AKTUALNO
| 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 | 2015 | 2016 | |


Stran se bo dopolnjevala v okviru razpoložljivega časa. Za vse morebitne napake in nerodnosti se že v naprej opravičujem.
  • * Vreme "v vesolju" 3, http://www.spaceweather.com/ *
  • * Shadow&Substance *
  • EPOD (Earth Science Picture of the Day)
    [ The Very Latest SOHO Images] [SDO | Solar Dynamics Observatory ] [STEREO (Solar TErrestrial RElations Observatory) ] [3D images] [SolarHam]
    ..Zvezdna karta ..
    Vir: Astronomy Picture of the Day via AGO.
    translation into Slovenian by H. Mikuz.
    Zvezdna karta.





  • Popolni Sončev mrk - ZDA - 21. avg. 2017 (razlaga S. mrka, potopis, slike, plakata)


    Ta razburljivi dan ali Sonce mrkne (poročilo skupine ADV)




  • Krater Petavius,
    - 4. dec. 2017


    Krater Petavius.
    Datum: 2017-12-04
    Kraj: Šentvid - Lj.
    Avtorji:
    Klemen Blokar, Dejan Kolarič, Ida Kraševec, Andrej Lajovic, Nastja Marondini, Jure Varlec, Zorko Vičar, Oskar Mlakar, Rok Rous, Martin Gladovič
    Oprema:
    teleskop SkyWatcher Newton 20 cm, f/5
    montaža SkyWatcher EQ6
    5x Barlowa leča
    CCD kamera Basler acA1300-30gm
    Zajem:
    247 slik, filtriranih po kvaliteti s programom arif
    okvirji zloženi s programom lycklig
    končna obdelava kinky
    Komentar:
    - lepo, vidnih je veliko podrobnosti od nekje velikosti enega km in več.






  • Martin pravi (studijski obisk ZDA, jesen 2017 ...), da kot se spodobi za tako veliko mesto, je Luna največ, kar lahko astronomi pričakujejo na nočnem nebu (poleg množice avionov)!




  • O izvoru zlata
    - 15. oktober 2017
    O izvoru zlata
    Avtorstvo ilustracije: Dana Berry, NASA
    Pojasnilo: Od kod izvira zlato v vaši draguljarni? Nihče ni povsem prepričan. Relativna povprečna vsebnost v našem Osončju je videti višja, kot bi lahko nastala v mladem vesolju v zvezdah in tudi v tipičnih eksplozijah supernov. Nekateri astronomi so predlagali in verjamejo, da so z nevtroni bogati težki elementi, kot je zlato lahko najlažje nastali v redkih, z nevtroni bogatih eksplozijah, kot so trki nevtronskih zvezd. Na sliki je umetniška slika, ki prikazuje dve nevtronski zvezdi, ki se v spirali bližata ena drugi, tik preden trčita. Ker so domnevno trki nevtronskih zvezd vir kratko trajnih izbruhov sevanja gama je možno, da že imate spominek na eno najmočnejših eksplozij v vesolju.

    Glej tudi vsebino zadnjega izjemnega odkritja: GW170817: A Spectacular Multi-Radiation Merger Event Detected
    VIR: https://apod.fmf.uni-lj.si/ap171015.html
    GW170817: Detekcija spektakularne združitve z večimi detektorji
    Avtorske pravice videa: NASA's Conceptual Imaging Lab

    Pojasnilo: Tako gravitacijsko kot elektromagnetno valovanje je bilo prvič sočasno zaznano za eksplozivno združitev. Zbrani podatki se zelo dobro ujemajo z modeli združitve dveh nevtronskih zvezd. Eksplozivni dogodek je bil opažen 17. avgusta v bližnji galaksiji NGC 4993, od nas 130 miljonov svetlobnih let oddaljeni eliptični galaksiji. Gravitacijske valove sta z opazovališč na Zemlji najprej zaznala observatorija LIGO in Virgo. Po nekaj sekundah je bil dogodek zabeležen še s strani satelita Fermi, ki kroži okrog Zemlje in zaznava izbruhe sevanja gama. Tem je po nekaj urah sledil še Hubble in drugi observatoriji. Prikazana je animacija objektov, ki na bi bili odgovorni za zaznan dogodek. Video upodablja vroči neutronski zvezdi ko se vrtinčita ena proti drugi in pri tem oddajata gravitacijsko sevanje. Od združitvi se pojavita močna curka, odgovorna za kratko časovne izbruhe sevanja gama, čemur sledi oblak izvrženega materiala in čez nekaj časa še tip supernove imenovan kilonova. Ta dogodek potrjuje, da LIGO zaznave lahko povežemo s kratko časovnimi izbruhi sevanja gama. Tako močne združitve dveh nevtronskih zvezd so po vesolju razpršile mnogo težjih elementov vključno z jodom pomembnim za življenje in uranom ter plotonijem potrebnih za delovanje jedrskih elektrarn. Morda že posedujete spominek ene od teh eksplozij saj naj bi v njih nastalo tudi zlato.

    VIR: https://apod.fmf.uni-lj.si/ap171016.html




  • Sonce v H-alfa - 19. in 20. okt. 2017.






    Sonce 19. in 20. okt. 2017 v H-alfa svetlobi, Lunt 35 mm.





  • Spikino srečanje ljubiteljev astronomije, 2017,
    - 13. do 15. oktobra 2017, pri Planinskem domu na Kalu

    Planinskem domu na Kalu leži na nadmorski višini 946 metrov, skoraj v središču Slovenije.

    Skupaj oživimo naše najstarejše astronomsko srečanje! Kdaj? 13. do 15. oktobra 2017. Vstop prost! Prijave niso potrebne! Tisti, ki boste z nami ves vikend si v domu rezervirajte ležišče.
    Kdaj se je vse skupaj začelo? Začelo se je daljnega leta 1994, ko smo se na srečanju ljubiteljev astronomije prvič družili na Pokljuki. To so bili časi, ko je bila astronomija v Sloveniji še skoraj v povojih. Srečanje je zatem vrsto let potovalo po Sloveniji po različnih lokacijah in se na koncu nekako ustalilo na Kisovcu, zadnja leta pa dobesedno mrknilo. V uredništvu smo se zato odločili, da naše najstarejše astronomsko srečanje ponovno obudimo ter ga naredimo še bolj zanimivega in bogatega.
    Prva novost je lokacija. Preiskali smo kar nekaj primernih lokaciji in se na koncu odločili za idilično lokacijo pri Planinskem domu na Kalu, ki leži na nadmorski višini 946 metrov, skoraj v središču Slovenije (360 stopinjska panorama). Lokacija je dostopna po lepo urejeni asfaltni cesti in lahko rečemo, da je vsem nekako blizu oziroma enako daleč. V domu bo poskrbljeno za hrano, pijačo in prenočišča. Na lokaciji bo dovoljeno šotorjenje in spanje v avtih, ker pa so lahko oktobrske noči že zelo hladne ali pa si želite bolj udobnega bivanja, si vsaj en teden pred srečanjem rezervirajte sobo s klicem na telefon 03 564 18 32 (gospa Slavi). Cena spanja v skupinski sobi je 10 EUR / noč, v manjši sobi pa 18 EUR / noč. Dogovorite se lahko še glede prehrane, cene, itd. Dom ima tudi oznako družinam prijazna planinska koča, kar je še razlog več, da z vso družino preživite nepozaben astronomski vikend (primerna okolica za hojo, igranje na travniku in igralih …). Za samo izvedbo srečanje imamo na voljo velik, izredno lepo urejen travnik in še srednje velik prostor za predavanja. Na travniku bo za vse teleskoparje na voljo elektrika, na sami lokaciji pa je tudi izredno dober signal mobilnega omrežja (4G ali LTE) za potrebe interneta.
    Druga novost je večdnevni program. Ker želimo, da bi na srečanju lahko izvedli čim večje število dejavnosti, smo ga raztegnili čez cel vikend. S srečanjem začnemo v petek 13. okrobra ob 16. uri in zaključimo v nedeljo 15. oktobra ob 12. uri. Tako se nam ne bo nikamor mudilo, na voljo bomo imeli dovolj časa za druženje, delavnice, opazovanje in astrofotografijo. Program bomo v naslednjih tednih tudi postopno objavljali!
    Tretja novost je ta, da k ustvarjanju programa vabimo tudi vas. Astronomskih srečanj ne delamo zaradi zaslužka ali kratkočasja. Z organizacijo srečanja na tem nivoju je običajno kar nekaj dela in operativnih stroškov. Da bomo našo energijo trošili učinkovito, bomo izredno veseli, če kdo pripravi kakšno delavnico, kakšno zanimivo predavanje ali nam zgolj napiše namig, kaj bi si želel na srečanju doživeti. Lepo vas prosimo, če se nam s stvarnimi rešitvami ali zgolj predlogi javite na info@astronomska-revija-spika.si
    Četrta novost pa je vreme. Vreme letos zagotovo bo! Jasno, brez oblačka v prvem terminu od 13. do 15. oktobra ali pa v rezervnem terminu od 20. do 22. oktobra.
    Prepričani smo, da smo izbrali odlično in dostopno lokacijo, in da bomo skupaj pripravili zanimiv program, doživeli nepozaben astronomski vikend in se naužili nebesnih lepot skozi številne teleskope!
    Okviren program
    Urnik prikazuje le ključne točke tekom vseh treh dni. Vmes bo dovolj časa za počitek, hrano in druženje.

