AKTUALNO
| 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | 2015 | 2016 | 2017 | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | 2022 | 2023 | |


Stran se bo dopolnjevala v okviru razpoložljivega časa. Za vse morebitne napake in nerodnosti se že v naprej opravičujem.
  • * Vreme "v vesolju" 3, http://www.spaceweather.com/ *
  • * Shadow&Substance *
  • EPOD (Earth Science Picture of the Day)
    [ The Very Latest SOHO Images] [SDO | Solar Dynamics Observatory ] [STEREO (Solar TErrestrial RElations Observatory) ] [3D images] [SolarHam]
    ..zv.k. ..
    Interactive Sky Chart — map tonight's sky!
    Zakaj astronomija - in zakaj tudi
    v šoli?
    Vir: Astronomy Picture of the Day via AGO.
    translation into Slovenian by H. Mikuz.
    Zvezdna karta - stellarium.








    1. Prihaja komet 12P/Pons-Brooks,
      - perioda 71 let (pomlad 2024)


      VIR: apod

      Pot kometa 12P/Pons-Brooks, ki se po 71 letih vrača v notranjost Osončja, v periheliju bo 21. aprila 2024. Najbližje Zemlji bo 42 dni pozneje, 2. junija 2024, ko bo od Zemlje oddaljen 1,55 AE (232 milijonov km). Sedaj sveti blizu magnitude 6, morebiti bo celo z magnitudo 4 (če se napovedi uresničijo, bo viden s prostim očesom).
      Komet ima dimenzije 34±12 km, to je 2x več kot asteroid, ki je pred 65,8 milijoni let trčil z Zemljo in posledično uničil dinozavre ter se je tako začela doba sesalcev, primatov - ljudi. A ta komet, brez zunanjih motenj, ne bo trčil z Zemljo ...


      Morebiti bo komet 12P/Pons-Brooks med popolnim Sončevim mrkom 8. aprila 2024 celo viden kar s prostim očesom - a najverjetneje bo viden le na fotografijah. To zelo nenavadno naključje se bo zgodilo, ker se komet 12P/Pons-Brooks prav v teh tednih vrne v notranjost Osončja in se bo med Zemljinim popolnim Sončevim mrkom 8. aprila po naključju znašel le 25 stopinj stran od Sonca. Trenutno je komet tik na robu vidnosti s prostim očesom, najbolje viden z daljnogledom na zgodnjem večernem nebu proti ozvezdju Ribi (Pisces), prihaja v Ovna in Bika. Komet Pons-Brooks pa že zdaj pripravlja pravi šov za globoke slike vesolja s kamero.
      Čeprav je vedno težko napovedati prihodnjo svetlost kometov, je bil komet Pons-Brooks še posebej nagnjen k izbruhom, zaradi česar je še težje napovedati, kako svetel bo dejansko, ko se bo 8. aprila Luna premikala pred Soncem.
      Ali bo komet med mrkom 8. aprila 2024 res tako svetel kot na sliki - to je seveda želja - a videti prekrasen popolni Sončev mrk, korono ... je tisto, kar tokrat šteje.


      Pot popolnega Sončevega mrka 8. aprila 2024, saros 139. Vir: Wikipedia




    2. Informativna dneva 16./17. februarja 2024,
      - snemanje Sončevega spektra s heliostatom in spektrometrom

      Informativna dneva 16./17. februarja 2024 sta potekala ob lepem vremenu, tako da so šentviški astronomi obiskovalcem lahko pokazali prekrasen spekter Sonca narejen s heliostatom - in to seveda v živo. V H-alfa teleskopu pa je Sonce kazalo prav bogato aktivnost - veliko protuberanc, filamentov, peg ...
      To je bila zelo dobra reklama za astronomijo, ki sta jo odlično izpeljala mentorja astronomskega krožka Andrej in Klemen.


      Klemenova slika Sončevega spektra projiciranega na belo podlago (mizo), narejena z mobilnim telefonom, kaže na izjemno kvalitetno izveden heliostat in spektroskop s tanko režo - 16. februar 2024.
      Prekrasno se opazi natrijev dublet v spektru Sonca ("sodium doublet" - D1_Na = 589.592 nm, D2_Na = 588.995 nm) - desno v oranžnem delu. Enako velja za vodikovo črto H - β označeno s črko F v modrem delu spektra, tudi črta železa v zelenem delu spektra označena s črko E ...


