svojo prisotnostjo kot pastirica vpliva na Saturnov obroč F. Kje pa je četrta luna? Če pozorno preučite Enckejevo vrzel v Saturnovih obročih, boste zagledali svetlo točko, ki je v resnici luna Pan. Čeprav je s premerom le 35 kilometrov med Saturnovimi najmanjšimi lunami, je Pan dovolj masivna, da pomaga skrbeti, da je Enckejeva vrzel skoraj očiščena delcev iz obročev. Po več kot desetletju raziskovanja in odkritij je sondi Cassini leta 2017 začelo zmanjkovati goriva, zato so jo usmerili v Saturnovo atmosfero, v kateri se je zagotovo stopila.

      Vir: https://apod.fmf.uni-lj.si/ap210404.html




      Začetek marca 2021,
      Mars krasi ozvezdje Bika, Sonce kaže imenitne protuberance


      Korona rahlo popušča, vreme je konec februarja in začetek marca naravnost noro lepo - Lune zvečer ni nad obzorjem in pogoji za opazovanja nočnega neba so naravnost briljantni. Tudi previdno druženje in odprtost občinskih meja sedaj ponujajo skoraj vonj po starem dobrem brezbrižnm svetu pred 2020. Dokler nam dan ukrade noči, se splača še dodobra izkoristiti tedne v marcu za potovanje po pomladnem in delno še zimskem nočem nebu.

      Sonce v H-lfa filtru je prav izjemno, veliki robni izbruhi v korono spet kažejo izjemno živost in vitalnost naše Zvezde.


      Mars - zdaj dom roverja Perseverance - pa na večernem jugozahodnem nebu, skupaj z Aldebaranom in Plejadami, tvori krasno nebesno veduto - kot lani Venera ...


      Mars v Biku
      Avtorstvo slike & avtorske pravice: Petr Horalek / Institute of Physics in Opava

      Pojasnilo: Nocoj lahko opazite Mars na večernem nebu. Rdeči planet, ki je zdaj dom roverja Perseverance trenutno potuje skozi ozvezdje Bik in je na nebu blizu zvezdne kopice Sedem sester ali Plejade. Pravzaprav ta globok širokokotni pogled območja prikazuje Mars blizu njegove najbližje konjunkcije s Plejadami 3. marca. Pod središčem je Mars svetlo rumenkast nebesni svetilnik, le približno 3 stopinje od precej modre zvezdne kopice. Aldebaran, ki tekmuje z Marsom po barvi in svetlosti, je zvezda alfa Bika. Zvezda rdeča orjakinja je v ospredju blizu spodnjega levega roba slike, v smeri pogleda proti bolj oddaljeni zvezdni kopici Hijade. Sicer preveč temne za naše oko, da bi jih videli, se temne prašne meglice nahajajo ob robu masivnega molekularnega oblaka Perzej z nenavadnim rdečkastim sijem NGC 1499, meglice Kalifornija, zgoraj desno.

      Vir: https://apod.fmf.uni-lj.si/




      Vesela novica,
      dovoljeno je zbiranje do 10 ljudi in ni več omejitve na občine


      Od 15. februarja 2021 je spet dovoljeno zbiranje do 10 ljudi in ni več omejitve na občine. Po pomladnem uspehu v boju s covid-19 in poletnem preveč sproščenem dopustovanju in jesenskem druženju, smo covid-19 žal raztrosili po celotni Sloveniji (kot Belgija, Češka ...), mediji pa so dali influencerjem neverjetno veliko prostora za dvom ali bolezen sploh obstaja in rezultat je tu ... (malo avtistično, žagali smo vejo na kateri sedimo, razen če nam ni mar za težko bolane sodržavljane, nam ni mar za zdravstveno osebje ali sploh lahko zdrži enormni pritisk na intenzivne oddelke ...). Ko atek razlaga otroku, da je potrebno spoštovati sočloveka, mama pa, da je potrebno uveljaviti le svojo moč in premetenost, se ve - kaj sledi ... Žal v Sloveniji krizne zrazmere ne smejo trajati več kot nekaj mesecev, ker drugače klonemo pod pritiskom psihoze in medsebojnega nagajanja ... (tako je s prometnimi nesrečami, samomori, medvojnimi tragedijami, zgodbami iz služb, družin, šol ...). A to so danosti iz katerih se bomo morebiti nekoč kaj naučili (začnemo lahko takoj) - a veseli bomo že, če ne bo tretjega vala covid-19.
      Zatorej - lahko astronomi sedaj spet začnemo z opazovanji in fotografiranjem na temnih lokacijah ..., kot nam je to bilo dano poleti (ko nas je obiskal izjemen komet C/2020 F3 - NEOWISE ) in delno jeseni. Veliko konjunkcijo 21. dec. 2020 nam je vzelo vreme in delno tudi covid-19.
      Torej - veselo na delo, Luna je mlada (15. feb. 2021) ..., na Marsu pe (zaenkrat še) ni virusa covid-19, je pa Nasino vozilo Perseverance ...




