ASTRONOMSKI KROŽEK Gimnazije Šentvid, Zanimivosti 2012


AKTUALNO
| 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | |


Stran se bo dopolnjevala v okviru razpoložljivega časa. Za vse morebitne napake in nerodnosti se že v naprej opravičujem.
  • * Vreme "v vesolju" 3, http://www.spaceweather.com/ *
  • * Shadow&Substance *
  • EPOD (Earth Science Picture of the Day)
    ..Zvezdna karta ..
    Vir: Astronomy Picture of the Day via AGO.
    translation into Slovenian by H. Mikuz.
    Zvezdna karta.








  • Opazovanja,
    - 7. april 2014



    Obiskal nas je Miha D. in ujel je zares prelep pomladni večer (a minila so leta, de se nama je uspelo srečati na terasi GŠ - in splačalo se je ...). Kljub Luninemu prvemu krajcu, je bilo nebo posejano s čudovito kristalno podobo zahajajočih zimskih ozvezdij (Zimski šestkotnik) in prihajajočimi pomladnimi ozvezdji (Pomladni trikotnik), na sz pa je kraljeval Veliki medved. Transparentnost je bila odlična. Jupitrova rdeča pega je bila jasno vidna - tako kot na boljših fotografijah, na Luninem terminatorju pa se je videl izjemen ples senc gora, sten kraterjev, dolin. Posneli smo nekaj lepih podob Jupitra, Lune. Del ekipe pa je opazoval s Ciko (teleskop Dobson premera 30 cm, f/5) in z daljnogledoma SkyMaster 15x70 - odlične naprave. Opazovani objekti so bili: Luna, Jupiter (v Dvojčkih), Mars s polarno kapico (v Devici), M45, M44, M42, M43, M81, M82, M3, M1, M35, M51, Mizar in Alkor, Karlovo srce, ...



  • Obiskali so nas učenci iz OŠ Koseze in Fužine
    - 31. marec 2014


    Obiskali sta nas dve skupini učencev iz OŠ Koseze in Fužine, ki poslušata izbirni predmet - astronomija. Učenke in učenci so spoznali opremo - zrcalna teleskopa Dobson 300/1500 mm in 200/1000 mm. Vremenska napoved za ta dan je bila krasna - realnost na nebu pa manj, iz ure v uro je bilo bolj oblačno. Opazovali smo lahko vsaj del zimskega šestkotnika z Jupitrom v Dvojčkih. Po 21:30 se je nebo popolnoma zaprlo. Najprej smo na nebu z laserjem pokazali svetlejša ozvezdja:
    Voznik, Bik, Dvojčka, Orion, Rak, del Leva.
    Ogledali smo si naslednje objekte:
    M44 - Jasli, M45 - Plejade, M42, Jupiter, Sirij.
    Opazovanja so potekala tekoče. Kdaj so premaknili teleskop (in zato sosed ni kaj veliko videl), a to je del astronomskih opazovanj in otroškega "pogleda" na svet.
    Trije so tudi narisali Jupiter s pasovi in lunami. Na površini Jupitra se je nekaj časa videla tudi senca lune Evropa.
    Še enkrat znova je pogovor tekel o tem, da je potrebno študente pedagoških smeri bolje pripraviti na praktično astronomijo in rokovanje s teleskopom.
    Večini tudi pojem horoskopa ni jasen, ta tematika jih je zelo zanimala. Letna pot Sonca med zvezdami je še zmeraj trd oreh.
    Pa še premik ure na poletni čas je svoje naredil - prilagoditev odraslih in otrok na spremembo ritma ni zmeraj enostavna ... A astronomska noč je vseeno zelo uspela.


    Na robu NGC 2174
    Avtorstvo slike: NASA, ESA, Hubble Heritage Team (STScI/AURA)
    Pojasnilo: Ta fantastičen del neba se nahaja blizu roba NGC 2174, območja nastajanja zvezd, oddaljenega okoli 6400 svetlobnih let v z meglicami bogatem ozvezdju Orion. Prikazuje ogromne oblake plinov in prahu, ki jih oblikujejo vetrovi in sevanje novorojenih zvezd, razpršenih v odprtih zvezdnih kopicah okoli središča NGC 2174, tik izven gornjega roba slike. Čeprav se nastajanje zvezd znotraj teh prašnih vesoljskih oblakov nadaljuje, se bodo najverjetneje oblaki v nekaj milijonih let zaradi vpliva energetskih novorojenih zvezd razpršili. Ta medzvezdna scena se razteza okoli 6 svetlobnih let in je bila posneta v infrardečih valovnih dolžinah s Hubblovim vesoljskim teleskopom. Posnetek je v počastitev prihajajoče 24. letnice izstrelitve Hubbla na krovu vesoljskega raketoplana Discovery 24. aprila 1990.