    Petek, 13.10 2017
    - ob 16.00: zbor prvih udeležencev, postavljanje teleskopov, itd. (travnik)
    - ob 20.00: opazovanje in astrofotografija, delavnica predstavitev dveh metod za natančno polarno nastavitev teleskopa (travnik)

    Sobota, 14.10 2017
    - ob 3.00: upravljanje in fotografiranje z 0,5-metrskim teleskopom v Čilu (predavalnica, še ni zagotovljeno!)
    - ob 10.00: opazovanje in fotografiranje Sonca v različnih valovnih dolžinah (vidna, H-alfa in CaK) z različnimi teleskopi (travnik)
    - ob 15.00: osnovna obdelava fotografij Sonca (predavalnica)
    - ob 18.00: delavnica praktične astronomije za učitelje (travnik, potekala bo tudi zvečer)
    - ob 20.00: opazovanje, delavnica avtomatizirana astrofotografija s programom Voyager (travnik)


    Nedelja, 15.10 2017
    - ob 10.00: delavnica osnovna obdelava astronomskih fotografij s programom Astro Pixel Processor (predavalnica)
    - ob 12.00: zaključek

    Za vse podrobnejše informacije glede srečanja nam lahko pišete na info@astronomska-revija-spika.si ali pokličete na 031 733 225.

    Spika in Geomulci

    Z Geomulci smo pripravili tri delavnice za naše srečanje:
    SO VULKANI SAMO NA ZEMLJI?
    Skupaj bomo razmislili kje so še vulkani in naslikali svoj vulkan iz vulkanskega peska na papir. Ogledali si bomo tudi vulkanski izbruh. Za otroke od 4 let naprej.
    KAKO DALEČ SO NAŠI PLANETI?
    Skupaj bomo naslikali planete na prodnike in jih postavili v pravo razmerje. Od 4. leta naprej. Za otroke od 4 let naprej.
    TEŽNOST JE LEPA REČ!
    Izdelali bomo črno luknjo in preizkusili kaj se zgodi, ko padejo meteoriti na Zemljo.

    Za otroke od 5 let naprej.
    Krater Winslow na Marsu (Photojournal, NASA)
    Za starše
    Z vašo pomočjo lahko sodelujejo tudi mlajši otroci. Priporočljivi pripomočki: starejša obla čila za slikanje z barvami (ali ena vaša kratka majica za »predpasnik«), deke za na tla, če bomo na travniku in brez miz. Delavnice bo izvedla Katarina Fuchs, geologinja in samozaposlena v kulturi kot pedagoginja, z Lenartom Gregoričem, športnim pedagogom

    Delavnica je brezplačna! Veseli pa bomo vašega prostovoljnega prispevka ;)
    FB stran: https://www.facebook.com/geomulci/

    NEKAJ VTISOV IZ SPIKINEGA SREČANJA - KAL: 13. - 15. okt. 2017

    Kar pogrešali smo Spikino srečanje - letos je tudi vreme bilo zelo kooperativno - tri dni lepega vremena, le v soboto dopoldan je ponagajala megla. Ideja o treh dneh druženja je dobra - upajmo da se bo prijela.
    Iz Šentvida - astronomski krožek in AD Vega - se nas je kar šest udeležilo srečanja: Andrej, Ida, Oskar, Jure, Dejan, Zorko.
    S sabo smo vzeli Dobsona 300 mm, f/5 - Ciko in H-alfa teleskop Lunt 60 mm, stojalo EQ6, sam pa še H-alfa namizni teleskop Lunt 35 mm. Na srečo je Jure s sabo vzel še daljnogled SkyMaster 15X70, sam pa sem, v naglici odhoda, vse svoje daljnoglede pustil doma ... Primerjali smo Tinin daljnogled 11X80 in Juretov 15X70 - mnenja so bila deljena ... - a SkyMaster je mnoge prepričal, je lažji in ima glede na povečavo, zelo veliko polje. Oprema je bila cel čas v pogonu, testirali smo tudi različne filtre, našo zvezdno A3 karto, jo pomagali razumeti tudi drugim, itn. Sam sem srečal mnoge astronome, ki jih že vrsto let nisem videl (žal sem tudi tokrat v temi nekatere zgolj slišal ..., zanimiv občutek). Borutovi in Otmarjevi dijaki iz Celja so tudi veliko slikali s teleskopom C8 - za iskanje objektov jim je bila v pomoč tudi šentviška A3 karta.
    Največji teleskop (Dobson, 500 mm, f/4) je na srečanje pripeljal naš odličen astronom, opazovalec, astrofotograf David Grgič. Tančica v Labodu skozi OIII filter je bila v Davidovem teleskopu zagotovo "slika večera" - bila je boljša od vsake astrofotografije - res čudovit prizor. Zaradi vzida Lune in vlage, so se opazovanja končala nekje ob 3. h zjutraj. V nedeljo pa se je opazovanje Sonca potegnilo vsaj do 12. h.
    Matej Mihelčič pa je vse navdušil s svojim, po komponentah sestavljenim, H-alfa teleskopom. Kupil je refraktor premera 150 mm in ga preko H-alfa filtra, ter ostalih komponent, predelal v čudovito napravo, ki nam je na Soncu razkrila izjemne podrobnosti - recimo kromosfero (okrog 5000 km debela, zelo vroča [25000 K], plast nad fotosfero - delno vidna recimo med S. mrkom ali skozi H-alfa filter). Optika ga je stala okrog 2500 EUR - vse skupaj - refraktor in dodatni filtri za predelavo. Če je imel David "sliko večera" je Matej imel "sliko dneva" - super podobe dogajanja na Socu.
    Sam sem imel s sabo namiznega Lunta 35 mm, H-alfa teleskopek - prav fajn naprava za mlajše udeležence, ki so brez težav zaznali imenitno polkrožno protuberanco na Soncu (lok plazme).
    Zbralo se nas je kar nekaj 10 navdušencev nočnega neba in Sonca - tudi ekipe iz devetdesetih let in iz začetka 21. stoletja (poleg organizatorja in urednika Spike Bojana, še Tina Hajdinjak, Andrej Mohar, Uroš Čotar, prof. Boris Kham, Jurij Stare, David Grgič, Matej Mihelčič, prof. Otmar Uranjek, prof. Borut Namestnik, Teja Fabjan, moja malenkost - ekipa iz Šentvida ... in še mnogi). Sam sem se pridružil v Soboto po 22. h - ni zmeraj enostavno uskladiti vseh dogodkov. V soboto dopoldan je žal nagajala megla - škoda, ravno takrat je bilo na Kalu največ šolskih otrok - športni dnevi.
    Dodana vrednost letošnjega srečanja so bili otroci, Tinina in Tejina družina ...
    Cesta do Kala (946 m) je sploh iz Dola precej strma in ozka - a se da ... Lokacija na Kalu je podobna tisti na Šmohorju (leta 2014 smo imeli ma Šmohorju mini tabor z U3, je precej temen vrh in brez ovir za opazovanja). Na Kal pa kar močno svetijo luči iz Hrastnika - a Hrastnik ni ravno velemesto in s Kala se da čisto spodobno opazovati nočno nebo ...
    Se pa da lučke razumeti tudi drugače. Lučke v dolini so hkrati (upam da) simbol življenja. Sploh je danes eden ključnih problemov Slovenije, da se ji (nekoč) odročni kraji zelo praznijo - ni otrok, šole se zapirajo ..., ni mladih astronomčkov. Če lučke na podeželju pomenijo nov začetek bivanja v naravi - se jih prav veselim. Če pa so namenjenje zgolj okrasu praznih vasi, pa sem zelo proti njim.