      Pristanek na Marsu, 18. feb. 2021

      Prenos pristanka Nasinega vozila Perseverance.

      Na Marsu je pristal prvi novi rover po desetih letih. Ob 21.56 (18. februar 2021) je tam pristal Nasin Perseverance, skupaj z manjšim helikopterjem Ingenuity.
      Nasin rover Perseverance je prestal neslavnih "sedem minut groze" in ob 21.56 pristal na 204 milijone kilometrov oddaljenem Marsu, v zadovoljstvo in slavje Nasinih inženirjev. (Dejansko se je to zgodilo 11 minut in 22 sekund pred tem, saj toliko časa potuje signal, ki ga sicer posredujeta orbiterja MRO in Maven). Končal je v kraterju Jezero. Kako točno je zadel ciljno lokacijo, bomo še izvedeli.
      Predvideno časosledje ključnih dogodkov
      21.38 - ločitev potovalnega odseka
      21.45 - vstop v ozračje
      21.49 - največje segrevanje
      21.52 - odprtje padala
      -- 20 sekund pozneje odvržen toplotni ščit
      21.54 - ločitev od zaščitne kapsule
      21.55 - pristanek
      (V resnici se je vse skupaj zgodilo 11 minut in 20 sekund prej.)

      Perseverance bo iskal sledi biološkega. Njegov ključni namen je najti biomarkerje, torej sledi (nekdanjega) življenja, ali pa ugodne razmere zanj v preteklosti. Dno nekdanjega jezera je najbrž idealen kraj za to. Na Zemlji se je namreč življenje pojavilo v vodi, poleg tega bi lahko rečne naplavine in glina takšne sledi ohranili skozi čas.
      Rover jih bo iskal (pa še marsikaj drugega) s sedmimi znanstvenimi instrumenti. Površje bo premerjal s številnimi kamerami, skupno jih je kar 19. Z radarjem, ki bo prodiral vsaj deset metrov v tla, bo preverjal njihovo strukturo: plasti, gostoto, kamne, pa morebitne nanose ledu ali celo kakšne slanice. V okolico bo vrtal in shranjeval vzorce, ki naj bi jih čez deset let pobrala misija MSR in jih odnesla na Zemljo. Imel bo spektroskope, s katerimi bo na daljavo preverjal kemijo okoliškega površja, iščoč biomarkerje; pa laser, s katerim bo zanimivejše točke segrel na do 10.000 stopinj Celzija, kar bo razkrilo še več. Laser je opremljen z lastnim mikrofonom, ki bo koristen pri analizi "sežganih" kamnin.
      Ker so se kolesa Curiosityja obrabljala hitreje od pričakovanj in so v njih zazevale luknje, so za Perseverance pripravili drugačne. Imajo več reber, so malo višja in ožja. Premer znaša 52,5 centimetra. Material ostaja aluminij.
      Ker so se kolesa Curiosityja obrabljala hitreje od pričakovanj in so v njih zazevale luknje, so za Perseverance pripravili drugačne. Imajo več reber, so malo višja in ožja. Premer znaša 52,5 centimetra. Material ostaja aluminij.
      Odprava Mars 2020 je namenjena tudi morebitnemu prihodnjemu življenju na Marsu. V roverju se skriva naprava MOXIE, s katero bodo testno proizvajali kisik z razbijanjem ogljikovega dioksida. Če bo učinkovita, utegnejo večje različice vnaprej pripravljati kisik za človeške obiskovalce. Nadalje je opremljen s petimi materiali, iz katerih namerava Nasa narediti skafandre za Mars. Izkazalo se bo, koliko so odporni proti mrazu in sevanju.
      Perseverance bo deloval predvidoma eno marsovo leto (slabi dve zemeljski), zelo verjetno precej več. Poganja ga generator električne energije na plutonijev dioksid (MMRTG), ki ga bo dovolj za najmanj 14 let. Prav takega ima tudi zdajšnji Nasin rover Curiosity. Generator pretvarja toploto jedrskega razpada v električno energijo.