      Še primerjalni spekter - splet.


      Napredek pri razvoju heliostata (sedaj je bilo zrcalo heliostata pritrjeno na EQ6) in samega spektroskopa kaže podobna vaja iz leta 2019:
      http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/aktualno_2019.html
      Razliko v kvaliteti kaže tudi spodnji posnetek spektra iz leta 2019.




      Tabela najizrazitejših Fraunhoferjevih absorpcijskih črt posameznih elementov in širina.

      Oznaka

      izvor(at., mol.)

      valovna dolžina (nm)

      širina črte (nm)

      K

      Ca+

      393,3682 (393,3666)

      2,0253

      H

      Ca+

      396,8492 (396,8468)

      1,5467

       

      Fe

      404,5825

      0,1174

      h (d )

      H

      410,1748 (410,1735)

      0,3133

      g

      Ca

      422,6740 (422,6728)

      0,1476

      G

      Ca

      430,7741

       

      G

      Fe

      430,7906

       

      G' (g )

      H

      434,0475 (434,0465)

      0,2855

      e (ponekod d)

      Fe

      438,3547 (438,3557)

      0,1008

       

      Fe

      440,4761

      0,0898

      D

      Fe

      466,8140

       

      F (b )

      H

      486,1342 (486,1327)

      0,3680

      c

      Fe

      495,7609

       

      b4

      Mg

      516,7327 (516,7343)

      0,0935

      b4

      Fe

      516,7491

       

      b3

      Fe

      516,8901

       

      b2

      Mg

      517,2698 (517,2699)

      0,1259

      b1

      Mg

      518,3619 (518,3618)

      0,1584

      E2

      Fe

      526,9541

       

      D3

      He

      587,5618

       

      D2

      Na

      588,9973 (588,9953)

      0,0752

      D1

      Na

      589,5940 (589,5923)

      0,0564

      a

      O2 (atmosfera Zemlje)

      627,6-628,7

       

      C (a )

      H

      656,2808 (656,2816)

      0,4020

      B

      O2 (atmosfera Zemlje)

      686,7-688,4

       

      A

      O2 (atmosfera Zemlje)

      759,4-762,1

       







    3. Zima je zajela tudi naše kraje ,
      - življenje se je prilagodilo tudi vodi v kristalni obliki, ptička posneta 21. in 22. jan. 2024


      Kosovka - Ljubljana, zima 21. jan. 2024, foto Zorko V.
      Lahki drobni ptički preživijo negativne temperature zaradi puha, ki ga imajo po telesu. Ob mrazu še našopirijo v kepo in tako puh zelo dobro zadrži dodaten zrak ob telesu (vzpostavi se lokalna mikroklima) in tako dodatno izolira ptička pred pretirano izgubo toplote.

      Ta prava mrzla zima s snegom (30 cm) nas je tokrat vse udeležence krožka stisnila v ogrevan astronomski observatorij (22. jan. 2024). Nadaljuje se raziskovalna naloga radijska astronomija (sneg žal povzroča določene težave na anteni ...), v obravnavi so tudi bile naloge iz državnega tekmovanja iz astronomije. Debata je tekla še o problemu, da nam priprave projektov (dokumentacije) vzamejo več časa kot sam strokovni del projektov - pa tudi o razvrednotenju študija, ko študira že 70 % mladih in tako pada kvaliteta študija, zaposljivost pa je v tem primeru večkrat vprašljiva ...






      Kaja se je poigrala s težnostjo in tako naredila ledeno svečko stalagmit.






      Jupiter, Luna, pastelna korona in sveže zasnezene veje, 19. jan. 2024 - kaj bi si človek želel še več, kot ta pogled.
      Foto: Zorko V.







    4. Tekmovanja osnovnošolcev (Utrinek) in srednješolcev v znanju astronomije za Dominkova priznanja v šolskem letu 2023 / 2024
      Državno tekmovanje bo v soboto 13. januarja 2024 ob 10.00