    Sledi nekaj slik iz srečanja


    Zbudili smo se v prekrasno barvito jesensko jutro - ob inverzijah (temperaturnih obratih) velja to seveda za višje ležeče kraje.
    Najbolj zavzeti astronomi že postavljajo opremo za opazovanje Sonca (Jure, Matej, ...).








    Sonce je opazovala tudi prijazna ekipa iz doma na Kalu, kjer je večina astronomov tudi prespala (cene so ugodne, 10 eur za prenočišče, čaj 1 eur ...).








    Fantek s prstom kaže, kako je videl protuberanco na robu Sonca. H-alfa teleskop, Lunt - 35 mm.




























    Prelep Kum iz razdalje 10 km - kot na dlani (uporabil sem zoom ...) - opazujemo ga tudi iz Šentviškega observatorija iz razdalje 46 km (služi nam kot objekt za določitev kvalitete ozračja).

    Sledijo Dejanove slike iz 14. okt. 2017.






















  • NVO EU (consulta.si), OŠ Brinje Grosuplje: 7. okt. 2017, potrdilo ADV za sodelovanje v akciji GRE V ŠOLO.
    http://www.os-brinje.si/nvo-gre-v-solo-delovna-sobota-7-10-2017/






  • 23. slovenski festival znanosti - SZF,
    - od 25. do 27. sep. 2017, BF - Ljubljana

    Moto letošnjega festivala je bil:
    »V vrtovih raziskovalne ustvarjalnosti«.
    Potekal je na več lokacijah v Ljubljani, središče dogajanja pa so bile predavalnice in laboratoriji Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki letos slavi 70. obletnico svoje ustanovitve.
    Letni slovenski festival znanosti potrebujemo, da v najširši možni sestavi državljani proslavijo dosežke znanosti, ki so nastali na Slovenskem in po svetu, se poklonijo spominu na življenje in delo velikih slovenskih raziskovalcev, izumiteljev in vizionarjev, predvsem pa da komunicirajo znanost, napredujejo v pravilnem razumevanju dosežkov znanosti, so ponosni na dosežke raziskovalnih ustvarjalcev ...
    23. slovenski festival znanosti je bil pod častnim pokroviteljstvom akademika prof. dr. Ivana Krefta, nosilca priznanja »Ambasador Republike Slovenije v znanosti« (2005). Imel je imenitno kratko predavanje - več veš, bolj se zavedaš, koliko je še neodkritega, neznanega, koliko si neveden, ...

    V tem povzetku bomo omenili zgolj tematike povezane z vesoljem.

    V ponedeljek od 25. sep. 2017 je bila otvoritev in že v uvodo nas je razveselila astrofizičarka dr. Marija Strojnik.

    10:00 – 11:30
    Otvoritvena slovesnost s slavnostnim predavanjem – poklon Hermanu Potočniku Noordungu ob 125. obletnici njegovega rojstva
    PLANETI ZUNAJ NAŠEGA OSONČJA
    Dr. Marija Strojnik Scholl, astrofizičarka – slovenska znanstvenica iz ZDA

    – 12:50
    HERMAN POTOČNIK NOORDUNG – OČE VESOLJSKE ARHITEKTURE
    Dr. Edvard Kobal, Slovenska znanstvena fundacija, Ljubljana

    27. sep. 2017
    9:00 – 9:50
    Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana (B5)
    Javljanje v živo iz Avstralije:
    Osvajanje vesolja – med mitom in resničnostjo ter novimi priložnostmi
    Matjaž Vidmar, University of Edinburg, Škotska/Velika Britanija

    Na predavanju se pojavi ideja o Slovenski vesoljski agenciji, letos jo je ustanovila Avstralija ...

    10:00 – 10:50 Predavanje: Popolni sončev mrk v ZDA 2017
    Boris Kham, prof., Jure Stare

    RAZSTAVE
    NACIONALNI INŠTITUT ZA BIOLOGIJO
    Oddelek za biologijo
    Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana
    Razstave v avli stavbe
    na Večni poti 111 v Ljubljani
    (ves čas festivala ter nekatere tudi do 27. oktobra 2017)
    1. Nacionalni inštitut za biologijo se predstavi
    2. Najbolj zanimiva umetniška dela mladih nagradnega natečaja »Osvajanje vesolja«
    3. Popolni Sončev mrk (v ZDA) – razstava bo odprta do vključno 27. oktobra 2017 (Boris Kham, Jure Stare, Zorko Vičar)
    4. Zvezdnato nebo nad gorami (avtor Klemen Kunaver) – razstava bo odprta do vključno 27. oktobra 2017



    Predava dr. Ivan Kreft.


    Podelitev nagrad - levo Dr. Edvard Kobal, desno Dr. Marija Strojnik Scholl, astrofizičarka.










    Začetne težave - pojektor ne deluje, mikrofon ne deluje ..., otroci se zabavajo, a na koncu tehnika večinoma steče.


    Jure Stare kaže imenitne posnetke popolnega Sončevega mrka 21. 8. 2017, ZDA.


    Boris Kham, prof. fizike, predstavlja prelep dogodek - Sončev mrk 21. 8. 2017, ZDA.

    Za debato se je prijavil gospod zrelih let, ki je trdil, da se da mrk narediti umetno na Zemlji (na stadionu) - a ni dojel, da se sipanja svetlobe na da ustaviti in v tem primeru se korona izgubi v svetlobi neba. Predavatelja je kregal, kaj da to hodita v ZDA snemat in opazovat mrke ..., da bi morala potovati v neko drugo državo ... Upajmo samo, da je mož to govoril iz lastnega prepričanja in ne po naročilu. Zakaj - kajti teh namigov, tudi nasprotovanj, zakaj vendar ljudje hodijo na mrk v ZDA, je bilo neverjetno veliko (več kot za Turčijo 2006), že spomladi leta 2016 ob razmišljanih kam in kako ...


    V zadnjih letih pride na slo. festival znanosti veliko otrok, mladih, dijakov in osnovnošolcev, le študentov ni prav veliko - ja mladi in znanost, to je prava pot. A včasih temu ni bilo tako - kdaj so velika imena slo. znanosti predavala pred prazno dvorano.


    Javljanje v živo iz Avstralije (skype - dijak postavlja vprašanje v Avstralijo):
    Osvajanje vesolja – med mitom in resničnostjo ter novimi priložnostmi
    Matjaž Vidmar, University of Edinburg, Škotska/Velika Britanija
    Na predavanju se pojavi ideja o Slovenski vesoljski agenciji, letos jo je ustanovila Avstralija ...


    Dr. Howie Firth (Director, Orkney International Science Festival, The University of Edinburgh) si ogleduje naše plakate o Sončevem mrku 21. 8. 2017 - pri šentviškem je ostal vsaj 5 minut.
    Howie Firth je častni doktor Heriot-Watt University, Edinburgh, in direktor Orkney International Science Festival, Kirkwall, Škotska, Velika Britanija




    SONCE 28. 9. 2017


    SONCE 28. 9. 2017 - izrazite skupine peg. To jesen nas oblaki kar ne pustijo "do Sonca".



  • 10. MESSIERJEV PLUS MARATON V ŠMARTNEM NA POHORJU
    - v soboto 21. in nedeljo 22. oktobra 2017 - Šmartno na Pohorju

    V soboto 21. in nedeljo 22. oktobra 2017 bosta Astronomsko društvo Orion iz Maribora in ZOTKS–Regionalni center Maribor v Šmartnem na Pohorju organizirala 10.Messierjev plus maraton (M+M). Naloga tekmovalcev na Messierjevem plus maratonu je, da v eni noči najdejo čim več objektov z M+M seznama. Ta vsebuje 110 deep-sky objektov, od tega je 75 klasičnih Messierjevih objektov, 34 objektov iz seznama NGC kataloga in en objekt iz seznama Collinderjevega kataloga.
    10. Messierjev plus maraton se bo odvijal na osnovni šoli Šmartno na Pohorju in na travniku v neposredni bližini šole. Če boste prispeli iz Slovenske Bistrice, se šola nahaja na koncu naselja na desni strani. Ob šoli so na voljo tudi parkirišča.
    Vabimo vas, da se bodisi kot tekmovalec ali zgolj poslušalec ter opazovalec udeležite 10. Messierjevega plus maratona in druženja astronomov amaterjev v prijetnem okolju Pohorja. 10. Messierjev plus maraton je finančno podprla Zveza za tehnično kulturo – Regionalni center Maribor.
    Program 10. Messierjevega plus maratona
    Sobota, 21. oktober:
    18:00 Otvoritev 10. Messierjevega plus maratona
    18:15 Sestanek s tekmovalci
    19:00 Začetek tekmovanja
    Nedelja, 22. oktober:
    00:00 Odmor (v dogovoru s tekmovalci bo lahko odmor tudi prej ali nekoliko kasneje)
    01:00 Nadaljevanje tekmovanja
    04:00 Predviden konec tekmovanja
    04:30 Razglasitev rezultatov in podelitev nagrad