      Perseverance: sedem minut do Marsa
      Video Credit: NASA, JPL

      Pojasnilo: Kako tezko je varno pristati na Marsu? Tako tezko, da je veliko vec poskusov spodletelo kot uspelo. Naslednji poskus bo v cetrtek. Glavna tezava je, da je Marsovo ozracje pregosto, da bi ga lahko prezrli -- ali pa bi stopilo vase vesoljsko plovilo. Po drugi strani pa je ozracje preredko, da bi se lahko zanasali na padala -- saj bi vase vesoljsko plovilo lahko strmoglavilo. Kot je prikazano v predstavljenem videoposnetku, bo pristajalni modul Perseverance izgubil velik del svoje visoke hitrosti z uporabo velikega padala, nato pa se bo preusmeril na rakete in koncno, ce bo slo vse po sreci dosegel vrhunec z lebdecim nebesnim zerjavom, ki bo z vrvmi pocasi spustil kot avtomobil velik rover Perseverance na povrsje. Morda se slisi noro, toda rover Curiosity je bil na podoben nacin postavljen na Mars leta 2012. Od vstopa v ozracje do povrsinskega dotika traja priblizno sedem minut, kar koordinira vgrajeni racunalnik, ker je Mars predalec za hitro interaktivno komunikacijo. V tem casu bodo ljudje na Zemlji preprosto cakali, ali je bil pristanek uspesen. Prejsnji teden je vesoljsko plovilo Hope iz Zdruzenih arabskih emiratov uspesno zacelo kroziti okoli Marsa, dan kasneje pa je sledila Kitajska misija Tianwen-1, ki bo verjetno nacrtovala pristanek lastnega roverja nekje v naslednjih nekaj mesecih.

      VIR: apod.




      Nebo januarja 2021

      Če nas je decembra navduševala konjunkcija Saturna in Jupitra, pa nas je januarja (mesec pozneje) konjunkcija Marsa in Urana.


      Avtor slike je Dr. Sebastian Voltmer: https://twitter.com/SeVoSpace/status/1351826394490220544
      Uran smo lahko okrog 20. jan. 2021, zaradi bližine Marsa, enostavno našli in opazovali (planeta sta bila na razdalji zgolj okrog 1,7 °), recimo že z daljnogledom 15X70 ali 20x80. Opazili smo lahko izrazito oranžno podobo Marsa in modre odtenke Urana (fotografija zgoraj to še posebej poudari). Planeta sta se srečala v Ovnu (Aries), Mars z magnitudo 0,2 (velikost 8,5 ") in Uran z magnitudo 5,8 (velikost 3,5 "). Lepo!




      Sonce 8. feb. 2021

      Januarja pa se je zdelo, da se je Sonce spet odpravilo na zimsko spanje, a 8. feb. 2021, na naš kulturni praznik (Prešerno dan), je spet pokazalo svojo živost z izrazitim izbruhom (velikosti 10 Zemelj).


      Sonce 8. feb. 2021 - kulturni praznik (Prešerno dan).




      Bliski pulzarja v Rakovici


      Bliski pulzarja v Rakovici

      Avtorstvo videa & avtorske pravice: Martin Fiedler

      Pojasnilo: Nekako je preživel eksplozijo, ki bi zagotovo uničila naše Sonce. Zdaj se vrti 30-krat na sekundo in slovi po hitrih bliskih. Gre za pulzar Rakovica, vrtečo nevtronsko zvezdo in ostanek supernove, ki je ustvarila meglico Rakovica. Pozorno oko lahko opazi bliske pulzarja na prikazanem pohitrenem videu, tik nad centrom slike. Video je narejen s sestavljanjem posnetkov, narejenih iz slik z bliski pulzarja, kot tudi s sestavljanjem slik, narejenih v vmesnem času. Utripanje pulzarja Rakovica je morda prvič opazila neznana ženska, ki se je leta 1957 udeležila javnega opazovanja na univerzi v Chicagu - vendar ji niso verjeli. Prvotno eksplozijo supernove so leta 1054 videli mnogi. Meglica Rakovica ostaja slikovit oblak plina, ki se širi in seva čez elektromagnetni spekter. Zdaj menijo, da je pulzar preživel eksplozijo supernove, ker je sestavljen iz izjemno goste kvantno degenerirane snovi.