      Tudi letos bo Gimnazija Šentvid - Ljubljana gostila Državno tekmovanja osnovnošolcev in srednješolcev v znanju astronomije v šolskem letu 2023 / 2024 za področje:
      Osrednja Slovenija - sever , Gimnazija Šentvid Ljubljana, Prušnikova ulica 98, 1210 Ljubljana Šentvid (sobota, 13. januar 2024 ob 10.00).
      Literatura:
      Astronomija, France Avsec, Marijan Prosen, DMFA, 2006
      Zvezdni atlas (I in II del), Bojan Kambič, Cambio d.o.o, 2007
      Ozvezdja, Bojan Kambič, Cambio d.o.o, 2007
      Vesolje - velika ilustrirana enciklopedija, Mladinska knjiga, 2008
      Leksikon fizika, A. Guštin, A. Mohorič, J. Strnad, Cankarjeva založba, 2008
      Reviji Spika in Presek
      Vrtljiva zvezdna karta


      * Razpis tekmovanja srednješolcev v znanju astronomije za Dominkova priznanja v šolskem letu 2023 / 2024
      * Razpis tekmovanja osnovnošolcev v znanju astronomije Utrinek v šolskem letu 2023 / 2024

      astro_tekmovanje18dec2010
      Med malico (samo del tekmovalcev - 30, 18. december 2010) - na vprašanje, koliko jih je že opazovalo skozi teleskop, sta roke dvignila samo dva.
      astro_tekmovanje18dec2010
      Na vprašanje, ali imajo na šoli teleskop, je roke dvignilo 10 učencev, 18. december 2010.

      Kakšni bodo odgovori leta 2024?

      Na Šentvidu je tekmovalo 105 učencev (tako učenci osnovnih in srednjih šol) - tekmovanje sta odlično realizirala K. Blokar in A. Lajovic s pomočniki. Bil je lep dan - tako, da si je bilo na terasi Gimnazije Šentvid možno ogledati tudi Sonce v H-alfa svetlobi (teleskop Lunt 60 mm).






    5. Orion - kralj zimskega neba,
      - APOD, 16. jan. 2024



      Orion, skoraj tak, kot ga vidite
      Avtorstvo slike & avtorske pravice: Michele Guzzini

      Pojasnilo: Ali prepoznate to ozvezdje? Čeprav je to ena najbolj prepoznavnih zvezdnih skupin na nebu, je to bolj popoln Orion, kot ga lahko vidite. Orion, ki se razkrije le s slikanjem z dolgo osvetlitvijo z digitalno kamero in naknadno obdelavo. Tukaj hladna rdeča orjakinja Betelgeza prevzame močan oranžen odtenek, kot najsvetlejša zvezda zgoraj levo. Orionove vroče modre zvezde so številne, s superorjakom Riglom, ki uravnoteži Betelgezo v spodnjem desnem kotu in Belatriks v zgornjem desnem. V Orionovem pasu so poravnane tri zvezde, vse približno 1.500 svetlobnih let stran, rojene iz dobro raziskanih medzvezdnih oblakov tega ozvezdja. Tik pod Orionovim pasom je svetla razpršena meglica -- zvezdna porodnišnica, znana kot Orionova meglica. Nazadnje, s prostim očesom komaj vidna, a precej osupljiva, je tukaj Barnardova zanka -- ogromna plinasta meglica, ki obdaja Orionov pas in meglico, ki jo je pred več kot 100 leti odkril Orionov pionirski fotograf E. E. Barnard.








    6. Globoke meglice: od Galeba do Kalifornije,
      - APOD, 22. jan. 2024



      Globoke meglice: od Galeba do Kalifornije
      Avtorstvo slike & avtorske pravice: Alistair Symon

      Pojasnilo: Kako dobro poznate nočno nebo? V redu, toda kako dobro lahko prepoznate znane nebesne objekte na zelo globoki sliki? Kakorkoli, že tukaj je preizkus: poglejte, ali lahko najdete nekaj dobro znanih ikon nočnega neba na globoki sliki, napolnjeni s šibkimi meglicami. Ta slika vsebuje zvezdno kopico Plejade, Barnardovo zanko, meglico Konjska glava, Orionovo meglico, meglico Rozeta, meglico Stožec, Rigel, meglico Meduza, meglico Opičja glava, meglico Goreča zvezda, meglico Paglavec, Aldebaran, Simeis 147, meglico Galeb in meglico Kalifornija. Za iskanje njihovih pravih lokacij je tu različica slike z opombami. Razlog, da je ta naloga morda težka, je podoben razlogu, zakaj je na začetku težko prepoznati znana ozvezdja na zelo temnem nebu: tapiserija našega nočnega neba ima izjemno globoko skrito kompleksnost. Predstavljeni kompozit razkrije del te kompleksnosti na mozaiku 28 slik, posnetih tekom več kot 800 ur na temnem nebu nad Arizono v ZDA.