    VIR: http://apod.fmf.uni-lj.si/ap140403.html



  • 9. MESSIERJEV MARATON
    - 29. marec 2014, Trnovem pri Novi Gorici

    - (zemljevid).
    Kaj so Messierjevi objekti

    Messierjevi objekti so svetli "megličasti objekti", ki jih je v svoj katalog uvrstil astronom in lovec na komete Charles Messier v 18. stoletju. S sestavo takega kataloga se je izognil težavi, da bi jih zamenjeval s kometi. V končnem Messierjevem katalogu je bilo število zbranih objektov 103, sedem pa dodanih kasneje. Med Messierjevimi 110-imi astronomskimi objekti, ki jih označujemo s črko M in kataloško številko, se skrivajo difuzne meglice, planetarne meglice, galaksije, kroglaste in odprte kopice, torej zelo raznoliki objekti globokega polja.

    Nekateri Messierjevi objekti

    Nekateri izmed sugestivnejših Messierjevih objektov (avtor: Jure Stare)

    Vsi Messierjevi objekti so v dobrih opazovalnih pogojih vidni že v malo večjem daljnogledu, brez težav pa jih zlahka najdete v vsakem manjšem teleskopu. Vseh 110 lahko sočasno vidimo na nebu le enkrat v letu, ko se ljubitelji zberejo tudi za tekmovanju, ki mu pravimo Messierjev maraton.

    Program

    29. marec 2014

    12.00 – uraden začetek
    13.00 – opazovanje in fotografiranje Sonca ter neformalno druženje
    15.00 – predavanja v predavalnici

    19.00 – opazovalni prostor

    30. marec 2014

    05.00 – konec opazovanja
    07.00 – razglasitev rezultatov in zaključek

    Astronomski podatki za 29. marec

    29. marca 2014 Sonce zaide ob 18:26, začetek astronomske noči nastopi ob 20:11. Konec astronomske noči nastopi 30. marca 2014 ob 4:01, Sonce pa vzide ob 5:46. Luna opazovanja ne bo motila, saj je zjutraj osvetljenega le 0,13% njenega površja (zaide ob 17:09, vzide ob 4:51).

    V prvem delu noči bo nebo krasil svetli planet Jupiter, v drugem delu pa nam bodo predstavo pripravili Mars, ki bo ravno prihajal v opozicijo, planet Saturn, tik pred vzidom Sonca pa še svetla Venera, kot “Danica”, planet Merkur in Luna tik pred mlajem.

    Messierjev maraton in pravila

    Vsako leto naj bi teoretično samo v marcu lahko v eni noči videli vseh 110 Messierjevih objektov. V preostalih mesecih so nekateri objekti preblizu Sonca in jih je tako povsem nemogoče opazovati. Messierjev maraton je tekmovanje astronomov v iskanju Messierjevih objektov. Zmaga pripada tistemu, ki jih najhitreje najde največ.

    Organizatorji poudarjajo, da cilj Messierjevega maratona ni tekmovanje ampak popularizacija astronomije ter druženje in sodelovanje med številnimi ljubitelji astronomije.

    Deset pravil Messierjevega maratona:

    1. Cilj tekmovanja je najkrajšem času najti čim več Messierjevih objektov. Tekmovanje poteka od mraka do zore.
    2. Če je našlo več tekmovalcev enako število objektov, se pri razvrstitvi upošteva čas potrditve zadnjega objekta.
    3. Vsak tekmovalec opazuje samostojno. Tekmovalec lahko ima ob sebi še največ enega pomočnika. Ta mu lahko pomaga pri delu, ne sme pa rokovati s teleskopom. Na enem teleskopu lahko tekmuje le en tekmovalec.
    4. Uporaba avtomatske funkcije GO-TO ni dovoljena.
    5. Tekmovalec lahko poleg teleskopa uporablja še binokular, vendar mora vse objekte sodniku pokazati skozi isti teleskop.
    6. Tekmujemo s 110 objekti, kar pomeni, da za M 102 štejemo NGC 5866 v Zmaju.
    7. Najdene objekte potrjuje sodnik. Njegova odločitev je končna.
    8. Sodnik oznani začetek in konec tekmovanja ter morebitne vmesne odmore ali prekinitve, če so le te potrebne.
    9. Tekmovalci morajo uporabljati svetila, zastrta z rdečim filtrom. Svetila z belo svetlobo niso dovoljena!
    10. Objekt, ki ga tekmovalec prijavlja, mora biti v sredini zornega polja. Če je v zornem polju več Messierjevih objektov, je tekmovalec dolžan posamezne objekte identificirati sodniku.

    Organizatorji in podporniki dogodka

    Organizatorji in podporniki dogodka so Slovenska astronomska revija Spika, Amatersko astronomsko društvo Teleskop iz Nove Gorice, spletna skupnost ljubiteljev astronomije Astronom.si ter firmi GTD - Gemini Telescope Design in Moravian Instruments.

     

    Vir: Slovenska astronomska revija Spika

    Uradni vrstni red 9. Messierjevega maratona:
    1. mesto: Igor Žiberna, 107
    2. mesto: Gorazd Bizjan, 106
    3. mesto: Rok Kete, pomočnik Blaž Černetič, 102 (5:00)
    4. mesto: Teja Fabijan, 102 (5:30)
    5. mesto: Mišo Šantič, 100
    6. mesto: Krištof Skok, 99
    7. mesto: Borut Korošin , 98
    8. mesto: Tina Hajdinjak, pomočnik Jure Hajdinjak, 53
    9. mesto: Tomaž Plevel, pomočnik Peter Ojstršek, 46
    10. mesto: Fran Krivic, 38
    11. mesto: Jaka Jenko, pomočnik Boris Jenko, 35
    12. mesto: Filip Bizjan, pomočnica Gaja Bizjan, 14
    13. mesto: Bojan Ambrožič, 13
    14. mesto: Žiga Nosan, pomočnik Marko Nosan, 3
    15. mesto: Jakob Robnik, 2




  • Vrtinci na zemljevidu prasevanja nakazujejo inflacijo (teleskop BICEP 2)
    - 17. marec 2014

    BICEP2 - Background Imaging of Cosmic Extragalactic Polarization 2
    (Snemanje ozadja kozmične izvengalaktične polarizacije 2 - SOKIP 2)


    Uroš Seljak, slovenski astrofizik in kozmolog, * 13. maj 1966, Nova Gorica.
    Kako izmeriti gravitacijske valove velikega poka, je kot prvi leta 1996 napovedal slovenski kozmolog prof. dr. Uroš Seljak, vodja Centra za kozmološko fiziko na Berkeleyju.
    Ker doslej niso imeli meritev, je bil to zgolj prostor za špekulacije. A kot kaže ponedeljkova objava, je nedokazana teorija inflacije zdaj dobila eksperimentalni dokaz. Detektirali so obstoj tako imenovane B-polarizacije in izmerili gravitacijske valove velikega poka, kar je kot prvi leta 1996 napovedal slovenski kozmolog prof. dr. Uroš Seljak, vodja Centra za kozmološko fiziko na Berkeleyju, kalifornijski univerzi in raziskovalni instituciji, ki je med najuglednejšimi na svetu. »Prav neverjeten občutek je, da smo to napoved zdaj tudi izmerili,« pravi dr. Seljak, ki je najbolj znan po raziskavah na področju prasevanja, grozdenja galaksij in vpenjanja teh opazovanj v širšo zgradbo vesolja.
    “This is a huge, huge discovery; it’s a rare occasion when a single result gives us insight about something that happened only 10 (to the power) minus 35 seconds after the birth of the universe,” Uros Seljak, a professor of physics at the University of California, Berkeley, said. Seljak, who was not associated with the new result, had 18 years ago predicted that polarisation measurements of the cosmic microwave background could be used to reconstruct the details of the early universe. (Vir: Peek into moment after creation)