      Vir: apod



      ----------------------------------------------------------------------------------------



      Spika, fantiček in konjunkcija,
      26. dec. 2020, Jupiter in Saturn se vidno oddaljujeta - začenjata nov cikel lovljenja - do nove konjunkcije


      Po deževnem / oblačnem vremenu od 18. do 25. dec. 2020, se nas je 26. dec., na zadnji praznični dan, nebo spet usmililo. Dan je bil jasen, primerno letnemu času neoliko mrzel in vetroven. Z družino smo si ogledali Sonce v H-alfa svetlobi. Okrog in okrog je bilo videti veliko izrazitih "izbruhov" in blizu središča veliko pego in po ostali površini še kar nekaj manjših peg.

      Takoj sem pomislil, da nocoj lahko še pokukamo proti Saturnu in Jupitru - 5 dni po veliki konjunkciji (sedaj sta planeta že zamenjala poziciji - in sta narazen okrog 35 loč. sekund). To je še zmeraj dovolj za povečave okrog 40 ali 50x v teleskopu. Pred 17. h so se od velike konjunkcije najprej poslovili družinski člani.
      Čeprav je tukaj strah pred korono, sem poklical še bralca Spike, ki si je za svojega vnuka zelo želel, da bi si ogledal veliko konjunkcijo (v okviru pravil se tudi to da urediti, sploh pa za radovenega otroka). Zaradi vremena nam je datum velike konjunkcije 21. dec. "ušel", a tudi današnji pogled na oba planeta je bil še zmeraj navdušujoč. Dobili smo se na Vilharjevi ob veliki dolgi klopci (ob križišču z Železno cesto). S sabo sem prinesel teleskop 100 mm Maksutov (F = 1000 mm) na namizni Dobsonovi montaži in nekaj okularjev. Fantek je bil radoveden in brez vseh težav je videl Jupitrove lune, Saturnove obročke in to hkrati v istem polju okularjev (opisal je enako podobo, kot smo jo videli odrasli). Opazoval je celo večkrat. Nakar si je ogledal še Luno in planet Mars. Čas je hitro minil, severni veter pa nam je zmeraj bolj prihajal do živega. Jupiter in Saturn sta počasi zahajala za železniško postajo - in tako smo se poslovili z upanjem, da se spet vidimo na Šentvidu ob večjih teleskopih in to ob koncu neljube korone.
      Kontaktiralo me je tudi kar nekaj znancev (kašen tudi po desetih letih ...), kako bi si ogledali veliko konjunkcijo. A sam seveda nisem upal v avanturo skupnega opazovanja. Gre za varnost družine, prijateljev, sodelavcev, tudi skrbim za 90+ letno mamo ..., ki jo vsak dan pokličem, a mi kdaj vpraša, zakaj je med prazniki nič ne pokličem ... K njej fizično zaradi epidemije covi-19 ne upam pogosto ...
      Sledi še nekaj primerjalnih slik.

      Primerjalni sliki - planeta zamenjata poziciji blizu ekliptike.

      Jupiter in Saturn 16. dec. 2020,
      5 dni pred veliko konjunkcijo.

      Jupiter in Saturn 26. dec. 2020,
      5 dni po veliki konjunkciji.




      Še sliki spletnih kamer - Bilje, Ljubljana.






      Sledi velika konjunkcija 2020 iz APOD strani.



      Jupiter sreča Saturn: Velika konjunkcija z rdečo pego / Avtorstvo slike & avtorske pravice: Damian Peach
      Pojasnilo: Čas je bil za njun posnetek od blizu. Pred dvemi dnevi sta se Jupiter in Saturn srečala na razdalji desetinke stopinje drug od drugega, v takoimenovani Veliki konjunkciji. Čeprav se oba planeta srečata na nebu vsakih 20 let, je bilo to najtesnejše srečanje v skoraj štirih stoletjih. Predstavljen sestavljen posnetek je bil narejen zgodaj na dan Velike konjunkcije in ni ujel na istem posnetku le oba orjaška planeta, ampak tudi štiri največje Jupitrove lune (od leve proti desni) Kalisto, Ganimed, Jo in Evropa -- ter največjo Saturnovo luno Titan. Če pogledate čisto od blizu, je na jasnem posnetku teleskopa Chilescope tudi Jupitrova Velika rdeča pega. Čeprav se planeta zdaj oddaljujeta ju še vedno lahko vidimo dokaj blizu, na razdalji manj kot stopinjo, ko vsako noč zahajata kmalu za Soncem v smeri zahoda. Vir: https://apod.fmf.uni-lj.si/ap201223.html



