AKTUALNO
| 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | 2015 | 2016 | 2017 | |


Stran se bo dopolnjevala v okviru razpoložljivega časa. Za vse morebitne napake in nerodnosti se že v naprej opravičujem.
  • * Vreme "v vesolju" 3, http://www.spaceweather.com/ *
  • * Shadow&Substance *
  • EPOD (Earth Science Picture of the Day)
    [ The Very Latest SOHO Images] [SDO | Solar Dynamics Observatory ] [STEREO (Solar TErrestrial RElations Observatory) ] [3D images] [SolarHam]
    ..Zvezdna karta ..
    Vir: Astronomy Picture of the Day via AGO.
    translation into Slovenian by H. Mikuz.
    Zvezdna karta.





  • Popolni Lunin mrk,
    - 27. 7. 2018




    NE ZAMUDIMO!!!

    Luna vzide 27. 7. 2018 ob 20:30, faze mrka so:
    - (P1) dotik polsence 19:14,8 (Luna je še pod obzorjem!!!)
    - (U1) !!! Lunin dotik Zemljine sence ob 20:24,4 (Luna je tik pod obzorjem - ko Luna vzide bo že delno v senci Zemlje, krasen prizor)
    - (U2) !!! začetek popolnega mrka ob 21:30,2
    - sredina mrka ob 22:21,7
    - (U3) konec popolne faze ob 23:13,2
    - (U4) Luna zapusti senco 28. 7. 2018 ob 00:19,0
    - (P4) Luna zapusti polsenco ob 01:28,6


    Z daljnogledom (in dobro družbo) bo Lunin mrk še toliko lepše viden.






  • Testiranje nove opreme,
    - 9. julij 2018 (prekrasen zahod Sonca)




    Noč ni bil ravno idealna - tančice na večernem nebu so ljubosumno zakrivale pogled na poletno zvezdno noč. A bile so ravno toliko milostne, da smo lahko testirali novi pridobitvi:
    - korektor atmosferske disperzije (Omegon),
    - bino nastavek (Binoviewer TS).


    Najprej o korektorju atmosferske disperzije. Na Veneri in Jupitru je odlično odpravil modro-rdeče obrobe - potrebno bo še testiranje korektorja preko fotografiranja. V Ciki (teleskop Dobson 300 mm, f/5) smo morali uporabiti 2x Barlow vmesnik, drugače se ni dalo ujeti slike primarnega fokusa.
    Problem je bilo tudi neugodno vreme.


    Bino nastavek (TS-Optics Binoviewer 1.0 magnification) ima nekaj odličnih lastnosti - da pokončno sliko, nima lastne povečave in tako ne spreminja efektivne optične poti, ima domiselno vpetje okularjev. Nastavitev medočesne razdalje je nekoliko trda, kar ima posledice le v primeru skupinskega opazovanja. Andrej je takoj uporavil okularja Baader Hyperion Universal Zoom Mark IV, 8-2. Izkazalo se je, zaradi njihove širine, da je potrebno odstraniti gumjaste obrobe - drugače ne moreš pridet do optimalne bližnje razdalje. Pri kakih Plossl okularjih ni težav. Z dvema učkama je vsekakor bolj naravno gledanje.

    Malo pred zaidom Sonca se je nebo ob Triglavu ravno dovolj odprlo, da smo spet lahko občudovali ugašanje dneva in rojevanje noči v večerni zarji za kuliso srca Julijskih Alp. Vse skupaj pa popestrijo preleti ptic (Braco Koren - Ptica vrh Triglava v živo). Zdelo se nam je, da bi ob Aljaževem stolpu lahko razločili celo alpiniste. Gorniška koča (tudi meteorološka) na Kredarici je bila jasno vidna, tudi kapela in vetrnici. Andrej je prinesel ogromno lubenico - Nastja pa dobrote ob celem mnogokratniku obhoda okrog Sonca - njam ...
    Sledi nekaj podob!





















    Še Idina novica iz:
    https://www.ad-vega.si/novice/2018-07-09-planeti-ob-solsticiju/

    Planeti ob solsticiju

    V letošnjem poletju so planeti Jupiter, Saturn in Mars razporejeni kot nalašč za opazovanje in fotografiranje. Uspeli smo posneti Jupiter in Saturn.

    Zvečer 20.6.2018 nam je bilo vreme zelo naklonjeno. Poleg animacije zahoda Sonca smo oči in kamero uspeli napasti tudi na planetih.

    Najprej je visoko na nebu zavladal Jupiter in priložnost smo nemudoma izkoristili. Na montažo EQ6 smo pritrdili Ciko (Newton Skywatcher 30 cm, f/5) z barvno kamero Basler acA1300-30gc in 5x Barlowo lečo.

    V približno pol ure smo uspeli posneti več posnetkov Jupitra, ki smo jih obdelali z domačo programsko opremo (QArv, Arif, Lycklig in Kinky) in združili v posamezne slike. Naposled smo jih sestavili v spodnjo animacijo, na kateri je lepo vidno vrtenje tega plinastega orjaka.

    animacija vrtenja Jupitra

    Na animaciji lahko prepoznamo različne pasove in proge na Jupitru, na povsem zadnjem posnetku pa na desnem spodnjem robu pozorno oko lahko opazi tudi Veliko rdečo pego, ki se je ravno obračala na ploskev.

    Slabo uro kasneje se je dovolj visoko povzpel že naslednji v letošnji seriji planetov. Z enako postavitvijo smo naredili tudi nekaj kratkih posnetkov Saturna, obdelano in zloženo sliko si lahko ogledate spodaj:

    saturn

    Saturn nam letos postavlja na ogled svoj severni pol in obroče (slika je obrnjena na glavo). Na ploskvi planeta vidimo eno izmed ločnic pasov, v obročih pa temno Cassinijevo vrzel. Za razliko od slik izpred nekaj let je tokrat tudi Saturn blizu svojemu solsticiju, zato imajo obroči na videz veliko površino (niso samo črta preko ploskve planeta, kar se sicer zgodi vsakih 15 zemeljskih let). Odlični pogoji za fotografiranje so bili tudi posledica dejstva, da se je Saturn nekaj dni kasneje znašel v opoziciji. To pomeni, da je bil glede na Zemljo najlepše osvetljen (kot glede na Sonce blizu 180°, največ odbite svetlobe), pa tudi medsebojna razdalja med planetoma je bila najmanjša, zato je bil na videz večji.

    Iz primerjave obeh slik je očitna razlika v velikosti in bližini Jupitra in Saturna. Obe fotografiji sta posneti pri enaki povečavi, vendar je Saturn videti precej manjši, pa tudi njegova svetlost je manjša (za podobno svetlo sliko smo morali precej podaljšati čas osvetlitve).

    Astronomski večer smo naposled zaključili še s hitrim ogledom Marsa, ki je ravno vzhajal nad Ljubljano. Žal bi morali nanj za snemanje čakati še kakšno uro ali dve, za kar pa smo bili že preutrujeni. Upamo, da bo v letošnjem poletju nastopila še kaka priložnost, da ga ujamemo.

    Prisotni: vsi

    Lokacija: Observatorij Šentvid





  • Zahod Sonca za Triglavom,
    - 18. - 20. junij 2018


    V ponedeljek nam je Sonce zašlo za oblaki, enako v torek. No - v sredo pa nam je, že vsaj tretje leto zapored, uspelo ujeti ta prelep prizor zahoda Sonca za Triglavom. Karsno.
    Od leta 2010 pa do 2018 nam samo leta 2015 ni uspelo ujeti tega lepga dogodka (1/9 - izplen je torej kar blizu 90 %, če vsaj 7 dni zaporedoma iščeš srečo z vremenom, od 18. do 24. junija po 20:30 uri na terasi šole ...). Leta 2012 je bil eden lepših zahodov - glej:
    http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/aspiofda_sun_triglav.html
    V ponedeljek se je po 23. h zjasnilo in najbolj vztrajni so imeli krasne opazovalne pogoje za lepote v Strelcu. Martin je narisal še podobo površine Sonca. V sredo pa smo po štirih letih spet zagnali MEADEa (prvi go-to teleskop na Šentvidu kupljen leta 1993) - Klemen je bil vztrajen - tako smo se vrnili 25 let nazaj (četrt stoletja - od tistih časov sem od takratne ekipe bil prisoten samo jaz ...). Je potrebno kdaj povabiti takratno ekipo spet na teraso ...
    Sledi nekaj lepih podob čakanja na zahod in uspešnega zahoda Sonca za Triglavom.