    Alan Harvey Guth, ameriški fizik in kozmolog, * 27. februar 1947, New Brunswick, New Jersey, ZDA.
    Leta 1981 je formalno predlagal zamisel o inflaciji Vesolja, po kateri naj bi nastajajoče Vesolje prešlo fazo eksponentnega razširjanja, ki ga je gnala negativna energijska gostota vakuuma (pozitivni tlak vakuuma). Tako bi tudi lažje razložili enakost vesolja v vseh smereh. Posledica hitrega širjenja morajo biti tudi gravitacijski valovi. Na sledi teh valov je tudi Seljakova metoda iskanja polarizacije mikrovalov ozadja - prasevanja.


    Vrtinci na zemljevidu prasevanja nakazujejo inflacijo
    Pojasnilo:
    Ali je v zgodnjem vesolju prišlo do ekstremno hitrega širjenja? S takšno domnevo o obdobju inflacije poskušamo pojasniti več begajočih kozmičnih lastnosti, npr. zakaj vesolje zgleda podobno v nasprotnih smereh. Včeraj so bili objavljeni rezultati, ki kažejo nepričakovan signal z nepričakovano jakostjo, s čimer so podkrepili napoved inflacije, t.j. da morajo obstajati specifični vzorci v polarizaciji prasevanja -- svetlobi, ki se je izsevala pred 13.8 milijardami let, ko je vesolje prvič postalo prozorno. Vrtinčaste vzorce, imenovane B-polarizacija, lahko neposredno pripišemo učinkom stiskanja in raztezanja, ki jih ima gravitacijsko valovanje na elektrone, ki sevajo fotone. Presenetljive rezultate so odkrili v podatkih Background Imaging of Cosmic Extragalactic Polarization 2 (BICEP2) mikrovalovnega observatorija blizu južnega tečaja. BICEP2 je antena na vrhu stavbe, ki jo vidimo na levi strani zgornje slike. Na manjši vstavljeni sliki zemljevida prasevanja lahko vidimo, kako se črni vektorji polarizacije sučejo okoli barvastih vrhov z višjo temperaturo. Čeprav so rezultati statistično prepričljivi, bodo zaključki verjetno ostali kontroverzni, dokler ne pride do potrditev z neodvisnimi opazovanji.
    Vir:
    http://apod.fmf.uni-lj.si/ap140318.html


    Mikrovalovno okno na južnem tečaju zagotavlja merjenje signalov pod mikrokelvinom. To je pogoj za meritev polarizacije mikrovalovnega ozadja.

    Rezultati pregleda polarizacije mikrovalov na (lokalno) zelo praznem delu vesolja - ni veliko motenj Rimske ceste in tudi ne motenj naše civilizacije. Ocenjena energija inflacije je velikostnega reda 1016 GeV.


    BICEP detektorji.


    Lokacija BICEP senzorjev, južni pol.

    V bistvu je BICEP 2 teleskop, ki meri na valovni dolžini mikrovalov (100 - 150 GHz). Meritev je 7 sigma, torej izpolnjuje znanstvene standarde novega odkritja.

    * Preberi tudi intervju z Anžetom Slosarjem (kozmolog v ZDA - Brookhaven National Laboratory).

    Še nekaj slik k razumevanju polarizacije.

    Vir:
    http://www.utsandiego.com/news/2014/mar/17/bigbang-universe-UCSD/
    Seeing further back than ever before
    A team of scientists that includes astronomers at UC San Diego, have found the oldest evidence ever for the Big Bang theory.

    New earliest evidence
    0.0000000000000000000000000000000001
    second after Big Bang
    Scientists are now able to see how space was warped the moment after the Big Bang. The observed how it twisted to see the shape period of rapid expansion, called "inflation", bent space in a way that can be seen today by the twisting of light. Before this, inflation had only been predicted in models.

    Former earliest evidence
    38O.OOO years after Big Bang
    The heat from when the first atoms formed is the oldest observable light. Astronomers observed how it twisted to see the shape of space earlier in time.

    Oldest observable light.

    Size of universe

    Figures and axes not to scale.
    Age of universe

    Twisting pattern seen in light.

    Gravitational waves caused twisting.