      VIR: APOD







    7. Josip Plemelj - 150 let od rojstva,
      maj 2023


      Znani matematiki in njihova dela


      Josip Plemelj
      Rojstvo: 11. 12. 1873 na Bledu (grad), Slovenija
      Smrt: 22. 5. 1967 (starost 93) v Ljubljani, Slovenija

      Znan po: rešitvi Riemann-Hilbertovega problema, delu na področje potencialne teorije, Plemljevih formulah, dokazu Fermatovega velikega izreka za eksponent n = 5.

      Življenje in delo: Josipov oče, Urban, je bil tesar in poljedelec, umrl pa je še preden je Josip dopolnil eno leto (oče je bil 3x poročen, v prvem zakonu je imel enega otroka, v drugih dveh pa po tri, prvi dve ženi sta kmalu umrli). Mati Marija (rojena Mrak) je tako morala vzgajati in vzdrževati družino sama in čeprav je komaj zmogla, je vseeno svojega sina po končani osnovni šoli v domačem kraju, lahko poslala še na šolanje v Ljubljano (majhen Josip jo je tudi prosil za to možnost).

      V Ljubljani se je na gimnaziji Plemelj šolal med leti 1886 in 1894, pri tem pa se je v nižji gimnaziji preživljal s skromnim financiranjem matere, v višji gimnaziji pa je že inštruiral in se tako preživljal sam. Zanimivo je, da po četrtem letniku ni smel več obiskovati šole in je zato moral končni izpit opraviti zasebno. Razlog temu je bil, da je družba, del katere je bil tudi Plemelj, v Tivolsko jezero vrgla vejo, po drugih virih kar klop (ne ve pa se točno ali jo je vrgel sam Plemelj ali kdo od njegovih prijateljev).
      Plemelj je svoj velik dar za matematiko pokazal že v osnovni šoli. Do začetka četrtega letnika je obvladal celoten gimnazijski program in začel dijake inštruirati za izvedbo mature. Takrat je samostojno odkril neskončni vrsti za sin x in cos x. Pravzaprav je našel vrsto za ciklometrično (krožno) funkcijo arccos x in nato to vrsto le obrnil in nato uganil princip za koeficiente. Vendar za to ni imel dokaza.
      Plemelj je imel veliko veselje do težkih konstrukcijskih nalog iz geometrije. Iz njegovih srednješolskih dni izvira elementarni problem — njegova izvirna konstrukcija pravilnega 7-kotnika, včrtanega v krog in sicer s preprosto rešitvijo preko trisekcije kota (ki je takrat še niso poznali in je s šestilom in ravnilom ni mogoče izvesti) in ki vodi v staroindijsko, oz. babilonsko približno konstrukcijo in sicer, da namesto trisekcije razdelimo vsaj daljico na tri enake dele (kar ni enako, a približek ni tako slab).
      Kaj pa pravi zgodovina o 7-kotniku? Heron iz Aleksandrije je najbrž avtor prvega približka za določitev pravilnega 7-kotnika za praktično uporabo z napako približno 0,2 %. Za dolžino stranice pravilnega sedmerokotnika je uporabil kar višino enakostraničnega trikotnika, ki je del včrtanega pravilnega šestkotnika v isti krog. A v resnici zaenkrat še ni točno znano, kdo je prvi odkril ta približek, a ker je omenjen v Metriki Herona Aleksandrijskega v 1. stoletju po Kr., se imenuje po Heronu. Približek je bil dobro znan srednjeveškim matematikom in ga je mogoče najti tudi v delu Albrechta Dürerja.


      7 - kotnik, približna Heronova konstrukcija s stranico, ki je enaka višini enakostraničnega trikotnika ΔSAB, ki je del včrtanega pravilnega šestkotnika.


      7 - kotnik, približna Plemljeva konstrukcija s stranico dolžine AE, kjer je točka E na tretjini daljice CD. Daljica EC predstavlja 1/18 polmera kroga. Ta konstrukcija je nekoliko natančnejša od Heronove.

      Z matematiko se je začel ukvarjati v četrtem in petem razredu srednje šole. Poleg matematike ga je zanimalo tudi naravoslovje in predvsem astronomija. Že v srednji šoli se je učil nebesne mehanike. Rad je opazoval zvezde. Njegov vid je bil tako oster, da je videl planet Venero tudi podnevi.