    Animacija zahoda je na (Juretovi posnetki):
    https://www.ad-vega.si/novice/2018-06-20-zahod-za-triglavom/









































  • Druženje (25 let Spike),
    - 11. junij 2018


    Najprej je potekala rekreacija na parkirišču - teniška žogica v prtljažnik v nogometni maniri - krožkarji so šli do 110 zadetkov (vsak zadetek za en objekt Messierjevega kataloga). Vmes se je pojedla kaka Dejanova češnja in popilo veliko vode ...
    Po uvodnem dogodku "gradnje timskega duha in zdravega telesa", smo se preselili na teraso, kjer nas je hladil rahel vetrček. Nebo je bilo zavito v kopreno, tako da so opazovanja odpadla. A na zalogi smo imeli veliko drugih možnosti. Opišimo nekatere dejavnosti.

    Z veseljem smo si ogledali Spikin (Bojanov) zvezdni atlas ( Moj prvi zvezdni atlas - priporočamo nakup!!!), izdan ob 25. letnici izhajanja Spike. Četrt stoletja Bojanove astronomske revije pa ni kar tako!!! Čestitamo uredniku Bojanu Kambiču za dobre živce, vsa odrekanja in za vztrajanje pri neponovljivem poslanstvu - izdajanju kvalitetne astronomske revije za precej zahtevno (celo kdaj razvajeno) publiko in to v lepem slovenskem jeziku (jezikoslovci žal še ne prepoznajo dejstva, kako se je s Spiko obogatila slovenščina - no, važno da to prepoznajo bralci). Bojan - čakamo na pol stoletja izhajanja Spike. Slovenska astronomija je s Spiko doživela novo pomlad - škoda le, da mačeha država tega (še) ne prepozna. Nekaj zelo umestnih vprašanj!
    Koliko mladih in odraslih je Spika navdušila in jim odprla vrata v svet skrivnostnega vesolja? Koliko astronomskih društev in krožkov je nastalo zaradi Spike? Koliko observatorijev so si naredili posamezniki, neformalne skupine, šole ...? Koliko ljudi v Sloveniji zre v planete, Luno, Sonce, v nebesna telesa globokega neba, zaradi navdiha Spike? Koliko več mladih se je odločilo za študij astronomije - naravoslovja - zaradi Spike? Koliko astronomskih srečanj je navdihnila Spika? Koliko več astronomske opreme je obogatilo naše družine? Koliko ljudi je začelo pisati astronomske članke prav zaradi Bojana - njegove Spike?
    Obiskal nas je tudi dr. Gregor T., ki se v okviru postdoktorskega izpopolnjevanja mudi na Švedskem (Lund). Prinesel nam je posebne bombone ... Potekal je zanimiv pogovor o delu v novem okolju, o projektu Gaia (merjenje razdalj in gibanja bližnjih zvezd preko paralakse, merijo se tudi izsevi in spektralni tipi - satelit GAIA potuje do Lagrangeve točke 2 in nazaj - 180 dni), o Hubblovi konstanti, o težavah pouka naravoslovja, o razlogih za paraznanosti (recimo zgodba okrog fenomena "Flat Earth"). Gregor si je z veseljem ogledal tudi čebelje panje na terasi šole - čebele so prav prijetno šumele v varnih panjih, v čarobnem vonju pa je prevladovala lipa.
    Martin in Ida pa sta sestavljala posnetke Jupitra iz prejšnjega ponedeljka ... Del ekipe je za konec odigral še žogica v prtljažnik ... Polnoč je mimo in prijetno utrujeni se odpravimo domov ...


    Tradicionalna rekreacija šentviških astronomov - žogica v prtljažnik ...


    Letos mineva 100 let od tragičnega slovesa velikana slovenske pisane besede in eksperta za značaj Slovencev, Ivana Cankarja ( Cankar v Hlapcih takole pravi: "Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal na vekomaj, zato ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!" - komentar je odveč). Eno lepših razstav Cankarjevih podob sem našel na OŠ Šentvid - narisali učenci in učenke - krasno!



  • Astronomski krožek,
    - 4. junij 2018


    Jasna noč se je naredila ravno ob pravem času, tako da smo opazovali in celo slikali plinskega velikana (s Ciko, Dobson 30 cm, f/5). Jupiter je okrog polnoči pokazal celo svojo znamenito rdečo pego. Andrej je pognal radijski teleskop in v bližini Kasiopeje smo brez težav detektirali dva rokava Rimske ceste (ali bi iz Dopplerja lahko detektirali temno snov? - lušten izziv).
    Obiskal nas je tudi radioamater Žiga, ki se je kar navdušil nad astronomijo.



  • Astronomski krožek,
    - 21. maj 2018


    Prvi del noči je bil precej koprenast. Po 21. h smo preleteli program Mednarodne astronomske zveze (IAU - The International Astronomical Union), ki bo ob svoji 100 obletnici (IAU100), leta 2019, organizirala celoletno praznovanje astronomije (2019): promocija astronomije, izobraževanje, kulturna dediščina, javna predavanja in opazovanja ....
    Razmišljamo, da bi se tudi "Šentviški astronomi" aktivno vključili v IAU100 (MAZ100). Drugo leto bo tudi minilo 50 let od prvega poleta človeka na Luno - Kitajci bodo najbrž prvi ponovili to vajo.



  • Mednarodna astronomska zveza (IAU) bo leta 2019 praznovala 100. obletnico delovanja,
    - IAU100




    Pomembna novica.
    Leta 2019 bo Mednarodna astronomska zveza (IAU - The International Astronomical Union) praznovala 100. obletnico delovanja (IAU100). V spomin na ta mejnik bo IAU organizirala celoletno praznovanje (2019), promocijo astronomije, beri spodaj.
    Lahko se vključijo tudi lokalne skupnosti, društva (ponuja se celo nekaj denarja - rok prijave je 15. junij 2018.).
    To je hkrati 10 let po Mednarodnem letu astronomije (MLA2009 - IYA2009).
    Projekt IYA2009 je bil eden najbolj uspešnih promocij astronomije!

    CILJI

    1. Povečati zavest o napredku in navdušenju nad astronomijo v preteklem stoletju, še posebej:
      • pomen skupne iniciative za astronomijo kot celoto,
      • pomen tehnološkega razvoja za napredek astronomije,
      • koordinacijska vloga IAU, ki spodbuja komunikacijo in izmenjavo idej v celotni svetovni astronomski skupnosti.
    2. Spodbujanje širokega dostopa do astronomskih znanj in opazovalnih izkušenj.
    3. Podpirati in izboljšati uporabo astronomije kot orodja za izobraževanje, splošen razvoj in diplomacijo.
    4. Podpirati in izboljšati vključujočo, enakovredno in raznoliko astronomsko skupnost.
    5. Olajšati ohranjanje in zaščito svetovne kulturne in naravne dediščine temnega in mirnega neba.
    6. Ozaveščati in razpravljati o morebitnih novih vznemirljivih dogodkih v naslednjih 100 letih astronomije.


    -----------------------------------------------------------------

    Dear friends and colleagues,
    In 2019, the International Astronomical Union (IAU) will celebrate its 100th anniversary (IAU100). To commemorate this milestone, the IAU will organise a year-long celebration to increase awareness of a century of astronomical discoveries as well as to support and improve the use of astronomy as a tool for education, development and diplomacy.
    The IAU is issuing a call for proposals for Special Projects in support of IAU100 Goals at local and national levels. An IAU100 Special Project is an astronomy-oriented activity implemented at a local or national level that will support the IAU100 Goals under one or more of the IAU100 Flagship Programmes. The IAU100 Task Force will provide seed money support up to 2500 EUR for the IAU100 Special Projects. The deadline for application is June 15, 2018.
    Our team is looking forward to embarking on this new adventure with you! If you have any queries, you can reach us at (outreach @ iau.org).