    Big Bang Beginning of time
    Inflation Fraction of a second later
    First atoms form 380,000 years
    First stars form 100 million years
    First galaxies form 1 billion years
    Solar system forms 8.7 billion years
    Present day 13.8 billion years


    Looking for a twist in the light
    The BICEP2 telescope at the South Pole (shown) has found evidence for cosmic inflation by watching the way light twists. It is based off the BICEP telescope designed by UC San Diego astronomer Brian Keating.
    --------------------------------------
    When light is reflected, the rays become oriented along the same axis.

    How does light become twisted?
    When it passes through a gravitational wave, each ray twists differently depending on which part it passes through.

    Astronomers can determine what kind of warping the light passed by looking at the shape and strength of the twisting.

    Large, subtle twisting suggests gravitational waves.

    Small, strong twisting suggests dark matter.

    Source: Brian Keating, UCSD / SHAFFER GRUBB · U-T
    ----------------


    Sedaj vidimo dlje v preteklost kot kdajkoli prej
    Skupina znanstvenikov, ki vključuje astronome na UC San Diego, je našla doslej najstarejši dokaz za teorijo velikega poka.

    Zadnji najzgodnejši dokaz 0,0000000000000000000000000000000001 sekunde takoj po Big Bangu (velikem poku)
    Znanstveniki lahko sedaj vidijo, kako je bilo vesolje (zvito) ukrivljeno v trenutku takoj po velikem poku.
    Obdobje hitre širitve, ki se imenuje "inflacija", je ukrivilo prostor do te mere, da je mogoče še danes videti zasuk ravnine svetlobe (polarizacijo). Pred tem je bila inflacija napovedana zgolj v modelih.

    Nekdanji najzgodnejši dokaz
    38O.OOO let po velikem poku
    Temperatura in s tem sevanje, ko so nastajali prvi atomi, pomeni najstarejšo možno opazovno svetlobo (mikrovalovno ozadje). Astronomi sedaj lahko zaznamo, kako je svetloba zasukana in tako vidimo obliko prostora v zgodnjem času nastanka vesolja.

    Najstarejša opazovana svetloba.

    Velikost vesolja

    Objekti in osi niso v merilu.

    Starost vesolja

    Vzorci zasukane (polarizirane) svetlobe.

    Gravitacijski valovi povzročijo zasuk.

    Veliki pok (Big Bang) začetek časa
    Inflacija v delčku sekunde pozneje
    Prvi atomi se tvorijo 380.000 let po začetku širjenja
    Prve zvezde 100 milijonov let pozneje
    Prve galaksije se začnejo tvoriti 1 milijardo let po začetku
    Sončev sistem se tvori 8,7 milijarde let po začetku
    Danes 13,8 milijarde let po začetku

    Iščemo torej zasuk v svetlobi (polarizacijo)
    BICEP2 je teleskop na južnem polu (glej sliko), ki je našel dokaze za kozmično inflacijo, z gledanjem zasuka svetlobe. Metoda temelji na BICEP teleskopu, ki ga je zasnoval astronom Brian Keating (UC San Diego).
    --------------------------------------
    Pri sipani svetlobi so ravnine žarkov usmerjene - polarizirane.

    Zakaj je ravnina svetlobe zasukana?
    Ko gre skozi gravitacijski val, se vsak žarek zasuka različno, odvisno od tega, kje gre skozi val.

    Astronomi tako lahko določijo ukrivljenost, ki jo je preletela svetloba in sicer po obliki in intenzivnosti zasuka žarkov.

    Velik zasuk je posledica gravitacijskih valov.

    Majhen izrazit zasuk kaže, da je vzrok temna snov.

    Vir: Brian Keating, UCSD / SHAFFER GRUBB · U-T



    Anizotropno raztezanje prostora povzroča kvadropolne vzorce. Ker imajo fotoni iz toplejših območjih več energije, njihov vzorec "izstopa", kar pomeni, da je v splošnem polarizacija vzporedna s toplejšimi območji v prasevanju.