    Pravila tekmovanja na Messierjevem plus maratonu
    • Cilj tekmovanja je najti čim več objektov s seznama Messier plus maratona v času tekmovanja. Zmagovalec Messierjevega plus maratona je tisti, ki je v krajšem času našel več objektov. Če je našlo več tekmovalcev enako število objektov, se pri razvrstitvi upošteva čas potrditve zadnjega objekta.
    • Vsak tekmovalec opazuje samostojno. Tekmovalec lahko ima ob sebi še največ enega pomočnika. Ta mu lahko pomaga pri delu, razen pri rokovanju s teleskopom.
    • Na enem teleskopu lahko tekmuje le en tekmovalec.
    • Uporaba teleskopov z vodenjem je dovoljena, vendar tekmovalec pri iskanju objektov ne sme uporabljati sistema GO-TO. Dovoljena je uporaba filtrov na okularjih. Na ekvatorialnih montažah morata biti deklinacijski in rektascenzijski krog prelepljena, tako da nista vidna. Uporaba naprav in programske opreme, ki delujejo v povezavi z GPS sistemom ni dovoljena.
    • Tekmovalec razen teleskopa lahko uporablja še binokular, vendar mora vse objekte sodniku pokazati skozi isto optično napravo.
    • Najdene objekte potrjuje sodnik. Njegova odločitev je končna. Sodnik označi začetek in konec tekmovanja ter morebitne vmesne odmore ali prekinitve, če so potrebne.
    • Tekmovalci morajo uporabljati svetila zastrta z rdečim filtrom. Svetila z belo svetlobo niso dovoljena!
    • Objekt, ki ga tekmovalec prijavlja, naj bo v sredini zornega polja. Če je v zornem polju več Messierjevih objektov hkrati, je tekmovalec dolžan posamezne objekte identificirati sodniku.
    Dostop do prizorišča M+M:
    Po avtocesti do izvoza Slovenska Bistrica – jug, nato mimo trgovskega centra na desni strani, do drugega rondoja, kjer zavijete desno skozi središče Slovenske Bistrice. Na koncu naselja, tik preden se cesta začne vzpenjati, zavijete na levo (smerokaz Šmartno na Pohorju), čez nekaj deset metrov pa na desno preko mosta čez Bistrico. Od tod naprej vse do Šmartnega na Pohorju ni večjih cestnih odcepov.
    Dodatne informacije in prijave:
    - Telefon: 040 811 055 (Igor Žiberna)
    - Elektronska pošta: igor.ziberna @ um.si
    Vljudno prosimo, da zaradi organizacijskih razlogov prijave s številom udeležencev oddate tudi, če ne boste tekmovali, pač pa boste prisostvovali le kot gost. Udeležba je brezplačna. Vsekakor je zaželeno (ni pa nujno), da prinesete s seboj svoj daljnogled ali teleskop. Prijave oddajte na zgornji elektronski naslov do ponedeljka 16. oktobra 2017.
    Prijazno vabljeni
    Igor Žiberna, Astronomsko društvo Orion Maribor
    Darja Kozar Balek, Vodja Regionalnega centra ZOTKS


  • Nov tip gravitacijskih valov, zlitje dveh nevtronskih zvezd
    - 16. oktober 2017

    Prelomno znanstveno odkritje: nov tip gravitacijskih valov, zlitje dveh nevtronskih zvezd

    Sodelovanje znanstvenikov vsega sveta, tudi slovenskih
    16. oktober 2017 - RTV SLO
    Več tisoč znanstvenikov in 70 najzmogljivejših observatorijev sveta je družno opazovalo nikoli prej viden dogodek: zlitje dveh nevtronskih zvezd, tako v težnostnih valovih kot v svetlobi.

    Observatorija za težnostne valove LIGO ter VIRGO sta videla, kako sta se v 130 milijonov svetlobnih let oddaljeni galaksiji združili dve nevtronski zvezdi. Zaznala sta ju prek težnostnega valovanja, torej motenj v času-prostoru, odru, v katerega je postavljen obstoj. Dogodek je s krajšim zamikom opazovalo še 70 elektromagnetnih in delčnih opazovalnic na kopnem in v vesolju. Gre za pravo rojstvo večglasniške astronomije, eno večjih znanstvenih prelomnic, je za MMC povedala astrofizičarka astrofizičarka v Centru za astrofiziko in kozmologijo na Univerzi v Novi Gorici Andreja Gomboc, ki je tudi sama sodelovala. Dogodek bo podrobneje predstavljen na kopici medijskih konferenc ob 16. po našem času (prenos v živo tudi v tem članku). O njem bo samo tokrat objavljenih 50 znanstvenih člankov, od tega dobrih deset v Nature, Science in Nature Astronomy, v prihodnosti pa še dodatni.

    Večino podrobnosti bomo izvedeli na tiskovni konferenci, ki je v teku; marsikaj pa je za MMC o dogodku pojasnila Andreja Gomboc.

    Novo okno v vesolje
    Pomembno je že samo opazovanje težnostnih valov. To okno v vesolje je za človeštvo na voljo šele zadnji dve leti; kar so jih - po stoletnem iskanju - naposled prvič zaznali, vodilni v projektu LIGO pa so letos dobili Nobelovo nagrado. Tako lahko vesolje gledamo na še en široko uporaben način, ne le s svetlobo. (Informacije o oddaljenem prinašajo še kozmični delci in nevtrini, a premalo za učinkovito, obče gledanje.) Doslej je observatorij Ligo s pomočjo težnostnih valov uspel zaznati štiri dogodke, s čimer je potrdil uporabnost koncepta (zaznave po vrsti: 1, 2, 3, 4). Vse štiri pa so bile zlitja črnih lukenj, tako gostih, kompaktnih nebesnih teles, da jim še svetloba ne uide in so zato nevidna ... a ne v težnostnih valovih.

    Prvič opazovali zlitje nevtronskih zvezd
    Najnovejše odkritje pa se nanaša na druga najbolj gosta telesa vesolja. To so nevtronske zvezde, dober ducat kilometrov velike krogle, tako goste, da je človeškemu umu težko predstavljivo. Vseeno pa ubežna hitrost z njihovega površja ne presega svetlobne, zato so še vedno vidna tudi s pomočjo fotonov. A navkljub nazivu 'zvezda' načeloma niso posebno svetle in znanih jih je zelo malo. Medtem ko so astronomi katalogizirali milijarde "pravih" zvezd, vemo zgolj za okoli 2.500 nevtronskih. Še veliko manj je znanih parov nevtronskih zvezd - in prav nikoli še nismo neposredno videli združitve dveh nevtronskih zvezd.

    Do 17. avgusta letos. Takrat sta observatorija LIGO, vsak na svoji obali ZDA s 3.000 kilometri medsebojne razdalje, zaznala krčenje ter širjenje časa in prostora. Napravi sta v bistvu dve laserski "ravnili", ki ves čas merita, ali tam štirje kilometri merijo točno toliko. Sposobna sta zaznati spremembe v velikosti desettisočinke protona. Isto je storil Virgo v Italiji, le da je slednji (za zdaj) nekoliko manj zmogljiv in meri tri kilometre.

    Skozi valove so ugotovili, da je do združitve para nevtronskih zvezd prišlo 130 milijonov kilometrov stran. Izmerili so, da je kroženje zvezd druga okoli druge trajalo okoli 100 sekund. To je sicer je precej več kot pri črnih luknjah, ki so divji ples opravile v drobcu sekunde. To pa zato, ker so črne luknje bolj masivne, bolj medsebojno privlačne.

    Ligo in Virgo sta tudi približno določila izvorno zaplato neba.

    Kaj je nastalo
    Kolikšni sta bili njuni masi ter ali sta se združili v črno luknjo? Prva je imela 1,6 mase Sonca, druga pa 1,1 mase Sonca, so predstavniki Liga pojasnili na tiskovni konferenci.