    Clear Skies!
    The IAU Office for Astronomy Outreach team

    This email was sent to zorko.vicar@gmail.com
    IAU Office for Astronomy Outreach · 310 South Building, National Astronomical Observatory of Japan · 2-21-1 Osawa · Mitaka, Tokyo 181-8588 · Japan

    Links:
    ------
    [1] https://iau.us11.list-manage.com/track/click?u=0ecb46e29196a0f367daf3dd6&id=7a2187f487&e=1a1200d3e0
    [2] https://iau.us11.list-manage.com/track/click?u=0ecb46e29196a0f367daf3dd6&id=57a45b7c7c&e=1a1200d3e0
    [3] https://iau.us11.list-manage.com/about?u=0ecb46e29196a0f367daf3dd6&id=9c0d469b8f&e=1a1200d3e0&c=8b564f8642
    [4] https://iau.us11.list-manage.com/unsubscribe?u=0ecb46e29196a0f367daf3dd6&id=9c0d469b8f&e=1a1200d3e0&c=8b564f8642
    [5] https://iau.us11.list-manage.com/profile?u=0ecb46e29196a0f367daf3dd6&id=9c0d469b8f&e=1a1200d3e0

    Goals

    1. Increase awareness of progress and excitement in astronomy over the past century, in particular:
      • The importance of collaborative enterprise of astronomy as a whole,
      • The importance of technology development for astronomical progress,
      • The coordinating role of the IAU fostering communication and exchange of ideas for the global astronomical community.
    2. Promote widespread access to astronomy knowledge and observing experiences.
    3. Support and improve use of astronomy as a tool for education, development and diplomacy.
    4. Support and improve an inclusive, equalitarian and diverse astronomy community.
    5. Facilitate the preservation and protection of the world’s cultural and natural heritage of dark and quiet skies.
    6. Raise awareness and discuss prospective new exciting developments in the next 100 years of astronomy. 




  • Astronomski krožek,
    - 7. maj 2018


    Bila je dokaj jasna noč (v prvi polovici noči brez Lune). Andrej in Klemen sta popravljala stojalo EQ5 (konektorje), vzeli pa smo si tudi nekaj čas za opazovanja. Jupiter se je razkril z znamenito rdečo pego in vse štiri lune so se prav šolsko predstavile. Kvaliteta ozračja je bila srednja. Poleg Jupitra in Venere smo si ogledali še lepše objekte pomladi - vidne iz preosvetljenega Šentvida: M51, M104, M81, M82, M3, M13, M44, M57, Karlovo srce ...
    Uporabili smo tako Ciko (teleskop Dobson 30 cm, f/5), kot daljnogleda skymaster 15X70. Pomlad nam končno nudi nekaj več jasnih noči kot zima.



  • Na kometu Čurjumov-Gerasimenko sneži
    - 26. april 2018



    Na kometu Čurjumov-Gerasimenko sneži
    Avtorstvo slike: ESA, Rosetta, MPS, OSIRIS; UPD/LAM/IAA/SSO/INTA/UPM/DASP/IDA -
    GIF animacija: Jacint Roger Perez

    Pojasnilo: V tem snežnem metežu ne bi mogli biti ujeti, ko bi stali ob steni na kometu Čurjumov-Gerasimenko, znanem tudi kot komet 67P. Ozkokotna kamera vesoljskega plovila Rosetta je junija 2016 v orbiti okoli kometa posnela sledi delcev prahu in ledu, ko so se premikali čez zorno polje v njeni bližini in nad kometovim površjem. Še vedno pa je nekaj svetlih pik na sceni najverjetneje zaradi dežja energetskih nabitih delcev ali kozmičnih žarkov, ki so zadeli kamero. Preostale svetle pike so gosto ozadje zvezd v smeri ozvezdja Veliki pes. Kliknite na posnetek za predvajanje, zvezde v ozadju z lahkoto opazimo, ko se premikajo od vrha navzdol na animiranem gif (7.7MB). 33 posnetkov časovno stisnjene animacije pokriva okoli 25 minut realnega časa. Osupljivi gif je bil narejen iz zaporednih posnetkov sonde Rosetta, ko je ta križarila kakih 13 kilometrov od jedra kometa.

    Vir: https://apod.fmf.uni-lj.si/ap180426.html




  • Zmerno aktivno Sonce,
    - začetek maja 2018


    Sonce na začetku maja 2018 v H-alfa svetlobi kaže na robu nekaj povečane aktivnosti, lepe protubetance v obliki Triglava ...





  • Opazovanja na Kureščku,
    - 20. april 2018


    Waldorfska osnovna šola Ljubljana je na Kureščku, v sodelovanju s šentviškimi astronomi, v petek 20. april 2018 izvedla opazovanja nočnega neba. 9 naših članov je opravilo opazovanja s petimi teleskopi za 40 učencev od 20. do 23. ure. Noč je bila topla, izjemno jasna in mirna, tako da so učenci brez težav ujeli veliko objektov globokega neba tudi kar skozi daljnogleda SkyMaster 15X70 (M81, M82, M13, M51 ...). Učenci so bili zelo zvedavi in hkrati so bili tudi dobro pripravljeni na sama opazovanja - ki so tako potekal v obojestransko zadovoljstvo (kdaj temu ni tako ...). Po odhodu učencev, so se opazovanja šentviških navdušencev potegnila tja do 3. ure zjutraj.
    Oprema:
    Dobson 30 cm f/5 (Cika), 2 x EQ5 Newton 20 cm f/5, 2 x EQ3 Newton 15 cm f/5, daljnogleda SkyMaster 15X70.
    Še glede pogojev - Martin je celo s prostima očesoma zaznal dve Jupitrovi luni. Sledi nekaj slik (večino posnetkov je prispeval Martin, zadnji dve pa Oskar).


    Martin je posnel galaksije v Berenikinih kodrih, fotoaparat na stojalu EQ5, ekspozicija - nekaj minut, objektiv 100 mm, izsek.






















  • Druženje,
    - 2. april 2018


    Bil je jasen dan, a oblačna noč - žal. Praznični dan (večer) pa je popestril Martin z imenitnimi slikami iz ZDA - Chicago in okolica (2,7 milijona prebivalcev) - kjer je prebil nekaj študijskih mesecev (po popolnem Sončevem mrku 2017). Motivi: arhitektura, umetnost, jezera (Lake Michigan), botanika ..., rekreacija.
    Še o aktivnosti Sonca
    V H-alfa teleskopu (Lunt 35 mm) se opazi nekoliko povečana aktivnost na robu Sončeve ploskvice - nežne protuberance.




  • Aktivnost Sonca,
    - 26. marec 2018


    V H-alfa teleskopu (Lunt 35 mm) se po nekaj tednih spet opazi aktivnost na robu Sončeve ploskvice - nežne protuberance, laski (od 24. marca 2018 naprej).