      VTISI - 21. dec. 2020 se Jupiter in Saturn približata na 1/10 stopije (velika konjunkcija),
      - komentar na izjemen prenos konjunkije iz The Lowell Observatory in Flagstaff, Arizona - ZDA





      Večini od astronomskih navdušencev je v dneh okrog velike konjunkcije uspelo okrog 3x opazovati bližanje Jupitra in Saturna. Eden lepših večerov je bil 17. december, ko so na jugozahodu skupaj zahajali mlada Luna in vzporedno Saturn in Jupiter, ki sta bila narazn okrog 28 ločnih sekund, nekaj manj kot je navidezni kotni premer polne Lune na nebu. Uporabne so bile povečave do 100x, sploh okrog 16:45. Nebo je bilo zelo mirno. Oba planeta sta bila čisto spodobna in noben ni jamral, da to pa ni nič ... Bilo je čudovito - za vse prvič oba planeta v istem polju teleskopa ...


      Velika konjunkcija 2020 iz Mngeškega polja - foto: Z. V.


      Ker pa nam je vreme ponagajalo (astronomsko gledano), nam je ostalo zgolj še srfanje po spletu, kje bo kak prenos velike konjunkcije. Sam sem se odločil in ni mi žal, za spletni prenos (The Lowell Observatory in Flagstaff, Arizona - ZDA, will host a program showcasing live views through its telescopes.):
      *** https://lowell.edu/the-great-conjunction/
      Oz. https://www.youtube.com/watch?v=XrRcfaWutLQ&feature=emb_title

      Prenos je bil res na nivoju - mirna slika, uporabili so tri teleskope:
      - Lowell Discovery Telescope - 4,3 m premera, 2360 m n. v., iz leta 2012 ima 156-elementov aktivne optike,
      - en teleskop iz sistema Giovale Open Deck Observatory, ki so namenjeni za obiskovalce in cena za obisk in uporabo je toliko kot stane 12" Dobson,
      - še enega od bližnjih teleskopov.
      Spreminjali so tudi čas ekspozicije, da so lahko ujeli ali površino Jupitra ali Jupitrove lune, večinoma pa so držali ekspozicije, ki so razkrile lepote Saturna. Iz 20. decembra so imeli tudi sliko, ki je bila zelo kvalitetno zložena, tako da si oba planeta lahko videl (za tako metodo optimalno, oba v eni sliki) v svoji najlepši podobi. Tisto kar pa je bila dodana vrednost in šteje, pa so bili komentarji vrhunskih sodelavcev Lowell observatorija, naštejmo jih:
      direktor dr. Jeff Hall (povezuje prenos), dr. Michael West (praznovanje različnih kultur ob zimskem sosticiju), Jos Scnidler (osnovne informacije o veliki konjunkciji, recimo da bo 17. jun. 7541 prišlo do okultacije, prve po 6857 pr. Kr.), dr. Jennifer Hanley (podal zanimive podatke o Jupitrovih in Saturnovih lunah), dr. Larry Wasserman (podal nebesno mehaniko gibanja obeh teles), dr. Joe Llama (predstavil iskanje eksoplanetov in in konjunkcij, ki se dogajajo tudi ob njih, omenil je naselitveno področje okrog oddaljenih zvezd), Kevin Schindler (vpliv konjunkcij, astronoije na družbo, nenavadne korelacije, kaj je Betlehemska zvezda), dr. Nick Moskovitz (predstavil je meteorski roj Ursidov - radiant Ursidov leži v ozvezdju Malega medveda, ki je te dni aktiven, maksimum pa ima okrog 22. decembra) ...

      https://news.ebene-magazine.com/wpvr_video/ebene-magazine-com-live-see-the-great-conjunction-christmas-star-of-2020/
      00:00:00 | Dr. Jeff Hall, Lowell Observatory Director: Welcome
      00:04:31 | Dr. Michael West, astronomer: Winter and Summer Solstice Around the World
      00:24:24 | Jos Schindler, educator: Introduction to the 2020 Great Conjunction
      00:46:08 | Dr. Jennifer Hanley, planetary scientist: The Icy Moons of Jupiter and Saturn
      01:07:45 | Dr. Larry Wasserman, planetary scientist: Thoughts on This (and Other) Great Conjunctions
      01:23:42 | Jos Schindler, educator: Recap of the 2020 Great Conjunction
      01:32:10 | Dr. Joe Llama, astronomer: Conjunctions in Other Planetary Systems
      01:49:09 | Kevin Schindler, historian: Historic Conjunctions and the Christmas Star
      02:09:37 | Dr. Nick Moskovitz, planetary scientist: Ursids Meteor Shower
      02:28:21 | Dr. Jeff Hall, Lowell Observatory Director: Closing Remarks