      Po opravljenem končnem izpitu v višji gimnaziji je Plemelj odšel na Dunaj in se 1894 vpisal na filozofsko fakulteto, kjer je študiral matematiko, fiziko in, kot mnogi drugi matematiki, tudi astronomijo. Pomembna figura v njegovem tedanjem življenju je bil njegov profesor matematike, Gustav von Escherich, ki ga je usmeril v matematiko (Plemelj je sprva želel postati astronom) ter mu tudi priskrbel Knafljevo štipendijo, da se je lažje preživljal. Maja leta 1898 je Plemelj doktoriral (O linearnih homogenih diferencialnih enačbah z enolično periodičnimi koeficienti) in svoj študij nadaljeval v Berlinu in Göttingenu (tam je poslušal predavanja znamenitih matematikov, kot sta na primer Felix Klein in David Hilbert).

      Aprila leta 1902 je Plemelj postal privatni docent na Univerzi na Dunaju, štiri leta kasneje pa asistent na Tehniški univerzi na Dunaju. 1907 je na Univerzi v Černovicah (Bukovina, zdaj Ukrajina) postal izredni, 1908 pa redni profesor. Na filozofski fakulteti v Černovicah je bil med leti 1912 in 1913 celo dekan, vendar ga je vlada v letu 1917 zaradi političnih pogledov prisilno izločila iz države, zato se je zatekel v Moravsko (Češka).

      Po Prvi svetovni vojni se je Plemelj vrnil v Slovenijo, najprej nazaj na Bled, ter pomagal ustanoviti Univerzo v Ljubljani. Postal je prvi rektor univerze, zaradi njega pa so na Univerzo v Ljubljani začeli prihajati ugledni znanstveniki. Istega leta mu je bil dodeljen tudi položaj profesorja na filozofski fakulteti. Po Drugi svetovni vojni je Plemelj postal član Naravoslovne tehniške fakultete (NTF), nato pa se je leta 1957, po 40 letih poučevanja matematike, upokojil.

      Naslednje leto (1958) se je Plemelj poškodoval, vendar si po prestani operaciji nikoli več ni zdravstveno opomogel. Umrl je maja 1967 v Ljubljani.

      Plemelj je za svoja dela prejel številne nagrade. Med drugim je dobil dve denarni nagradi društva kneza Jablonowskega in dunajske akademije znanosti Leibna, Prešernovo nagrado, prejel je častni doktorat Univerze v Ljubljani ...

      Prispevek k matematiki: Plemljeva glavna raziskovalna polja so bila teorija linearnih diferencialnih enačb, integralske enačbe, potencialna teorija (harmonična analiza), teorija analitičnih funkcij in funkcionalna analiza.

      Njegova najpomembnejša dela na področju potencialne teorije so opisane v knjigi Raziskave o potencialni teoriji (1911), za katero je prejel nagradi društva kneza Jablonowskega in dunajske akademije znanosti nagrado poimenovano po Richardu Liebenu. Z integralskimi enačbami se je Plemelj prvič srečal v Göttingenu, pri tem je bil en prvih, ki so integralske enačbe aplicirali na študij harmoničnih funkcij in že prej omenjene potencialne teorije.

      Plemljevo najbolj originalno in pomembno delo je nedvomno elementarna rešitev Riemann-Hilbertovega problema, ki govori o obstoju diferencialne enačbe s podano monodromsko grupo. S tem problemom so se matematiki ukvarjali kar 50 let, pa vendar niso našli rešitve, ki bi bila dovolj splošna. Rešitev je Plemelj objavil leta 1908, temelji pa na treh formulah, ki še dandanes nosijo njegovo ime (Plemljeve formule, včasih tudi Šokotski-Plemljeve formule): https://en.wikipedia.org/wiki/Sokhotski%E2%80%93Plemelj_theorem

      Pomemben je tudi prispevek Plemlja k teoriji analitičnih funkcij v reševanju problema uniformizirajočih algebraičnih funkcij, k teoriji analitičnih razširitev oblik in treatris v algebri in k teoriji števil.

      Leta 1912 je Plemelj podal preprost dokaz Fermatovega velikega izreka.
      Čeprav sta to pokazala že Dirichlet (1828) in Legendre (1830), pa je Plemljev dokaz z uporabo kolobarja - ki ga dobimo, če racionalna števila razširimo s številom 51/2 - precej bolj preprost.