  • "Sunita ni več sama",
    astronavt Randy Bresnik je z družino obiskal Slovenijo in tudi Gimnazijo Šentvid - Lj.,
    - 12. marec 2018


    Veliko novic je tudi na U.S. Embassy Ljubljana: https://www.facebook.com/slovenia.usembassy/
    NASA Astronaut Randy "Komrade" Bresnik je včeraj obiskal tudi gimnazijo Šentvid! Kako so obisk doživeli na Šentvidu, pa so zapisali na svojem blogu.
    Vabljeni k branju!
    http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/aktualno.html

    Ameriška ambasada je, glede na dejstvo, da smo že uspešno gostili dr. Dušana Petrača in astronavtko Sunito Williams, kontaktirala šolo, če bi lahko gostili še tretjega sodelavca NASAe Jamesa »Randyja« »Komradea« Bresnika, ameriškega astronavta in pilota slovenskega rodu. LEPO!
    Seveda ni bilo nobenih pomislekov, da se organizira srečanje astronavta Randyja s šentviškimi dijaki in astronomi (od 9. h do 10. h). Bilo je res imenitno.
    Bresnik je polkovnik Korpusa mornariške pehote Združenih držav Amerike in astronavt pri NASAi. Bresnik se je septembra 2011 udeležil misije, ki je v podzemnih jamah šest dni simulirala tehnologije misije na Mars.
    Ravnatelj g. Jaka Erker je najprej predstavil imenitnega gosta iz ZDA, prof. Pirnat pa je povezoval prireditev. Nakar je sledilo predavanje in vprašanja, pogovor ter nekaj slikanja z imenitnim gostom astronavtom Randyjem za spomin ...
    Randy je slikovito predstavil slovenske korenine, karierno pot, priprave na polete (v vodi, v jamah za morebitno pot na Mars, učenje pristanka, itn), delo v vesolju na postaji ISS in izven nje, tudi zabavo - recimo s picami (Randy pravi: "Smo samo ljudje." ). Glej tudi: How To Make Pizza in Space.
    V kratkem filmu je pokazal na lepote Zemlje kot se vidijo iz vesolja: polarni sij, razelektritve, ciklone, fantastične podobe modro-zelenega planeta, sipine, delte in meandre rek, morja, zalive, puščave - sipine, vulkane, ledenike, gejzirje ... Glej: The Sound (& Visions) of Silence.
    Opozoril je na velik strah astronavta pri vzdrževanju zunanjega dela postaje - sprehod po vesolju spremlja torej tudi strah - razumljivo ...
    Njegova žena Rebecca je rodila hčerko Abigail Mae 21. novembra 2009, ko je med misijo STS-129 novopečeni oče Randy Bresnik potoval okrog Zemlje (to se je zgodilo že drugič v zgodovini, da je oče med rojstvom otroka bil v vesolju). Še bolj zanimivo pa je, da se je to zgodilo prav Randyjevemu bratrancu leta 1991 - zanimiva družina.
    Je duhovit in zelo lepo odgovarja na vprašanja mladih radovednežev.
    Randyjeva ekipa se ukvarja tako s klasičnimi problemi breztežnosti: vplivi breztežnosti na ljudi, življenje kot tako, pridelavo hrane (recimo solate - pravi, da izjemno diši ...), z načrtovanjem poti na Mars (a še prej na Luno), kot tudi recimo z biološkimi zdravili za zdravljenje raka - to so zdravila proizvedena s pomočjo tehnik molekulske in celične biologije (rast celic in s tem proizvodnja zdravil je lahko v breztežnosti bolj učinkovita) ...
    Kot že Suniti, smo tudi Randyju podarili, v zahvalo in v spomin na deželo svojih prednikov, zaščitni znak našega observatorija, to je sliko zahoda Sonca za očakom Triglavom ob poletnem solsticiju - slikano iz terase Gimnazije Šentvid - Lj.
    Povabili smo ga v observatorij (našo rotundo - kamor sta delegacijo peljala Klemen in Andrej), kjer nam je podaril svojo sliko v astronavtski opremi in se podpisal na leseno steno - zraven slike in podpisa Sunite Williams ("tako Sunita ni več sama").
    Sledi nekaj zgovornih slik.


    Stena šentviškega astronomskega observatorija: "Sunita ni več sama, je v dobri družbi Randyja Bresnika - 12. marec 2018."
    Steno krasita tudi njuna zelo imenitna podpisa.

    Veliko novic je tudi na U.S. Embassy Ljubljana:

    https://www.facebook.com/slovenia.usembassy/
    NASA Astronaut Randy "Komrade" Bresnik je včeraj obiskal tudi gimnazijo Šentvid! Kako so obisk doživeli dijaki, pa so zapisali na svojem blogu.
    Vabljeni k branju!
    http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/aktualno.html


    Priprave na fotografiranje ...


    Krožkarji so se zbrali v polnem številu.


    Ali projektor deluje - vsak začetek je stresen.


    DELUJE - uh! High School Šentvid - NASA - sliši se dobro.




    Opozoril je na velik strah astronavta pri vzdrževanju zunanjega dela postaje - sprehod po vesolju spremlja torej tudi strah - razumljivo ...






    Pred pristankom modul za kratek čas zavira z raketnimi motorji.


    "Tudi družina (otroci) na Zemlji mora imeti očeta, pa čeprav je v vesolju" - to so tudi želje prenekatere žene ...
    Njegova žena Rebecca je rodila hčerko Abigail Mae 21. novembra 2009, ko je med misijo STS-129 novopečeni oče Randy Bresnik potoval okrog Zemlje (to se je zgodilo že drugič v zgodovini, da je oče med rojstvom otroka bil v vesolju). Še bolj zanimivo pa je, da se je to zgodilo prav Randyjevemu bratrancu leta 1991 - zanimiva družina. Ja štorklje tudi letajo, ko prinašajo otroke ..., poleti in rojevanje so že tako v slovenski tradiciji.




    Meja med državama (tanka oranžna linija) iz vesolja, ena ima luč, druga pa temo - za astronomijo odlično, a za ljudi ... - sami si odgovorite in kam gredo migracije ...


    Randy pravi: "Smo samo ljudje." Glej tudi: How To Make Pizza in Space (kako narediš pico v vesolju).



    Dvorana je bila nabito polna.


    Kot že Suniti, smo tudi Randyju, v zahvalo in v spomin na deželo svojih prednikov, podarili zaščitni znak našega observatorija, to je sliko zahoda Sonca za očakom Triglavom ob poletnem solsticiju - slikano iz terase Gimnazije Šentvid - Lj.

    Sonce, gledano iz Šentvida, zahaja ob poletnem solsticiju točno za Triglavom. Aljažev stolp so skovali in na slovensko goro ponesli prav kovači iz Šentvida (7. avgusta 1895). Slučaj? Kdo bi lahko iskal kak globji razlog za tako lego Šentvida? Aljažev stolp je Faradayeva kletka, ki ščiti planince in alpiniste pred udari strel.




    Le kam hiti naš gost Randy?


    In Randy je spet v šolskih klopeh v deželi babice in dedka - med šentviškimi dijaki.


    Član astronomskega krožka GŠ Lan Koncilija je z mobilnim telefonom ujel ravno trenutek, ko se je astronavt Randy Bresnik podpisoval (zraven Sunite) na steno slavnih v rotundi observatorija Šentvid - Lj.

    Tako pa se je na steno observatorija šentvid podpisala Sunita 7. okt. 2014 - z nami je ostala čez polnoč.
    Glej tudi: obisk_Sunite_Williams_Sentvid7okt2014.html

    Povzel in slikal (kjer ni navedenega avtorja): Z. V.