    "Za zdaj ne vemo, ali je nastala črna luknja. Imamo dve možnosti. Prva je, da nimata dovolj mase, zato je iz dveh nevtronskih zvezd pač nastala ena. Lahko imamo tudi prehodno obdobje, kjer je mase dovolj, a je gravitacija še ni uspela stisniti v črno luknjo zaradi hitrega vrtenja. V tem primeru se telo na neki točki upočasni dovolj, da se spremeni v črno luknjo. Druga možnost pa je, da imata skupaj dovolj mase, da je že takoj nastala črna luknja," je pojasnila astrofizičarka.

    V prejšnjih primerih združitev črnih lukenj sta se telesi navadno ponašali z okoli 30 masami Sonca vsaka, pri združitvi pa se je v obliki gravitacijskih valov porabilo za kar nekaj mas Sonca.

    Vsekakor je skorajda istočasno signal zaznal tudi Nasin teleskop Fermi, je pojasnila Gombočeva. Fermi se bavi z gama žarki, torej svetlobo pri zelo visokih energijah. Tako so prvič doslej pri združitvah dveh kompaktnih objektov, ki so jih videli s pomočjo gravitacijskih valov, (črnih lukenj ali nevtronskih zvezd) zaznali tudi svetlobni zasij; v sevanju gama je trajal dve sekundi.

    Dogodek je sprožil izjemno zanimanje po znanstveni skupnosti celega sveta. Prišlo je do široke organizacije, tekmovanja in tudi sodelovanja; saj je 70 observatorijev, od elektromagnetnih do detektorjev delcev, nemudoma pustilo vse, kar je delalo tedaj, in začelo opazovati ta fenomen, med drugim 7 vesoljski, med njimi tudi slavni Hubble. Slabih 11 ur zatem je eden izmed številnih teleskopov v Čilu našel tarčo: piko na robu galaksije NGC 4993, ki je poprej ni bilo. Oddaljena je ravno 130 milijonov kilometrov, kar je potrdilo težnostne izračune.

    Svetloba po celotnem spektru je poskrbela še za nekaj informacij, ki so jih astrofiziki že dolgo iskali. Za začetek so dobili dokaze v prid teoriji kilonove oz. makronove. Teorija pravi, da pri združitvi dveh nevtronskih zvezd (ali nevtronke ter črne luknje) nastajajo težki elementi, ki so bogati z nevtroni. Ti elementi nato radioaktivno razpadajo, pri tem ogrevajo snov ki je v okolici, ta pa sveti pretežno v infrardeči svetlobi.

    Kilonova je torej vidna posledica tovrstnih združitev. Prvič so jih napovedali pred 30 leti in do zdaj ni bilo neposrednih dokazov zanje.

    Dobili so tudi neposredni dokaz, da se v teh trčenjih proizvajajo elementi, kot so platina, zlato in uran.

    Sevanje gama
    Andreja Gomboc je strokovnjakinja za izbruhe sevanja gama, ki je na tem področju objavljala tudi v prestižni reviji Nature, zato je bil dogodek kot nalašč za preučevanje. Sodelovala je v okviru raziskovalne skupine, ki je dogodek opazovala prek ESO-jevega Zelo velikega teleskopa (VLT).

    Teorija o izbruhih sevanja gama pravi, da obstajajo dolgi in kratki. O dolgih, ki trajajo več kot dve sekundi, vedo veliko, med drugim zato, ker jih je lažje opazovati. Nastanejo ob "smrtih" zelo masivnih zvezd. Ko te "pokurijo" večino goriva, se sredice začnejo sesedati same vase, pri čemer se sredica zdruzne v bolj kompaktno telo, zunanje plasti odpihne ven (kar poskrbi za očem prijetne prizore), na obeh polih pa pride do najsilnejše eksplozije vesolja, izbruha sevanja gama. Dva ozka curka posvetita daleč v vesolje.

    Tokrat so imeli izjemno srečo, da je poleg prve neposredne detekcije združitve nevtronskih zvezd v težnostnih valovihzaznali tudi izbruh sevanja gama. Ta je za zlitjem zaostajal za 1,7 sekunde in podal potrditev teoriji o kratkih izbruhih gama, ki pravi, da ti nastajajo prav pri združitvi dveh masivnih objektov. Doslej neposrednega dokaza niso imeli.
    Polarizacija svetlobe in kilonove
    V skupini, v kateri sodeluje Andreja Gomboc, so tudi izmerili polarizacijo svetlobe, ki je od izvora prihajala še dneve. Polarizacija pove, v kolikšnem deležu svetlobe električno polje niha v neki določeni ravnini, in nam govori o urejenosti magnetnega polja v delu vesolja, kjer je svetloba nastala. Pri tokratnem dogodku je bila polarizacija zgolj 0,5 odstotna, kar pomeni, da je urejeno magnetno polje ni bilo prisotno, je pa v skladu z modelom kilonove. Objava je v Nature Astronomy.

    Nadalje so ugotovili, da je izvor sprva večinoma žarel v modri komponenti svetlobe, ki je kmalu potemnela. Obenem je rdeča komponenta svetlobe začela pridobivati na siju. To je konsistentno s prej omenjeno teorijo kilonove, saj radioaktivni razpadi elementov, ki nastanejo v jedrskih reakcijah ob zlitju nevtronskih zvezd, ogrevajo okolico, slednja pa žari v infrardeči svetlobi.

    Kaj sploh so gravitacijski valovi
    Obstoj je postavljen v "tkanino" prostor-čas. To tkanino ukrivlja prisotnost mase. Če masa pospešuje, ukrivljenost prostora-časa ni več statična, temveč pospešek skoznjo pošlje valovanje. Ti valovi so pretanjeni in izjemno veliko mase jih mora povzročiti, da jih sploh lahko zaznamo.

    To se navadno zgodi v binarnih sistemih, ko dve telesi krožita v paru okoli skupnega težnostnega središča, denimo dvojne črne luknje, binarne zvezde, lahko pa tudi nekatere nevtronske zvezde. Če dve črni luknji krožita okoli skupnega težišča, je to pospešeno gibanje in razpošlje motnje v prostoru-času daleč naokoli. Zaradi težnostnega valovanja sistem izgublja energijo, zaradi česar se telesi vedno bolj približujeta, dokler se slej ali prej ne zlijeta. Težnostno valovanje je povezano tudi z visokoenergijskimi dogodki, kot so eksplozije zvezd (supernove) - ali celo sam veliki pok.

    Gravitacijski valovi, ki pri tem nastanejo, so kljub nepredstavljivo visokim oddanim energijam zelo, zelo šibki in majhni. Le kot primer: prostor med dva milijona kilometrov oddaljenima objektoma se skrči za milijoninko milijoninke metra. Tudi zato so jih desetletja neuspešno poskušali zaznati s površja Zemlje, saj je tudi planet sam moteč dejavnik.

    Kaj so nevtronske zvezde
    Zvezde v svoji aktivni eri v nedrjih pod silnim pritiskom in temperaturo zlivajo lažje atome v težje, denimo vodik v helij, in če so masivnejše, tudi kaj težjega po periodnem sistemu. Pri tem se sprošča ogromno energije, ki med drugim greje nas na Zemlji. Energija sili navzven iz zvezde in preprečuje, da bi se pod lastno težnostjo sesedla. Ko pa "goriva" začne zmanjkovati, težnost zmaga. Zvezda eksplodira kot supernova. Zunanje plasti odnese daleč stran, jedro zvezde pa se sesede in skrči.

    Sesedanje je izjemno silno - tako močno, da "lomi" atome. Ti so sestavljeni iz treh gradnikov: protonov in nevtronov v jedru ter elektronov, ki krožijo nekje okoli. Skupaj jih držijo sile, ki so po svoji naravi neprimerljivo močnejše od gravitacije. Toda pri sesedanju jedra zvezde postane masa tako gosta, da začne težnost prevladovati tudi nad njimi. Z atomov "oddrobi" elektrone, ti pa podivjano švigajo naokoli, se zaletavajo v protone in jih s tem spreminjajo v nevtrone. Jedro hitro postane dokaj (a ne popolnoma) homogena gmota nevtronov, ki se gnetejo na dober ducat kilometrov široki krogli. Takšni torej, ki bi lepo prekrila ljubljansko občino ali pa newyorški Manhattan.