      Njegov najbolj znan citat iz pedagoških dni je: "Inženir, ki ne pozna matematike, je nikoli ne uporablja. Inženir, ki pozna matematiko, jo uporablja vedno."

      * https://en.wikipedia.org/wiki/Josip_Plemelj

      Vir: https://www.matematiki.si/josip-plemelj/

      PROFESOR JOSIP PLEMELJ IN KOMET 1847 I

      Veliko prvovrstnih matematikov se je ukvarjalo z astronomijo, tako ljubiteljsko kakor tudi poklicno. Moč svojega matemati čnega znanja so najraje preskušali pri reševanju najrazlič nejših astronomskih nalog, predvsem zahtevnejših. Takšni matematiki so bili Johannes Kepler, Leonhard Euler, Alexis Claude Clairaut, Carl Friedrich Gauss, tudi naš Jurij Vega. Ne kateri so imeli radi astronomijo že v mladosti in so jo želeli študirali na univerzi, a so jim to odsvetovali. Med take bi lah ko prištevali tudi našega svetovno znanega matematika, prof. dr. Josipa Plemlja (Bled 1873–1967 Ljubljana).

      Plemelj je imel izjemno dober vid in je sprva hotel postati kar astronom. Pred stojnik katedre za matematiko Gustav von Escherich je že prvi mesec na semi narju odkril izredno Plemljevo nadarje nost. Vprašal ga je po dotedanjih študijih in mu odsvetoval astronomski poklic, češ da tam ne bo kruha. Pozorno je sestavil Plemljev delovni načrt in program podi plomskega študija ter mu pogosto po magal.
      Plemelj se je tako velikokrat v svojem živ ljenju vračal k svoji ljubezni – astronomiji. To je na začetku vsakoletnih predavanj skoraj vedno povedal svojim študentom

      Pri pregledu zvezkov z astronomsko vsebino naletimo na Plemljeve zapiske predavanj o sferni astronomiji na dunajski univerzi, kar dva zvezka pa sta popisana z računi, ki se nanašajo na Komet 1847 I (I pomeni, da je bil to prvi komet, odkrit leta 1847).
      Ta komet, ki ga je 6. 2. 1847 odkril angle ški astronom John Russel Hind (1823– 1895), je bil viden 77 dni, torej do 24. 4. 1847. Konec meseca marca tega leta se je v prostoru najbolj približal Soncu, in si cer kar na 0,04 astronomske enote, to je razdalje Zemlja–Sonce. Menda ga je Hind tedaj lahko opazoval v neposredni bližini Sonca celo sredi belega dneva na nebu.

      Osnovne podatke o tiru tega kometa je prvi izračunal praški astronom Karl Hornstein (1824–1882). Svoje izra čune je objavil leta 1870 v akademski reviji na Dunaju.

      Zakaj naj bi se Plemelj posebno posvetil prav temu kometu, ni jasno. Morda zato, ker so bili natančni podatki o njem prvič ob javljeni prav na Dunaju, morda pa tudi zaradi govoric, da je bil komet viden podnevi, kar je nenavadno. Po vsej verjetnosti pa gre za kakšno študentsko seminarsko nalogo iz sferne astro nomije oz. nebesne mehanike. Natančnejše pregledovanje teh zapiskov namreč pove, da je Plemelj na osnovi že danih poda tkov o tiru tega kometa izračunal sedem njegovih navideznih leg, to je leg na nebu, torej je ugotovil, v katerih ozvezdjih je bil takrat (spomladi 1847) komet viden. V glavnem se je premikal v ozvezdjih Andromede in Rib.
      Plemelj je tudi izračunal enačbo ravnine gibanja kometa 1847 I v prostoru in glede na lege na nebu vsakokratno oddaljenost kometa od Zemlje in od Sonca. To je kar precej računskega dela. Vsi računi so opravljeni z logaritmi na deset decimalnih mest, kar pomeni z največjo natančnostjo.


      Tir gibanja kometa 1847 I glede na tir gibanja Zem lje okrog Sonca; γ – pomladišče ali točka Gama, to je lega točke na nebu, v katero pride Sonce ob spomladanskem enakonočju (21. 3.) in v današnjem času leži v ozvezdju Rib. S polno črto je označen tisti del Zemljinega tira, ko je bil komet opazovan, to je od njegovega odkritja do izginotja. Vir: Presek - Letnik 33 (2005/2006).
      http://www.presek.si/33/1625-Juznic-Prosen.pdf


      Zaključne misli o Plemljevem prelomnem času (!)