    Veliko novic je tudi na U.S. Embassy Ljubljana:

    https://www.facebook.com/slovenia.usembassy/
    NASA Astronaut Randy "Komrade" Bresnik je včeraj obiskal tudi gimnazijo Šentvid! Kako so obisk doživeli dijaki, pa so zapisali na svojem blogu.
    Vabljeni k branju!
    http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/aktualno.html

    ----------------------------------------------------------------------------

    Zvečer smo se spet dobili na krožku in nekaj časa obujali spomine na srečanje z astronavtom Randyjem Bresnikom ... A ta noč je bila tudi občasno dovolj jasna, da smo si okrog polnoči ogledali nekaj pomladnega neba. Sploh Lan si je želel opazovanj, saj letošnje leto ni bilo ravno bogato posejano z jasnimi večeri. Ogledali smo si z daljnogledom (15X70) in s Ciko (zrcalni teleskop Dobson 30 cm, f/5) naslednje nebesne objekte:
    M44, M45, M35, M37, M65, M66, NGC3628, dvojno zvezdo Karlovo srce ...
    Lan je bil navdušen nad videnim - tudi vsi ostali (M3, M65, M66, NGC3628, M44 ... krasno ).
    Z Lanom sva spregovorila tudi o mehanizmu nastanka težkih elementov (fuziji) v zvezdah in pri eksplozijah supernov, črnih luknjah in o Stephenu Hawkingu, ki je predlagal, da obstaja možnost počasnega izginotja, razpada črnih lukenj - in to preko para delec-antidelec (na "robu" črne luknje), saj se tudi v popolnem vakuumu dogajajo kvantne fluktuacije, zraven je še potrebno upoštevati Heisenbergov princip nedoločenosti. Črna luknja tako blizu roba pritegne antimaterijo (antidelce - primer je recimo pozitron napram elektronu) in se s tem njena masa zmanjša, delec materije pa zavirajoče odfrči v vesolje, lahko ga črna luknaja posrka ali potuje okrog črne luknje. V vseh primerih je to pospešeno gibanje električnega delca in posledično tak delec seva (izven lupine Schwarzschildovega polmera) - valovna dolžina je primerljiva velikosti črne luknje. To sevanje je na nek način podobno sevanju črnega telesa (po našem Jožefu Stefanu). Elektromagnetno sevanje je enako - kot da ga oddaja črno telo - a s temperaturo, ki je obratno sorazmerna z maso črne luknje.
    Tako se izkaže, da je tudi entropija črne luknje končna.

    A le dva dni za najino debato, 14. marca 2018 (dan posvečen pi-ju, ob 139. obletnici rojstva Alberta Einsteina, Hawking se je rodil 8. januarja 1942 – na 300. obletnico smrti očeta moderne znanosti Galilea Galileja – v Oxfordu. ), je Stephen Hawking odšel s tega sveta med zvezdni prah - v drugo obliko.


    Stephen William Hawking, angleški fizik, astrofizik, matematik in kozmolog, * 8. januar 1942, Oxford, Anglija, Združeno kraljestvo, † 14. marec 2018, Cambridge.
    Znan je po teoriji o sevanju črnih lukenj (zaenkrat še nepotrjeni), poljudnih knjigah, največja uspešnica je "Kratka zgodovina časa" (tu so še: Črne luknje in otroška vesolja, Vesolje v orehvi lupini ...) in težavah, boju proti hudi bolezni ( bolezen gibalnih nevronov, imenovano amiotrofična lateralna skleroza, ki ga je praktično povsem ohromila).
    Leta 1994 so kultni Pink Floyd za skladbo Keep Talking z albuma Division Bell uporabili odlomke njegovega sintetiziranega glasu. Slišati pa ga je mogoče še v skladbi Talkin' Hawking z albuma The Endless River, ki je izšel natanko dve desetletji pozneje, torej leta 2014. Odlomek njegovega govora v pesmi Keep Talking ("Ne odnehaj govoriti") je naslednji: " Milijone let smo ljudje živeli tako kot druge živali. Potem pa se je zgodilo nekaj, kar je s povodca spustilo moč naše domišljije. Naučili smo se govoriti." Bi bil kdo bolj primeren, da izreče take besede kot prav Hawking na vozičku s sintetiziranim glasom ...
    Bil je velik popularizator znanosti - mediji pa so ga imeli radi tudi zaradi nezavidljivega položaja - a velikokrat so ga citirali tudi zaradi svetovnega nazora (znanost je danes v vrednostnem svetu zahodnega človeka že v določeni meri nadomestila religijo ...). Veliko laikov je z vsemi štirimi prijelo njegovo zagovarjanje vzporednih vesolj - čeprav je ta teorija za mnoge neznanstvena (protislovna znanstveni metodi - poeziji ali poljudni filozofiji, matematiki pa seveda ne ...).
    Vsekakor pa je njegovo soočenje z hudo boleznijo in hkrati znanstveno udejstvovanje, postalo sinonim za neko posebno življenjsko energijo - upanje za vse, ki se tako ali drugače znajdejo v primežu neozdravljivih bolezni. Pokazal je, da bistvo človeka ni v njegovi podobi amapak intelektu - kar pa se žal redko odraža v potrošniških vrednotah ...

    Ocene Hawkingovega sevanja črne luknje (temperatura, izsev, življenjska doba črne luknje)

    Kar se tiče Hawkingove temperature se oceni z naslednjimi koraki, uporabili bomo: Wienov in Stefanov zakon, Schwarzschildov polmer črne luknje, kvantne fluktuacije na robu črne luknje, Heisenbergov princip nedoločenosti, sevanje električnega delca zaradi pospešenega gibanja.

    Maksimum sevanja črnega telesa je iz Wienovega zakona pri valovni dolžini:


    Pri črnih luknjah uporabimo kot enoto dolžine Schwarzschildov polmer - ta določa dogodkovni horizont. Znotraj dogodkovnega horizonta ne vidimo, kajti noben signal ne more zapustiti izjemno močne gravitacije črne luknje (tudi svetloba ne). Zunaj dogodkovnega horizonta pa signal lahko potuje v vesolje - v okolico. Kako določimo polmer dogodkovnega horizonta - Schwarzschildov polmer? Po energijskem zakonu velja za delec ob zvezdi s skupno energijo nič, torej za drugo kozmično hitrost, da je vsota kinetične in potencialne energije enaka 0. Delec ima na začetku ravno toliko kinetične energije, kot negativne potencialne energije in se zato v neskončnosti ustavi - velja torej:
    mv2/2 - GmM/r = 0
    (od tod dobimo za radij izraz r = 2GM/v2, za foton pa predpostavimo enako relacijo, le da upoštevamo hitrost svetlobe 'c'):


    Nekaj časa se je zdelo, da se masa črni luknji lahko samo veča, saj s svojo izjemno gravitacijo vase potegne, posrka vse delce iz okolice, ki se črni luknji dovolj približajo in imajo negativno energijo. Tudi če krožijo okrog črne luknje, se zaradi gravitacijskega sevanja počasi približajo Schwarzschildovemu polmeru in jih tako črna luknja posrka vase.
    A Hawking je razmišljal korak naprej, poglejmo kako! Razmišljal je podobno kot Jožef Stefan in sicer, da tudi črna luknja (protislovno) seva elektromagnetno valovanje. A kateri mehanizem bi to lahko omogočil - odgovor je našel v kvantnih fluktuacijah na robu črne luknje.


    Tudi na "robu" črne luknje se dogajajo (naj bi se) kvantne fluktuacije (delec - materija in antidelec - antimateraija), zraven je potrebno upoštevati še Heisenbergov princip nedoločenosti lege (možnost lege delca izven Schwarzschildovega polmera). Črna luknja tako blizu roba pritegne antimaterijo (antidelce - primer je recimo pozitron napram elektronu) in se s tem njena masa zmanjša, delec materije pa zavirajoče odfrči v vesolje, lahko ga posrka črna luknja ali potuje okrog črne luknje. V vseh primerih je to pospešeno gibanje električnega delca in posledično tak delec seva (izven lupine Schwarzschildovega polmera). Valovna dolžina je torej, glede na naravo pospešenega gibanja, glede na polmer kroženja, primerljiva velikosti črne luknje. Zadnji razmislek upoštevamo tako, da izenačimo valovno dolžino in oceno velikosti Schwarzschildovega radija (še enkrat povejmo, da gre zgolj za ocene):


    Za temperaturo (v Kelvinih ) v masah Sonca velja:
    - temperatura sevanja je torej obratno sorazmerna z maso črne luknje.

    Za površino (A - 'area') sevanja privzamemo kar znano formulo za sfero:


    Ocenjen Schwarzschildov polmer je kar:


    Iz zgornje ocenjene temperature velja:


    ------------------------------------------------------

    Sevalno moč (izsev) lahko ocenimo kar iz Stefan-Boltzmannovega zakona (tako hkrati dodatno spoznavamo pomen Stefanovega raziskovalnega dela), v enačbo vstavimo zgoraj izpeljane in ocenjene spremenljivke:


    V enotah MKS dobimo naslednji rezultat za izsev črne luknje:
    W

    Sistem enot MKS je metrični sistem merskih enot, ki vsebuje kot osnovne enote meter (oznaka m) za dolžino, kilogram (oznaka kg) za maso in sekundo (oznaka s) za čas.