    Tako nastane nevtronska zvezda, pravzaprav velika gmota zgoščenih atomskih jeder in prizorišče skrajnosti. V slabih dvajsetih kilometrih je zgoščene snovi za nekaj Sonc in ena sama žlica te zvezde bi bila primerljiva z maso skorajda tisoč egipčanskih piramid. Težnost na njej bi bila takšna, da če bi človeško telo "spustili" z enega metra od njenega površja, bi vanj treščilo s hitrostjo nekaj milijonov kilometrov na uro. Mesto trka pa ne bi bilo videti kot tipično prizorišče zločina s krvavimi madeži in kostmi, saj bi sila ob dotiku, kot rečeno, raztreščila še atome in meso hitro homogenizirala s preostalo snovjo. Težnost je tolikšna, da skoraj popolnoma zgladi površino zvezde; največje "gore" so kvečjemu lahko visoke kak milimeter.

    Neposredni prenos LIGO-ve medijske konference (le v angleščini)



  • Cassinijev zadnji posnetek
    - 15. september 2017
    Avtorstvo slike: NASA, JPL-Caltech, Space Science Institute
    Pojasnilo: Kot je bilo načrtovano je vesoljsko plovilo Cassini 15. septembra trčilo v zgornjo atmosfero Saturna po 13 let dolgem raziskovanju Saturnovega sistema. Z do konca prižganimi raketnimi motorji je njegov vstop v atmosfero sledil 22 mimoletom Velikega finala med Saturnom in njegovimi obroči. Cassinijev zadnji signal je potreboval do Zemlje in antenskega sistema Deep Space Network v Canberri, Avstralija 83 minut, kjer so ob 11:55 UT tudi zabeležili izgubo povezave. Za vesoljsko plovilo je bil Saturn svetel in Sonce je bilo nad njim, ko je zaoralo skozi vrhove oblakov plinastega velikana z okoli 113.000 kilometri na uro. Cassinijev zadnji posnetek prikazuje mesto trka ure prej, ko je bilo še na nočni strani in vrhovi oblakov osvetljeni od svetlobe prstanov -- Sončeve svetlobe odbite od Saturnovih obročev.
    VIR: https://apod.fmf.uni-lj.si/ap170916.html


    Popolni Sončev mrk v ZDA - 21. avg. 2017 (USA - Total Solar Eclipse)




    ...............
    ..........