      Plemlju je predaval recimo tudi znameniti Stefanov učenec Ludwig Boltzmann, pozneje pa tudi matematik David Hilbert. Posvetimo tako še nekaj besed Boltzmannu in Hilbertu.
      L. Boltzmann je poznan po kinetični teoriji plinov, porazdelitvah gibanja delcev in dopolnitvi entropije - pokazal je namreč, da se lahko Clausiusov izrek o naraščanju entropije razume tudi kot zakon o povečevanju neurejenosti.
      Hilbert pa je recimo tudi delno matematični oče splošne teorije relativnosti ... Hilbert je tudi izjavil, da je fizika pretežka za fizike – v mislih je imel kdaj njihovo skromno matematično znanje, zato jim je tudi sam pomagal - recimo Einsteinu pri zapisu splošne relativnosti.

      Takratna naša unija narodov Avstro-Ogrska (cesarstvo), je po letu 1848 dala posameznim narodom veliko kulturne avtonomije, delno tudi politične. To avtonomijo so narodi seveda tudi zahtevali! Slovenci smo celo v takratni AO vojski govorili slovensko, imeli slovenska povelja, polke - kar pa smo recimo v SHS ali Jugoslaviji takoj izgubili. Takratna država, ki je nastala leta 1918 - delitev plena med zmagovalkami I. vojne in večinski srbski živelj - je celo imela v načrtu ukinitev slovenščine - dopuščala jo je do leta 1943 - a vojna je takrat vse obrnila na glavo. Avstro-Ogrska je v resnici bila zelo urejena in napredna država, gospodarsko, tehnološko in kulturno zelo razvita. Tako je tudi njena znanost, šolstvo bilo zelo na visokem nivoju. Slovenci smo takrat (18., 19., začetek 20. stoletja) dali svetu velike znanstvenike: Jurij Vega (ima krater na Luni), Jožef Stefan (ima krater na Luni - po njem se imenuje konstanta σ in zakon o toplotnem sevanju, edini poimenovan po kakem Slovencu), Josip Plemelj, Herman Potočnik (pomemben inženir astronavtike), Franc Miklošič, Vitez Franc plemeniti Močnik - pedagog in pisec matematičnih učbenikov, eden največjih geografov Blaž Kocen - oče modernih šolskih atlasov, ... Še bi lahko naštevali, mnogi so delovali še v prejšnjih stoletjih (Herman Koroški, Janez Lezicij, Bernard Perger, Andrej Perlah, Andrej Kobav, Janez Jakob Olben, Ferdinand Avguštin Hallerstein ... ). Seveda pa je tudi takrat veljalo, da so si narodi želeli svojih držav, bali so se vpliva, nadvlade nemške kulture. A Slovenci tudi z novo državo 1918 nismo ravno imeli sreče ..., a tega smo zavedli še le, ko smo že pristali v SHS tvorbi (no I. Cankar je že prej opzarjal na ta kulturni šok, bil je kot Kasandra v Troji) ... in hitro ekonomsko ter kulturno nazadovali in se spet zgubljali v nadvladi tuje prestolnice ...
      Matematik Plemelj je nekako vezivo med obema državama - pred 1918 in pozneje. Plemelj je bil preko takratnega zahodnega (germansko-latinskega) sistema vzgojen v strogega pedagoga in hkrati zelo samozavestnega profesorja. Ali je to generalno gledano dobro - so mnenja deljena. Zagotovo so pri študiju matematike in fizike potrebne naslednje lastnosti, veščine: disciplina, talent, sistematičnost, jasnost, garanje, uspešno reševanje kompleksnejših in netipičnih nalog, problemov ... Vse to je Plemelj imel in je to zahteval tudi od drugih. Te vrline je torej prenašal tudi na mlajše pedagoge, raziskovalce in to smo čutile tudi poznejše generacije. Postavlja se samo vprašanje, kje so meje take metode. Plemelj je imel tudi navado, da je že po prvem semestru na osebnem pogovoru predlagal tistim študentom, ki se mu niso zdeli dovolj nadarjeni, da izberejo drug poklic. Večinoma taka metoda reši mnoge mlade, da se ne zaplezajo preveč v študij, ki mu niso kos. Je pa bilo kar nekaj primerov, ko nekateri, ki jim je bil odsvetovan določen študij, tega niso dobro sprejeli. Nekateri so tako naknadno poskušali srečo na drugih univerzah ali pa so se pozneje vrnili v odsvetovano stroko - recimo v matematiko, fiziko, astronomijo - preko osebnega izobraževanja, branja strokovne literature, prevajanja ... - in nekateri (a le redki) so bili karierno tudi uspešnejši od profesorjev, ki so jih nekoč zavrnili.
      Plemelj se je zelo cenil, kar lahko tudi razberemo iz predgovora k njegovi zadnji slovenski knjigi, kjer zapiše svoje življenjsko vodilo: "Nikdar v življenju mi matematika ni bila nadležna. Bila mi je življenjska potreba in umetniški užitek, ki ga vsak matematik lahko vidi v mojih delih. "
      Ko smo se znanci pogovarjali o teh besedah, so jih nekateri odobravali, nekateri pa so v njih videli nekoliko pretirano izraženo samopodobo, vzvišenost. "Sodbo" o citatu prepuščamo tudi Vam dragi bralci, bralke. Zagotovo pa je Plemelj s svojimi deli dokazal, da se je za večno zapisal v zgodovino razvoja slovenske in svetovne matematike.
      Drži pa tudi fenomen, da preveč špartanski odnos univerzitetnih profesorjev do študentov lahko kdaj pomeni tudi, da se vpis na določene študijske smeri lahko zmanjša pod kritičnega (ko recimo v državi primanjkuje matematikov, fizikov, računalničarjev, zdravnikov ...). To se v Sloveniji zadnje čase delno dogaja v naravoslovnih smereh ... Za te poklice se žal tudi talenti ne odločajo več.