    Gravitational waves created polarization patterns in the cosmic microwave background (CMB) by stretching and squeezing space — and therefore the plasma soup of primordial photons and electrons — as the waves passed through. (A) Before a wave hits it from behind, a cross-section of space with an electron in the middle looks normal. But when the wave hits, the cross-section stretches and squeezes one way, then another, in an oscillating pattern (B). Instead of a uniform soup, the electron “sees” around it a universe a bit warmer in the squeezed direction and a bit cooler in the stretched direction (C). Originally, a photon’s wave wiggles in all planes perpendicular to the photon’s motion (D and E, incoming crosses). When photons scatter off the electron, they become polarized, wiggling in only one plane (outgoing lines). The resulting pattern (F) is a sum of the cooler and warmer photons’ polarizations. But because photons from warmer regions have more energy, their pattern “wins out,” meaning the overall polarization is parallel to the warm regions (G).
    S&T: Leah Tiscione
    Vir:
    http://www.skyandtelescope.com/news/First-Direct-Evidence-of-Big-Bang-Inflation-250681381.html


    Ker gravitacijski valovi izmenoma stiskajo prostor v eni smeri in ga širijo v pravokotni smeri, to povzroča "kodranje" (vrtinčnost), oziroma B-način polarizacije (spodnji del slike).
    E-način polarizacija v CMB podaja informacijo o nihanju gostote v zgodnjem vesolju (zgornji del slike).
    Vir: http://www.sciencemag.org/content/328/5981/989/F3.expansion.html


    Soavtor napovedi polarizacije (slika zgoraj) je tudi Slovenec Uroš Seljak - Berkeley in Zürich sta njegovi univerzi, kjer predava in raziskuje.
    Vir: http://wwwphy.princeton.edu/cosmology/capmap/polscience.html

    CMB pomeni "cosmic microwave background". Kako je s polarizacijo CMB? Seštejmo valove (električna polja E) po vseh smereh. E-polja so približno enaka v vseh smereh, vendar ne povsem (razlog so lahko gravitacijski valovi). Pričakujemo, da bo ena smer imela nekoliko večjo vrednosti vektorja E, kot druge smeri (glej sliko na desni) . Polarizacijo si lahko predstavimo z dolžino vektorja, je poravnana s smerjo največjega vektorja E. Tako polje polarizacije je v resnici neke vrste tenzorsko polje in ne vektorsko polje. Zgoraj je prikaz polja polarizacije za majhno področje CMB (sliko sta narisala Uroš Seljak in Zaldarriaga). Raziskovalec Uroš Seljak se predvsem ukvarja z nehomogenostmi v mikrovalovanem ozadju. Meritve in njegove napovedi se izjemno ujemajo.
    Še slovenski viri - http://blog.kvarkadabra.net/:
    nano je, da je način, kako
    Kako izmeriti gravitacijske valove velikega poka, je kot prvi leta 1996 napovedal slovenski kozmolog prof. dr. Uroš Seljak, vodja Centra za kozmološko fiziko na Berkeleyju, kalifornijski univerzi in raziskovalni instituciji, ki je med najuglednejšimi na svetu. »Prav neverjeten občutek je, da smo to napoved zdaj tudi izmerili,« pravi dr. Seljak, ki je najbolj znan po raziskavah na področju prasevanja, grozdenja galaksij in vpenjanja teh opazovanj v širšo zgradbo vesolja.