    Popolni Sončev mrk 145. sarosa je potekal od obale do obale čez Združene države 21. avgusta 2017. Saros ima periodo 18 let, 11 in 1/3 dneva. Mrki, ki si sledijo s periodo enega sarosa pripadajo isti številki serije sarosov in so si zelo podobni. Vendar pa se pot popolnega mrka zaporednih Sončevih mrkov istega sarosa na Zemlji premakne, ker se planet v dodatnih 8 urah dneva zavrti (za 120 °). In pred 18 leti smo lahko kar iz Evrope opazovali popolni Sončev mrk - a je kaj povezan z letošnjim? JA: 145. sarosu je pripadal dudi popolni mrk pred 18 leti, 11. avgusta 1999 in je bil za 120 stopinj zamaknjen glede na letošnjega. Takratni mrk je bil tako viden iz Evrope - tudi dela Slovenije - veliko se nas je udeležilo opazovanj širom srednje Evrope in SV Slovenije - res izjemno.
    Mrk je opazovala in slikala v kraju Casper (okrog 1600 m n. v., ZDA, država Wyoming ) tudi skupina ljubiteljev astronomije iz Šentvida: iz Univerze ze tretje življenjsko obdobje, iz skupine Repatice in kometi, nekateri člani AD Vega in AKGŠ (štirje so šli že pred nami na drugo lokacijo v lastni režiji, nekaj pa jih je ostalo doma), ter nekaj člnov DMFA Slovenije in ostalih lubiteljev mrkov in narave, vsega lepega. Skupaj nas je bilo v skupini 16. Iz DMFA je bil med nami tudi dr. prof. Mitja Rosina, s katerim sva skupaj načrtovala pot, skupaj smo bili že v Turčiji. Tokratno potovanje je prevzel Miha Ahčan iz agencije TravelClub - glede na starost prisotnih na zelo inovativen piknik način - na koncu so bili vsi zdovoljni z načinom prehranjevanja v narodnih parkih, v naravi, med veveričkami (chipmunki), jeleni, losi, v daljavi pa medvedje, bizoni, kače ...
    Tokratni Sončev mrk je, zaradi višine opazovališča (približno 1600 m n. višine) bil zelo kontrasten (podrobnosti korone so precej izstopale). Po lokalnem ameriškem času (Mountain Daylight Time (MDT)) je bil v Casperju začetek prekrivanja Sonca z Luno (prvi stik) ob 10:22:17 in začetek popolnega mrka (drugi stik) ob 11:42:39 (popolna zatemnitev je najbolj atraktivna, trajala je okrog 2 min. in 26 sek.), zadnji stik Lune in Sonca je bil ob 13:09 ure – konec mrka. Po slovenskem poletnem času (za kolege v Slo. - glede na Casper) je bil začetek prekrivanja Sonca z Luno ob 18:22:17 in začetek popolnega mrka ob 19:42:39.
    S sabo sem vzel 2 fotoaparata (1,3 kg), namizno enoročno Dobsonovo montažo (1 kg), na katerega sem pritrdil refraktor 80 mm, f/4 (1,5 kg), okularje (0,7 kg), daljnogled Minolta (8-20X50 zoom, 1 kg), mini prenosni pc z vsemi polnilci in adapterji (1,8 kg) za sprotno prenašanje slik na server, filter za opazovanje Sonca skozi teleskop, 4 očala za opazovanje Sončevega mrka (dvoja očala sem razdelil kolegom, ki so bili brez) ter registrator temperature in vlage. Skupaj torej vsaj 7,3 kg opreme - kar je za tako potovanje kar veliko, sploh pa nerodno. Osebna prtljaga za na letalo je omejena na 8 kg in tudi dimenzijsko (v nahrbtnik sem tako lahko, poleg optike, dal še samo nekaj srajc in ostale nujne osebne prtljage). Iz teh razlogov sem doma pustil Lunt H-alfa teleskop, žal. Izkazalo se je, da je bil teleskopek refraktor 80 m, f/4 izjemno dobra rešitev. To kažejo tudi slike - uporabljali so ga tudi Američani, ki so se nam pridružili med opazovanjem mrka - zelo so nas pohvalili ... No - Američani so nasploh vljudni, če seveda pozabimo na njihovo zgodovino ...
    S teleskopkom smo opazovali tudi nočno nebo, ki je na zahodu ZDA - na višinah 2000 m in več, kjer je redka poseljenost in tozadevno zelo malo svetlobe - zelo temno. Luna, Jupiter, M31, M27, Albireo ... so bili krasno vidni, sploh vse pa je navdušil Saturn - kar niso mogli verjeti, da se tako dobro vidi s tako malo napravo pri povečavah 72x in 100x. Sopotnik Vito mi je zatrdil, da je nekje v Italiji opazoval s precej večjim teleskopom - a slika ni bila veliko boljša. Ker smo se spustili na geografske širine okrog +35 °, sem po dolgih letih spet brez težav opazoval celotno ozvezdje Škorpijona, Saturn in tudi Jupiter, sta bila visoko na nebu, Strelec pa je sijal v vsej svoji lepoti (M22, Laguna in Trifid so kar žareli).
    Pred in posebej po mrku smo potovali po ZDA, okrog 5000 km, večinoma po njihovih izjemnih nacionalnih parkih. Vsako tako potovanje nosi s sabo težo utrujenosti, medsebojnih težavic - a kot vedno do sedaj (Madžarska 1999, Turčija 2006) - je popolni Sončev mrk skupini spet vrnil novo zaupanje, razumevanje, veselje - seveda samo za nekaj dni ... Potovanje v skupini je kot ponovitev dogodkov, izkušnje iz našega šolanja - vsak razred ima učence, ki so zelo vestni in take, ki so dokaj vestni ter take, ki zamujajo, ne poslušajo, a so zabavni na drug način ... in to je realno življenje, kdor ga sprejme, veliko lažje živi, kdor ga ne - išče idealnega človeka - a taka iskanja so neuspešna, kdaj tragična. Kar 7 udeležencev naše družbe še nikoli ni bilo deležnih občutkov, barv, ..., popolnega Sončevega mrka. Pojavi, kot so nadrealistične barve, veterček, seveda korona, obnašanje narave, ptic, rožič, nalezljivi duh navdušenja ... med mrkom, so vse prevzeli, jim obudili občutke posebne začaranosti, nenadejane hipnoze, ki te sprašuje - v katerem prostoru in času se sploh nahajaš. Sploh pa je bil dogodek pravo presenečenje za tiste, ki so prvič doživeli popolno zakritje Sonca z Luno. Le eden iz skupine je bil cel čas nekoliko skeptičen - spraševal je "pa kaj ti dve minuti - pa zakaj ne bi gledali le delnega mrka nekoliko južneje kar iz hotela ...", na koncu je radikalno spremenil svoje mnenje.
    Večer pred mrkom sem predstavil opremo, njeno uporabo, na kaj moramo biti pozorni med mrkom (prvi stik - poljub Lune in Sonca, drugi stik, diamantni prstan in Bailyevi biseri [Lunin rob ni raven, žarki se prebijejo do nas skozi doline Luninega površja - ta rob imenujemo tudi Lunin limb], morebitni izbruhi na Soncu - protuberance, veličastna korona (to je plazma s temperaturo nekaj milijonov kelvinov, ki obdaja Sonce in jo oblikujejo silnice magnetnega polja - fotosfera, ki sicer predstavlja mejo vidnega dela površine Sonca, ima temperaturo okrog 6000 K - prvi je to vrednost izračunal slo. fizik Jožef Stefan iz lastnega zakona o sevanju črnega telesa), tretji stik, spet diamantni prstan ..., četrti stik [zadnji poljub in konec mrka]; da se Sonca nikoli in prav nikoli ne gleda s teleskopom ali daljnogledom brez ustreznega filtra, ker drugače izgubimo vid za zmeraj ...). Nekaj malega smo povedali tudi o izjemnem pomenu mrkov za metriko v vesolju, o potrditvi Einsteinove splošne teorije relativnosti, o zgodovinskih "zlorabah" mrkov v politične namene (Lunin mrk leta 1504 je rešil "Krištofa Kolumba" pred gotovo smrtjo - ali bi bile danes ZDA take kot so, če ne bi zavojevalci poznali astronomije in z njo prepričali domačinov, da jim pomagajo ...?). Pri izračunu dogodkov v vesolju pa tako nismo mogli brez omembe J. Keplerja in njegove nebesne mehanike. Predstavil sem tudi animacijo mrka, tako da smo bili popolnoma priravljeni na mrk.
    Vsak je lahko naredil tudi nekaj posnetkov mrka skozi teleskop, a le pred popolno fazo, saj je bil teleskop med popolnim mrkom namenjen za slikanje korone in diamantnega prstana ... Tako smo hkrati naredili eno od vaj preproste astrofotografije in sicer slikanje skozi okular. Sonce v tem času navidezno potuje skozi ozvezdje Leva, med mrkom je bilo čisto blizu zvezde Regul. Med popolnim mrkom se je pričakovano zelo dobro videla Venera. Sonce je bilo za "minimum" kar bogato posejano s pegami. Te smo spremljali še naslednje dni in ocenjevali rotacijo Sonca (kot Galilei). Pege smo risali kar na krožnike ...
    Seveda sem sam moral iskati ravnovesje med opremo, ceno opreme in potovanja, časom, ki ga težko najdem, med odsotnostjo od bližnjih, med mnogimi ostalimi dilemami, zdravjem ... in potovanje ter posnetki so rezultat, kompromis mogočega v danem trenutku.
    Še o dialogih z Američani - eden prvih, ki je načel politiko, je dejal, da si lahko Melanijo kar, skupaj s Trumpom, vzamemo v Slovenijo. Vsi ostali pa so bili (recimo) počaščeni, ker prihajamo iz Slovenije, od koder je prva dama ZDA in so nas prav lepo sprejeli - se z nami pogovarjali v stilu, da se ljudi sodi po njihovih delih ... Politika tam (ŠE) ni prva tema za razdor med ljudmi, kot to slikajo EU mediji ... Med nami je krožil zanimiv dovtip - ker je moja partnerica Marjetka iz Sevnice, velja, da imava jaz in predsednik ZDA le nekaj skupnega - to je taščo iz Sevnice.
    Zagotovo pa sedaj večina Američanov ve za Slovenijo in tudi, kje leži - vsaj približno. Kdo pa recimo v Sloveniji ve, da v državi Wyoming (od koder smo opazovali mrk), ki je 11X večja od Slovenije, živi le pol milijona ljudi? V dveh tednih smo videli dve nesreči. Sami nismo doživeli nobene kraje, ali kake druge neprijetnosti - čeprav smo bili tudi v nekaterih večjih mestih, tudi med indijanci plemena Navaho (Navajo) v Arizoni.
    Če slučajno še kdo ne pozna nekoliko drugačnih pravil v prometu - - v ZDA lahko pelješ v desno tudi pri rdeči luči, če je seveda to varno in na avtcestah prehitevaš po vseh pasovih (a policija strogo nadzoruje hitrosti in kaznuje izsiljevanja). Imajo še marsikaj zanimivega, kar bi lahko prevzeli ... - recimo določene tehnične rešitve. Če hočeš začutiti pomen vzgona, se moraš skopati v Velikem slanem jezeru (Great Salt Lake). Med nami je bilo kar nekaj pogovorov o ZDA, EU o Indijancih, afroameričanih, muslimanih, o čudnem toku svetovne zgodovine v zadnjih osmih letih, kdo je koga zamenjal in nastavil ..., a razprave so potekale strpno in bilo je zelo zanimivo ... ZDA niso enovita dežela in imajo tako zelo svetlo plat bivanja kot precej manj svetlo - a katera država nima tega protislovja. Podobni pomisleki so se nam porajali tudi leta 2006 - ko smo se odpravljali na ogled Sončevega mrka v Turčijo - vemo, da tam ni ravno vse tako kot bi moralo biti (a mediji so začuda do nekaterih držav zelo popustljivi). Ni posebej potrebno omenjati - da so ZDA mešanica vsega in vseh kultur. So tako dobra, kot slaba vest Evrope. V spomin se mi je vtisnila ostarela gospa, izrazitih oči, bila je zelo podobna očetovi sestrični, ki je povedala, da neskončno uživa v narodnih parkih, da je potomka Angležev, Ircev, Poljakov, Rusov, ... in da je že velikokrat obiskala Evropo - bila je vedoželjna, kljub letom je slikala in spet na novo spoznavala svet, pozna tudi Slovenijo.
    Iz zgodovine so poznana dejstva - da nobena politična skupnost, država, velesila ni večna. A dokler ljudje dobesedno drejo v ZDA po obljubljeno boljše življenje in hkrati državljani ZDA ne zapuščajo domovine, ne migrirajo v ostali svet, se za ZDA ni za bati. Da pa veliki žal pritiskajo na majhne - ni nič novega in posebnega - je pa razlika, kdo te nadzoruje in postavlja pogoje ... Resnica - kaj je prav in kaj narobe na tem svetu - pa tako ni v lasti nobenega od nas ... Imamo le zapisana in nenapisana pravila, ki pa jih dokaj radi kršimo ... in prav v stopnji kršenja pravil, se kulture bistveno razlikujejo med seboj - no, razlikujemo so tudi v ostalih lastnostih. Zagotovo pa mrk združuje ljudi - mnogi, ki so skoraj pod prisilo šli v ZDA (pod vtisom medijev, da je v ZDA vse narobe) - kaka žena je tako prisilila moža na pot in obratno - so dejali, da se tja še zagotovo vrnejo. Je pa polet če lužo zelo, zelo naporen (dobrih 10 in 11 ur sta trajala naša poleta, samo potovanje pa lahko traja tudi več kot 20 ur - povezovalni poleti, poti na letališča, temeljiti pregledi, spraševanja kam, zakaj, kako dolgo ...), tukaj je še časovna razlika - a če je lep dan in letiš v ZDA podnevi, vidiš ogromno lepega - nevsakdanjega - tudi človeku neprijaznega, a izzivalnega, Islandijo, ledenike, gore, ledene gore, Grenlandijo, velika jezera, ... Doživiš, vidiš podobo zajetnega kosa naše ljube Zemlje v enem dnevu ...
    Sledi nekaj slik, zbirka se bo dopolnjevala.



    Luna dan pred mrkom - tanek srp viden le skozi daljnogled - posnel iz hotela (mesto Loveland).














    To je zloženka (fotomontaža) Sončevega mrka in krasnega prizora iz narodnega paraka (Rocky Mountain National Park) - Colorado (losovka pije vodo). Posnetka sta del zapuščine naše odprave, zložena skupaj pa kažeta vsebino našega potovanja - mrk in ogled ohranjene narave narodnih parkov.