      Josip Plemelj z bratom Urbanom, sestro Ivano in materjo Marijo na Bledu leta 1897.


      Družina Plemelj leta 1911.







    8. Pot v vesolje so tlakovali slabovidni


      Pot v oddaljeno vesolje so omogočile leče za korekcijo vida.
      CELJE, dec. 2023, ZV in Alma K. Foto: Veronika Vičar.






      Zanimive spletne strani

      The Slow Path for Studious Learners to a Career in Software Development
      https://launchschool.com/

      CS50's Introduction to Computer Science
      https://www.edx.org/learn/computer-science/harvard-university-cs50-s-introduction-to-computer-science

      MonkeyUser.com
      https://www.monkeyuser.com/

      GPTKit: Detect AI Generated Text
      https://gptkit.ai/

      Way more than book summaries
      https://www.shortform.com/

      The Misinformation Susceptibility Test
      https://www.cam.ac.uk/stories/misinformation-susceptibility-test

      Uncle Rod's Astro Blog http://uncle-rods.blogspot.com/

      ESA WEB TV ONE
      https://www.esa.int/ESA_Multimedia/ESA_Web_TV


      gibanje_znanost_mladini_okt1965_A_Cadez_B_Dintinjana_M_Prosen.jpg






      Ekipa iz 2005.


      Delo v observatoriju leta 2009 - foto Klemen Blokar.







    9. DOMAČA STRAN AKGŠ NEPREKINJENO DELUJE ŽE OD LETA 1995!

      Čestitke ali - zvezdi siizmenjujeta gravitone.
      Nekaj zanimivosti iz zgodovine strani!








    Za astronomski krožek: ZORKO Vičar

    E-POŠTA, RFC-822: Zorko.Vicar@guest.arnes.si


    Nazaj na aktualno stran.
    Nazaj na domačo stran.


    Rekordi (tem. maksimumi) do junija 2015
    ----------------------------------------------------------
    1) Svetovni temperaturni rekord, ki ga priznava tudi Svetovna meteorološka organizacija (SMO), je 56,7 °C v Dolini smrti 10. julija 1913
    2) Za Evropo je odgovor manj zanesljiv, a SMO priznava za rekord 48,0 °C 10. julija 1977 v Atenah (http://wmo.asu.edu/)
    3) Uradni rekord v Sloveniji je 40,8 °C, izmerjen 8. avgusta 2013 na Letališču Cerklje ob Krki (http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/slo_vremenski_rekordi.pdf)
    4) Rekord za Kredarico drži.
    5) Najvišja temperatura na južnem tečaju je -12,3 °C, izmerjen 25. decembra 2011.



    .