    Dr. Tomaž Zwitter zapiše, da je med kandidati za Nobelovo nagrado "z napovedjo, da je opažena vrtinčnost polarizacije posledica zgodnjega inflacijskega širjenja, tudi dr. Uroš Seljak".
    Kot vedno v znanosti mora med pravo in napačno razlago razsoditi eksperiment. Vprašanje je torej, ali je naglo inflacijsko širjenje ob začetku vesolja povzročilo še kakšne merljive posledice. Dr. Uroš Seljak, Novogoričan, ki je diplomiral in magistriral na Oddelku za fiziko ljubljanske univerze, nato pa doktoriral na Massachusetts Institute od Technology in je zdaj profesor fizike na Berkeleyju in direktor tamkajšnjega prestižnega Centra za kozmološko fiziko, je leta 1996 pokazal, da je izjemno hitro širjenje vesolja ob inflaciji moralo roditi močne gravitacijske valove, ki so kot periodični vzorec zgoščin in razredčin odmevali v zgodnjem vesolju. Svetloba, ki jo danes zaznamo kot mikrovalovno sevanje ozadja, se je v času, ko je vesolje postajalo prozorno za svetlobo, na teh malenkost gostejših in redkejših območjih sipala. Značilen pojav pri sipanju svetlobe je, da je taka svetloba polarizirana, torej da gre za valovanje, ki niha le v eni ravnini. Pojav poznajo fotografi, ki lahko v polarizirani svetlobi poudarijo oblake, na katerih se v lepem vremenu sipajo sončni žarki. Zgoščine in razredčine pa niso le posledica gravitacijskih valov, ampak običajnih gostotnih nihanj v snovi. Seljak se je tu domislil, kako razpoznati polarizacijo, ki je posledica inflacijskega nastanka gravitacijskih valov. Edino gravitacijski valovi namreč povzročijo, da ima dobljeni polarizacijski vzorec vrtinčnost.
    Premik meja je tako velik, da verjetno tega ne bo prezrl niti Nobelov odbor. Vprašanje je le, kako bo razdelil največ tri nagrade med teoretike in eksperimentalce. Z napovedjo, da je opažena vrtinčnost polarizacije posledica zgodnjega inflacijskega širjenja, je med kandidati tudi dr. Uroš Seljak. (Vir: Delo.si: Živimo v posebnem času)
    “This is a huge, huge discovery; it’s a rare occasion when a single result gives us insight about something that happened only 10 (to the power) minus 35 seconds after the birth of the universe,” Uros Seljak, a professor of physics at the University of California, Berkeley, said. Seljak, who was not associated with the new result, had 18 years ago predicted that polarisation measurements of the cosmic microwave background could be used to reconstruct the details of the early universe. (Vir: Peek into moment after creation)



    Grafični prikaz zgodovine vesolja prikazuje trenutek, ko so bili ob inflaciji (vesolje se je hipoma razširilo hitreje od svetlobe) ustvarjeni gravitacijski valovi in snovni valovi (sprememba gostote - razrečine in zgoščine kot pri zvoku). Učinki, ki jih imajo gravitacijski valovi na snov, generirajo B-način polarizacije mikrovalvnega ozadja (CMB) - kodranje (vrtinčnost) ravnin valovanja, medtem ko pa valovi, ki se odražajo v spremembi gostote, primarno povzročajo E-način polarizacije (radialno in tangentno).
    Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/BICEP2


    Linearno polarizirani gravitacijski valovi.
    Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Gravitational_wave


    Vpliv gravitacijskih valov na človeka - pretirano in shematično.
    Vir: http://scienceblogs.com/startswithabang/2012/08/21/a-spectacular-chance-for-gravitational-waves/

    Preprosta animirana razlaga odmevne kozmološke meritve:


    https://www.dropbox.com/s/0qv8bgclv1fnkqa/B-modes.pdf




    Primera detekcije polarizacije različno orientiranih kvadropolov.

    Slike o polarizaciji ... poučno!






























    The 10-meter South Pole Telescope and the BICEP (Background Imaging of Cosmic Extragalactic Polarization) Telescope against the Milky Way. BICEP2 recently detected gravitational waves in the cosmic microwave background, a discovery that supports the cosmic inflation theory of how the universe began. (Photo: Keith Vanderlinde, National Science Foundation)
    Vir: http://news.stanford.edu/news/2014/march/physics-cosmic-inflation-031714.html


    Faradejev zasuk polariziranega valovanja v magnetnem polju.

    Povezava med kotom (β) rotacije polarizacijske ravnine in magnetnim poljem (B) podaja zgornja povezava. ν je Verdeova konstanta (verdejeva ~), ki je odvisna od valovne dolžine, temperature in od snovi, konstanta je za različne snovi tabelirana, d je dolžina poti na kateri prihaja do vpliva na svetlobo.

    Rotacija je rezultat feromagnetne resonance. Ta resonanca povzroči, da žarek razpade na dva krožno polarizirana žarka, ki se širita z različnima hitrostima. Med njima pride do fazne razlike, kar se odraža kot zasuk ravnine prvotne polarizacije. Podoben pojav opažamo tudi v anizotropnih mineralih. Tam ta pojav imenujemo dvolomnost.


    Faradayevo vrtenje v medzvezdnem prostoru

    Pojav je opazen tudi pri širjenju svetlobe od izvora nekje v vesolju do Zemlje. V takšnem okolju je kot vrtenja ravnine polarizacije odvisen od valovne dolžine svetlobe na naslednji način:

    kjer je