    Življenjska doba črne luknje se poda z upoštevanjem izraza za produkt izseva in življenjskega časa, ki je enak Einsteinovemu izrazu za energijo (), iz povedanega sledi:



    sekund

    ali
    LET
    Življenjska doba črne luknje je torej precej večja, kot je "trenutno" staro vesolje. Za črno luknjo za maso desetih sončevih mas (M = 10Mo) je ocena časa obstoja kar 1067 let.
    Kaj se zgodi na koncu procesa elektromagnetnega "izparevanja" črne luknje preko parov delec-antidelec - je več špekulacij. Hawking je drzno predlagal celo rojstvo novega vesolja, a ... počakajmo.

    Opomba
    Morebiti pogrešate natančnejše izračune. Recimo izsev lahko zapišemo v diferencialni obliki, a po integriranju se spremeni nekoliko le konstanta - ker gre za oceno - so naši izračuni pri teh velikostnih redih čiso korektni.
    P =c2dM/dτ = hc6dτ/(2πG2M2) = konst/M2
    c2M2dM = konst*dτ
    ∫c2M2dM = ∫konst*dτ
    Tudi po integruranju se velikostni red ne spremeni ...

    Povzel: ZV







  • Astronavt slovenskih korenin Randy Bresnik je z družino obiskal Slovenijo,
    - marec 2018


    Predsednik države Borut Pahor je sprejel ameriškega astronavta slovenskih korenin Randyja Bresnika z družino.



    Predsednik Borut Pahor se je z ameriškim astronavtom slovenskega rodu Randyjem Bresnikom pogovarjal o prvi misiji na Mars in prebojih v znanosti.
    Bresnika je predsednik republike Borut Pahor skupaj z družino sprejel v predsedniški palači. Astronavt je ob tej priložnosti predsedniku podaril plaketo s slovensko zastavo, ki jo je imel s seboj na misiji v vesolju. Govorila sta namreč tudi o Bresnikovem tokratnem obisku v Sloveniji in slovenskih koreninah njegove družine. Pahor je gostu v zameno podaril Kogojevo ptico hvaležnosti v spomin na današnji obisk.
    Astronavt je spregovoril tudi o svoji življenjski poti, ki ga je kot astronavta ameriške vesoljske agencije Nasa že dvakrat vodila na mednarodno vesoljsko misijo. Predsedniku je predstavil začetke svoje kariere na Nasi, ko je imel srečo in čast, da je na prvi dan službe spoznal Neila Armstronga, človeka, ki je prvi stopil na Luno.
    Bresnik, ki je rojen v ZDA, je bil v astronavtsko ekipo Nase sprejet leta 2004, odtlej pa je bil na dveh misijah na Mednarodni vesoljski postaji v letih 2009 in 2017. Z odprave 52/53, ko je v vesolju preživel 139 dni, se je vrnil decembra lani. S predsednikom sta se pogovarjala tudi o gostovih izkušnjah v vesolju in znanstvenih prebojih v zadnjih nekaj letih, ki bi lahko po Bresnikovem mnenju že leta 2030 omogočili obisk prvega človeka na Marsu.

    12. marca 2018 ob 9h je Randy Bresnik imel predavanja tudi na Gimnaziji Šentvid - Ljubljana, Prušnikov 98. Po dr. Dušanu Petraču in Suniti Williams že tretji obisk iz NASAe na Šentviški gimnaziji in njenem astronomskem observatoriju. LEPO!


    James »Randy« »Komrade« Bresnik, ameriški astronavt in pilot, * 11. september 1967, Fort Knox, Kentucky, ZDA.
    Bresnik je polkovnik Korpusa mornariške pehote Združenih držav Amerike in astronavt pri NASA.
    Njegova žena Rebecca je rodila hčerko Abigail Mae 21. novembra 2009, ko je med misijo STS-129 novopečeni oče Randy Bresnik potoval okrog Zemlje (to se je zgodilo že drugič v zgodovini, da je oče med rojstvom otroka bil v vesolju). Še bolj zanimivo pa je, da se je to zgodilo prav Randyjevemu bratrancu leta 1991 - zanimiva družina. Ja štorklje tudi letajo, ko prinašajo otroke ..., poleti in rojevanje so že tako v slovenski tradiciji.
    Bresnik se je septembra 2011 udeležil misije, ki je v podzemnih jamah šest dni simulirala tehnologije misije na Mars.
    Več na: https://en.wikipedia.org/wiki/Randolph_Bresnik

    Obiskal je tudi slovenske galerije.









  • Nobelovec Frederick Duncan Michael Haldane obiskal Slovenijo,
    posredno tudi slovenska Nobelova nagrada za fiziko 2016


    Že leta 2016/17 smo na naši spletni strani poročali o Nobelovcu Fredericku Duncanu Michaelu Haldaneu. Letos (marec 2018) je tudi obiskal Slovenijo, predaval na Univerzi L., se družil s študenti v kavarni - jim na prtičke pisal formule svojih teorij (slišal iz prve roke od študentke Veronike) ... V enem izmed intervjujev (20. 3. 2018, že po začetku pomladi) je tudi izjavil, da je znanost univerzalna in mednarodna, da kvanto fiziko laiki težko razumejo, saj je tudi znanstveniki ne - oziroma jo sproti ob delu bolje spoznavajo ... Zelo drzna, a še kako resnična razmišljanja - to lahko pove samo odprt duh, ki pozna svet in znanost tudi globalno - kdaj tako razmišljanje manjka Sloveniji, našim pedagogom, univerzam ...

    21. 3. 2018 je imel odlično predavanju na IJ Stefana - o zgodovini mehanike, kvantni mehaniki in lastnem delu (kvantni Hallov pojav). Uvodničar ga je predstavil kot otroka mame Slovenke, ki je v "Klagenfurtu" sponala očeta (škotskega zdravnika ...) ... Duncan je kar zastrigel z ušesi, ko je slišal nemško ime mesta in je uvodničarja nemudoma popravil s slovenskim imenom - "to je bil Celovec ..." V hipu je požel velike simpatije občinstva. To so odlike dobrih predavatelj.
    Spodaj je tekst, intervju z g. Duncanom Haldaneom, ki ga je opravil rojak Edi Gobec (prof. v Ohiu), oz. tekst iz Obzornika za mat. in fiz.


    Fizik in Nobelovec Frederick Duncan Michael Haldane (rojen 14. septembra 1951). Z ženo Odile Belmont živi v Princetonu, kjer na tamkajšnji univerzi predava fiziko.

    Haldane, ki je rojen v Londonu, je sicer po materi slovenskega rodu - pisala se je Renko in je izhajala iz Koroške. Kot je pojasnil Haldanov kolega dr. Peter Prelovšek s Fakultete za matematiko in fiziko, mu je to razložil sam Haldane, ko je bil pred leti v Sloveniji na strokovni konferenci.

    Prejemniki Nobelove nagrade v fiziki 2016 so britanski znanstveniki, ki delujejo v Združenih državah Amerike: David J. Thouless, Duncan Haldane in Michael Kosterlitz, in sicer za teoretske raziskave stanja snovi. Z uporabo naprednih matematičnih metod so preučevali nenavadne oblike snovi, vključno s superprevodniki, supertekočinami ali tankimi magnetnimi filmi.
    “Pri nizki temperaturi se v snovi magnetni sistem pojavi v obliki vrtincev, ki se povežejo. Ti vrtinci imajo neobičajno lastnost, imajo vrtinčno strukturo in tega se ne da kar uničiti,” eno izmed zanimivosti odkritja razlaga dr. Peter Prelovšek s Fakultete za matematiko in fiziko.
    Zanimivo, da je Duncan Haldane kmalu po razglasitvi, kot da ne bi bilo nič, kot sleherni dan odšel na univerzo in tam predaval v okviru rednega programa. Haldane je sicer slovenskega rodu, posredno je torej nagrada vsaj malo tudi slovenska.