      Ker so ZDA in s tem "Lowell Observatory" daleč na zahodu, se je prenos začel 22. dec. ob 1. h po našem času in je trajal tja do 3. h zjutraj. Ko sem poslušal imenitno komentiranje dogodka s strani imenitnih znanstvenikov, znanstvenic, sem imel občutek, da so na Observatoriju Lowell brali Bojanovo Spiko ... 3/4 vsebine prispevkov je bilo podobnih Spikinim v letu 2020 na temo velike konjunkcije 2020. Ta hecen komentar sem ves zmatran poslal (ob 3:17) tudi Bojanu, ki je z nasmeškom odgovoril: "Ha, ha ... Čeprav je možno. Jo imajo naročeno v Ameriški nacionalni knjižnici." .
      A že zgolj občutek, da smo strokovno zarven, šteje ... Zagotovo pa Spika brez težav po vsebini in likovno konkurira ostalim svetovnim revijam iz področja astronomije, naravoslovja ... Ima jo Ameriška nacionalna knjižnica (Library of America), mnoge slovenske šole pa ne ..., a na svetu se vse spreminja in tudi ta odnos do astronomije se bo - na bolje ... Še beseda o Observatoriju Lowell.
      Observatorij je ustanovil Percival Lowell leta 1894. V zgradbi na Mars Hillu zahodno od središča Flagstaffa domuje Clarkov refraktor (1896 ga je za 20.000$ v Bostonu zgradil Clark, ima premer 610 mm). Sedaj je namenjen za javno izobraževanje. Tukaj je postavljen še 330 mm teleskop (f/5.3 astrograf - refraktor s tremi elementi - Cookejev triplet), ki ga je leta 1930 uporabljal Tombaugh pri odkritju plutoidnega pritlikavega planeta Plutona. Do 2006 je imel Pluton status planeta (je onkraj plinskih velikanov, ima zelo ekscentrično orbiti, je zelo majhen in podobnih kamnitih pritlikavih planetov je še veliko - leži v Kuiperjevem pasu).
      Kaj je bilo zanimivo pri prenosu - rdeča nit je bilo pozivanje k aktivnemu spremljanju dinamike Jupitra in Saturna. Cel čas so torej poudarjali, da lahko konjunkcijo spremljamo s prostim očesom, daljnogledom ali s telskopom, in da imamo še nekaj tednov časa ... Sledi nekaj slik prenosa in slikovni povzetek predavanj, komentarjev.


      Prenos se je začel v mraku - zato je ozadje modro.












      Slikovni povzetek predavanj, komentarjev ob prenosu velike konjunkcije Jupitra in Saturna 21. dec. 2024 - Observatorij Lowell, mesto Flagstaff v Arizoni - ZDA.







    3. Pobuda iz leta 2020 - Velika konjunkcija
      - 21. dec. 2020!



      Velika konjunkcija Saturna in Jupitra, 21. december 2020.



















      Ekipa iz 2005.


      Delo v observatoriju leta 2009 - foto Klemen Blokar.







    4. DOMAČA STRAN AKGŠ NEPREKINJENO DELUJE ŽE OD LETA 1995!

      Čestitke ali - zvezdi siizmenjujeta gravitone.
      Nekaj zanimivosti iz zgodovine strani!








    Za astronomski krožek: ZORKO Vičar

    E-POŠTA, RFC-822: Zorko.Vicar@guest.arnes.si


    Nazaj na aktualno stran.
    Nazaj na domačo stran.


    Rekordi (tem. maksimumi) do junija 2015
    ----------------------------------------------------------
    1) Svetovni temperaturni rekord, ki ga priznava tudi Svetovna meteorološka organizacija (SMO), je 56,7 °C v Dolini smrti 10. julija 1913
    2) Za Evropo je odgovor manj zanesljiv, a SMO priznava za rekord 48,0 °C 10. julija 1977 v Atenah (http://wmo.asu.edu/)
    3) Uradni rekord v Sloveniji je 40,8 °C, izmerjen 8. avgusta 2013 na Letališču Cerklje ob Krki (http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/slo_vremenski_rekordi.pdf)
    4) Rekord za Kredarico drži.
    5) Najvišja temperatura na južnem tečaju je -12,3 °C, izmerjen 25. decembra 2011.



    .