    Takole Duncan Haldane odgovarja rojaku Ediju Gobcu (prof. v Ohiu) na vprašanje o njegovi življenjski poti in o mami:
    " Ja, moja mama Ljudmila, rojena Renko, je bila koroška Slovenka. Njena zgodba je zanimiva, vendar obuja staro zgodovino, ki jo je danes, ko sta tako Avstrija kot Slovenija skupaj del Evropske unije, morda najbolje pozabiti. Moj stari oče po mamini strani je bil Jožef Renko, ki je bil rojen v majhni vasi Srednja vas nad Begunjami in Tržičem v bližini Blejskega jezera. Leta 1906 se je poročil z mojo staro mamo z dekliškim priimkom Čikov, rojeno v Borovljah (nem. Ferlach) na Koroškem. Z njenim denarjem sta nato v Borovljah kupila trgovino. To je bil čas avstrogrskega imperija in v tem kraju je prebivalo mešano dvojezično prebivalstvi, ki je govorilo nemško in slovensko.
    Moja mama se je rodila konec leta 1919, ko sta se za to območje potegovali nova republika Avstrija ter Kraljevina SHS [v resnici Maistrovi vojaki]. Po plebiscitu so to območje dodelili Avstriji. Ker je bil kraj rojstva starega očeta na slovenski strani meje, so družini zavrnili avstrijsko državljanstvo (bolj verjetno pa tudi zato, ker se je vedelo, da se je njegov sin boril na slovenski strani v lokalni državljanski vojni za potek meje), tako so imeli le državljanstvo SHS.
    Tudi v drugi svetovni vojni so se na tem področju odvijali travmatični dogodki, med katerimi sta bila huda zlasti prisilno izseljevanje Slovencev in program germanizacije dvojezičnega območja, ki ga je vodil Nemec Himmler. Moja mama se je temu izognila, ker je tedaj študirala medicino na Dunaju, tako da ni bila na seznamu za izselitev. Izseljena pa sta bila njen oče in brat. Oba sta k sreči preživela vojno, ker je mami uspelo odpotovati v Nemčijo in z zlatimi kovanci, ki jih je zakopal stari oče, podkupiti uradnike v koncentracijskem taborišču. Izpustili so ju in poslali na prisilno delo na kmetije v vzhodni Avstriji. Mama je bila dejavna v ilegalnem protinacističnem odporu. To območje je bilo dejansko edino območje prvotnega rajha, na katerem je v gorah delovalo krajevno odporniško gibanje slovenskih partizanov. [Opomba E. G.: Koroški slovenski partizani so bili večinoma domoljubi, ki so se borili le proti nacistom in ne tudi za komunistično revolucijo] Na koncu vojne so območje zasedli partizani iz Slovenije, ki so upali, da jim bo uspelo potegniti novo mejo. Mama je takrat delala kot zdravnica v parizanski bolnišnici, ki so jo Angleži v svoji okupacijski coni pustili kot enklavo za zdravljenje partizanov, po vsej verjetnosti ranjenih v bojih z ustaškimi formacijami, ki so pribežale v Avstrijo. Moj oče je bil škotski zdravnik v angleški vojski in je bil v stiku s partizanskimi kolegi v partizanski enklavi, kjer je tudi srečal mojo mamo. Ko sta se poročila, je še pred mojim rojstvom izgubila jug. državljanstvo. Tako sem se rodil in odrasel v Londonu. Potomci najstarejšega brata starega očeta, ki so podedovali družinsko kmetijo Renkovih, še vedno živijo v Srednji vasi in so nedavno stopili v stik z mano.
    Lepe pozdrave, Duncan Haldane.
    "


    »Vaši dosežki govorijo sami zase in sprožajo navdušenje pri ljudeh, ki želijo hoditi po vaši poti. Morda je med našimi mladimi znanstveniki prihodnji nobelovec in mu bo tudi vaš obisk dal navdih, da lahko seže po zvezdah,« je dejal predsedni Slovenije Borut Pahor ob sprejemu Nobelovca Duncana Haldanea 20. marca 2018.



  • Začetek leta 2018
    - 1. in 8. dec. 2018


    Vesele božične praznike in vse dobro v letu v letu 2018!
    - nam za lep začetek leta vošči,
    Kolektiv Loškega muzeja



    Začetek leta 2018 je bil vremensko precej oblačen in meglen. Upamo pa, da bo drugi del zime bolj prijazen do astronomov.



  • Popolni Sončev mrk - ZDA - 21. avg. 2017 (razlaga S. mrka, potopis, slike, plakata)


    Ta razburljivi dan ali Sonce mrkne (poročilo skupine ADV)




  • Februarsko Sonce,
    - 10. in 14. februar 2018





    Oskarju (članu astronomskega krožka GŠ) je 11. 2. 2018 takole uspelo slikati Sonce s projekcijo. Zraven je še slika teleskopa s katerim Oskar ravno pojecira sliko Sonca na belo podlago. Lepo se razločijo pege na sredi diska. Andrej pravi: "... pa še tale čisto druga kategorija [glede opreme], pri kateri je človek vedno znova vesel, da se s podpovprečno ali z 'zgolj' skupaj nametano opremo vseeno dobi nek rezultat. Včasih je v tem skoraj več veselja kot pa v popolni sliki in dragi opremi."


    Še posnetek Sonca skozi refraktor 80mm, f/4 - iz 10. feb. 2018, slikano skozi okular, Z. V.


    Kaj bi dal Galilei pred 400 leti za tako opremo ...!!!



  • Astronomski krožek - test montaže 'SkyWatcherStarAdventurer',
    - 22. januar 2018 - Gimnazija Šentvid - Lj.


    Pot na krožek je bila obetavna, mlada Luna in Orion sta se bahala na jasnem nebu ... A kmalu po 19. uri zvečer se je nebo zavilo v oblake. Obiskal nas je tudi g. Marko Skoberne - izmenjali smo nekaj posnetkov iz poti na izjemen Sončev mrk 2017 - ZDA. Pogovor je nanesel tudi na mrk v Argentini - Čilu - 14. dec. 2020 (popolna faza se začne ob UT 16:12:30.8) - na morebitni obisk Evropskega južnega observatorija (European Southern Observatory - Atacama)...
    Marko je s sabo prinesel Sky-Watcherjevo mini ekvatorialno montažo Star Adventurer (kupil jo je v Kanadi, kamor je odpotoval po S. mrku 2017). Namenjena je za sledenje gibanja neba pri slikanju s fotoaparati do 5 kg mase ali za opazovanje s teleskopi enake teže, recimo za cev Maksutov do 127 mm premera, bolje manj, nekje 100 mm.
    Montaža potrebuje še tripod ... Poganjajo jo 4 AA baterije ali zunanji vir, lahko proži fotoaparat (snap vhod), ima več hitrosti sledenja - za zvezde, Luno, Sonce ... Ima tudi možnost premikanja po rektascenziji preko dveh gumbkov. Zelo je uporaben polarni daljnogledek, da lahko usmeriš os vrtenja montaže v bližino Severnice ... Montaža ni pretežka in je zato kot naročena za delo na odročnih krajih - ogledi, slikanje, mrkov, opazovanja v hribih ... Ima tudi ST4 autoguider port.


    Marko ob svoji novi pridobitvi - Sky-Watcherjevi mini ekvatorialni montaži Star Adventurer.
    https://www.aliexpress.com/item/For-sky-watcher-telescope-equatorial-star-adventure-Big-star-field-full-latitude-astronomical-sets-ball-head/32241972926.html?src=google&albch=search&acnt=479-062-3723&isdl=y&aff_short_key=UneMJZVf&albcp=266121556&albag=7593673036&slnk=&trgt=dsa-42862830006&plac=&crea=64152518596&netw=g&device=c&mtctp=b&memo1=1t2&aff_platform=google&gclid=EAIaIQobChMIl4zAjoPu2AIV4rftCh3H0gmvEAAYAiAAEgKZj_D_BwE

    https://www.amazon.de/Skywatcher-Star-Adventurer-Reisemontierung-Kamerahalterung/dp/B00LO7QCBY










    Sonce 25. jan. 2018 v H-alfa svetlobi kaže (po dolgem času) na robu (zgoraj) nekaj znakov povečane aktivnosti ...




  • 9. državno tekmovanje v znanju astronomije,
    - 6. januar 2018 - Gimnazija Šentvid - Lj.


    Že devetič zaporedoma smo bili organizatorji.
    Državno tekmovanje v znanju astronomije RS - sobota, 6. januar 2018 ob 10:00 - 12:00
    Tudi letošnje državno Tekmovanje v znanju astronomije je za osrednjo Slovenijo uspešno organizirala Gimnazija Šentvid - Ljubljana. Pomagali so tudi člani astronomskega krožka in ADV-LJ. Mentorja Klemen Blokar in dr. Andrej Lajovic sta, skupaj z nekaterimi ostalimi člani (pridružili so se Ida Kraševec, Dejan Kolarič, Martin Gladovič, Oskar Mlakar, ...), uspešno opremila učilnice za tekmovanje, po navodilih DMFA Komisije za tekmovanje v znanju astronomije. Tekmovalcem in mentorjem so predstavili observatorij, prodajali ADV zvezdno karto, itn. Na gimnaziji so tekmovali tako osnovnošolci kot srednješolci.

    Letos se je zbralo kar 212 mladih tekmovalcev (nekaj 10 več kot lani - očitno je zlati Aleksej Jurca - ki je na 11. mednarodni olimpijadi iz astronomije in astrofizike, ki je med 12. in 20. novembrom 2017 potekala na Tajskem, zmagal - zelo pozitivno vpliva na odločitev mladih astronomov, da se še bolj množično udeležujejo astronomskih tekmovanj).


    9. državno tekmovanje v znanju astronomije - 6. januar 2018 - Gimnazija Šentvid - Lj (med tekmovanjem). Foto: Andrej L.


    Zlati Aleksej Jurca - je na 11. mednarodni olimpijadi iz astronomije in astrofizike, ki je med 12. in 20. novembrom 2017 potekala na Tajskem, zmagal. Aleksej Jurca prejema nagrado za absolutnega zmagovalca olimpijade 2017.



  • Krater Petavius,
    - 4. dec. 2017


    Krater Petavius.
    Datum: 2017-12-04
    Kraj: Šentvid - Lj.
    Avtorji:
    Klemen Blokar, Dejan Kolarič, Ida Kraševec, Andrej Lajovic, Nastja Marondini, Jure Varlec, Zorko Vičar, Oskar Mlakar, Rok Rous, Martin Gladovič
    Oprema:
    teleskop SkyWatcher Newton 20 cm, f/5
    montaža SkyWatcher EQ6
    5x Barlowa leča
    CCD kamera Basler acA1300-30gm
    Zajem:
    247 slik, filtriranih po kvaliteti s programom arif
    okvirji zloženi s programom lycklig
    končna obdelava kinky
    Komentar:
    - lepo, vidnih je veliko podrobnosti od nekje velikosti enega km in več.






  • Martin pravi (studijski obisk ZDA, jesen 2017 ...), da kot se spodobi za tako veliko mesto, je Luna največ, kar lahko astronomi pričakujejo na nočnem nebu (poleg množice avionov)!




  • O izvoru zlata
    - 15. oktober 2017
    O izvoru zlata
    Avtorstvo ilustracije: Dana Berry, NASA
    Pojasnilo: Od kod izvira zlato v vaši draguljarni? Nihče ni povsem prepričan. Relativna povprečna vsebnost v našem Osončju je videti višja, kot bi lahko nastala v mladem vesolju v zvezdah in tudi v tipičnih eksplozijah supernov. Nekateri astronomi so predlagali in verjamejo, da so z nevtroni bogati težki elementi, kot je zlato lahko najlažje nastali v redkih, z nevtroni bogatih eksplozijah, kot so trki nevtronskih zvezd. Na sliki je umetniška slika, ki prikazuje dve nevtronski zvezdi, ki se v spirali bližata ena drugi, tik preden trčita. Ker so domnevno trki nevtronskih zvezd vir kratko trajnih izbruhov sevanja gama je možno, da že imate spominek na eno najmočnejših eksplozij v vesolju.

    Glej tudi vsebino zadnjega izjemnega odkritja: GW170817: A Spectacular Multi-Radiation Merger Event Detected
    VIR: https://apod.fmf.uni-lj.si/ap171015.html
    GW170817: Detekcija spektakularne združitve z večimi detektorji
    Avtorske pravice videa: NASA's Conceptual Imaging Lab

    Pojasnilo: Tako gravitacijsko kot elektromagnetno valovanje je bilo prvič sočasno zaznano za eksplozivno združitev. Zbrani podatki se zelo dobro ujemajo z modeli združitve dveh nevtronskih zvezd. Eksplozivni dogodek je bil opažen 17. avgusta v bližnji galaksiji NGC 4993, od nas 130 miljonov svetlobnih let oddaljeni eliptični galaksiji. Gravitacijske valove sta z opazovališč na Zemlji najprej zaznala observatorija LIGO in Virgo. Po nekaj sekundah je bil dogodek zabeležen še s strani satelita Fermi, ki kroži okrog Zemlje in zaznava izbruhe sevanja gama. Tem je po nekaj urah sledil še Hubble in drugi observatoriji. Prikazana je animacija objektov, ki na bi bili odgovorni za zaznan dogodek. Video upodablja vroči neutronski zvezdi ko se vrtinčita ena proti drugi in pri tem oddajata gravitacijsko sevanje. Od združitvi se pojavita močna curka, odgovorna za kratko časovne izbruhe sevanja gama, čemur sledi oblak izvrženega materiala in čez nekaj časa še tip supernove imenovan kilonova. Ta dogodek potrjuje, da LIGO zaznave lahko povežemo s kratko časovnimi izbruhi sevanja gama. Tako močne združitve dveh nevtronskih zvezd so po vesolju razpršile mnogo težjih elementov vključno z jodom pomembnim za življenje in uranom ter plotonijem potrebnih za delovanje jedrskih elektrarn. Morda že posedujete spominek ene od teh eksplozij saj naj bi v njih nastalo tudi zlato.

    VIR: https://apod.fmf.uni-lj.si/ap171016.html















    Ekipa iz 2005.


    Delo v observatoriju leta 2009 - foto Klemen Blokar.







  • DOMAČA STRAN AKGŠ NEPREKINJENO DELUJE ŽE OD LETA 1995!

    Čestitke ali - zvezdi siizmenjujeta gravitone.
    Nekaj zanimivosti iz zgodovine strani!








    Za astronomski krožek: ZORKO Vičar

    E-POŠTA, RFC-822: Zorko.Vicar@guest.arnes.si


    Nazaj na aktualno stran.
    Nazaj na domačo stran.


    Rekordi (tem. maksimumi) do junija 2015
    ----------------------------------------------------------
    1) Svetovni temperaturni rekord, ki ga priznava tudi Svetovna meteorološka organizacija (SMO), je 56,7 °C v Dolini smrti 10. julija 1913
    2) Za Evropo je odgovor manj zanesljiv, a SMO priznava za rekord 48,0 °C 10. julija 1977 v Atenah (http://wmo.asu.edu/)
    3) Uradni rekord v Sloveniji je 40,8 °C, izmerjen 8. avgusta 2013 na Letališču Cerklje ob Krki (http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/slo_vremenski_rekordi.pdf)
    4) Rekord za Kredarico drži.
    5) Najvišja temperatura na južnem tečaju je -12,3 °C, izmerjen 25. decembra 2011.



    .