    Potek temperature in vlage med Sončevim mrkom - Casper, ZDA: 21. 8.2017. Graf je podoben tistima iz Madžarske in Turčije, a z nekaj pomembnimi rzlikami. Temperatura je ob tem mrku padla kar za 6 °C, oziroma celo za 9 °C, če bi upoštevali temperaturo po polni fazi mrka. Na kocu, ob 13. h, je temperatura spet padla, ker so se pojavili oblaki, skozi katere se ni več dobro videl zadnji stik. Imeli smo toraj kar veliko sreče, da se med poplno fazo ni zgodilo kaj podobnega. Kar kaže tudi spodnja animacija satelitskih posnetkov mrka. Temperatura pri prejšnjih mrkih je padla zgolj za 3,5 °C na Madžarskem, ozoroma samo za dobri 2 °C v Turčiji. Očitno je izsevanje učinkovitejše na višjih nadmosrkih višinah (manj ozračja, manj vlage), kot na nivoju morja, ki je še dodaten bazen toplote. Tudi do minimuma temperature je poteklo le 15 min po koncu popolnega mrka (fazni zamik med zatemnitvijo in temperaturo - enak princip kot pri dnevni ali letni temperaturi in višini sonca). Temperaturni padci med mrkom so odvisni od letnega časa, ure začetka mrka, trajanja mrka - popolne faze, stanja tal (mokra, suha, albedo, specifična toplota ...), stanja atmosfere (količine toplogrednih plinov, predvsem vlage), nadmorske višine, geografske širine ... Vsi ti dejavniki nam narekujejo, da smo previdni pri primerjavah mrkov glede na nihanje temperatur. Relativna vlaga je precej nihala med padanjem in naraščanjem temperature - variabilnost je posledica vetra, ki je prinašal suh zrak iz okolice. Potekala je tudi debata o smeri vetra - a smer vetra ni bila zgolj pogojena z mrkom in ohlajanjem centralne črte - na to delno kaže satelitska slika.
    Na JV ZDA nekateri mrka sploh niso videli - oblačno, tudi dež. Mi smo zato izbrali kraj Casper, kjer avgusta pade le 7 mm padavin in je oblačnost manj verjetna (ker je v skupini bilo precej manj mladih ljudi pa smo iskali tudi udobje - stranišče ..., Casper je to nudil).


    Zanimiva je tudi primerjava našega grafa z rezultati meritev iz nekoliko bolj korektno postavljene meteorološke postaje v Casperju.
    Vir: http://www.thesciencezone.org/total-solar-eclipse-recap.html
    Na tem grafu, če pretvorimo fahrenheite v °C [ Tc = (5.0/9.0) * (Tf - 32) ], je minimalna temperatura za 1,7 °C nižja, maksimalna pa za stopinjo višja. Časovni potek je enak. Razliko lahko pripišemo mikroklimi, predvsem pa različni postavitvi termometra in frekvenci meritev. V našem primeru je bil zaklon proti sevanju kar dežnik - kar pa ni ravno optimalno - a za oceno in primerjavo čisto dovolj. Tudi nihanja temperature so podobna.
    Ker v ZDA striktno uporabljajo za enoto temperature fahrenheite, smo uporabljli različne približke za pretvorbo v °C. Recimo 1.1*(Tf - 32)/2 - no po določenem času bi se navadili kar na fahrenheite (°F). 100 °F pomeni že kar hudo vročino, tako zunaj kot v našem telesu, 70 °F je prijetna sobna temperatura, celo 118 °F (47.8 °C), kar smo doživeli v Nevadi na jezu reke Colorado (Hoover Dam) pa je bil za vse pekel - za večino tudi temperaturni rekord. Arizona (puščava) je nasploh znana po izjemno visokih temperaturah - tja čez 50 °C.
    * Pretvorba med Fahrenheiti in Celzijevimi stopinjami


    Satelitski posnetek mrka 21. 8. 2017 - ZDA.


    Strateški posvet pred mrkom - predstavitev opreme in samega poteka mrka, kraj Rawlins, država Wyoming - 20. 8. 2017.


    Naše dame na višini 3,696 m (12,126 feet, Cottonwood Pass, Kolorado) - Rocky Mountains (Skalno gorovje). Najvišji vrh Skalnega gorovja je Mount Elbert v ameriški zvezni državi Kolorado. Leži 4401 m nad morjem. Mi smo se pozvpeli z avtomobili in malo peš, praktično na višino 3700 m (pri hitri hoji smo začutili takojšnjo utrujenost, globoko dihanje).


    Priprave na mrk - Casper, jutro 21. 8. 2017.









































    Zgoraj sta pošti naših skupin iz ZDA naslovljeni na naše prijatelje v Sloveniji, ki se niso udeležili poti.


    Še na kratko o programu potovanja.



    Prepotovali smo države:
    - Colorado,
    - Wyoming,
    - Montana,
    - Idaho,
    - Utah,
    - Arizona,
    - Nevada.


    ČASOVNI PAS:
    - DENVER IN SALT LAKE CITY -8 UR
    - PAGE, GRAND CANYON IN LAS VEGAS -9 UR
    HOTELI NA POTI:
    Denver: Holiday Inn ***+
    Rocky M.: Travelodge Loveland ***
    Rawlins/Casper: Days Inn ***
    Buffalo: Super 8 ***
    Cody/ Yellowstone NP: Holiday Inn
    Idaho Falls/ Teton: Best western cottontree inn ***+
    Salt Lake: Crystall Inn & suites ***+
    Zion NP: Washington Quality inn ***
    Bryce NP: Bryce view Lodge ***
    Page: Quality Inn Lake Powell ***
    Grand Canyon: Maswik Lodge ***
    Las Vegas: Excalibur resort & Casino ***+

    Časovnica 15-dnevnega potovanja po Združenih državah Amerike.

    17.8. Ljubljana - Denver (Colorado).
    Polet iz Zagreba (06.45.)/pristanek v Munchnu (na voljo cca 3 ura časa) polet do Denverja (cca 10 ur).
    Spoznavanje z običaji življenja z ZDA.
    18.8. Denver - Rocky Mountains NP.
    Krožni ogled mesta ( kovnica, borza...), nato po avtocesti do hiše Buffalo Bill-a, nadaljevanje proti narodnemu parku Rock Mtns... Priložnost za prvi krajši pohod. Nočitev na obrobju parka.
    19.8. Rocky Mountains NP
    Cel dan namenjen malo daljšemu pohodu po tem slikovitem narodnem parku.
    20.8. Rocky Mountains - Cheyenne - Douglas / Casper
    Dopoldne možnost še kratke ture, okoli poldneva pa nadaljevanje proti severu, skozi največje mesto države Wyoming- Cheyenne, nato pa proti mestecu Douglas/ Casper. Po prihodu v Casper/Douglas bomo poiskali ustrezno točko za opazovanje mrka.
    21.8. Casper
    Do 14. h je čas za opazovanje mrka.
    22.8. Casper - Yellowstone NP
    Zgodaj zjutraj odhod proti NP Yellowstone, opazovanje gejzirjev in ostalih znamenitosti tega prvega NP v ZDA.
    23.8. Yellowstone NP- Grand Teton NP
    Še nekaj časa za Yellowstone, nato vožnja proti jugu in ogled parka Teton in Jacksonhole, kjer bomo lahko opazovali čudovito naravo. Nočitev na južnem delu pod parkom.
    24.8. Grand Teton NP - Salt Lake City, kopanje v Slanem jezeru
    Šenekaj časa za Teton NP, popoldne pa prihod v Salt lake City, olimpijsko mesto. Sprehod mimo Mormonskega središča LDS, nato pa proti slanemu jezeru ... Mimogrede bo še neekaj časa za kopanje v slanem jezeru. Prenočevanje v južnem delu tega olimpijskega mesta ( Provo).
    25.8. Salt Lake - Cedar City - Zion NP
    Zjutraj nadaljevanje na jug. Odhod proti narodnemu parku Zion, večino dneva namenimo ogledu ( in hoji) v predelu s čudovitimi kamnitimi skulpturami, previsnimi stenami, "mrežami" in previsi.. spanje v okolici NP Zion.
    26.8. Zion NP - Bryce
    Nadaljujemo proti Bryce Canyonu, cca 1,5 ure vožnje, popoldanska hoja po parku ( hoja po Navajo loop in Queens garden trail), zvečer piknik.
    27.8. Bryce NP - Escalante NM - Cottonwood canyon - Lake Powell
    Še jutranji pogled na Bryce Canyon, nato skozi Escalante Nat Monument ( Grosvenor Arch) in Cotonwood canyon izjemno slikovita cesta, ki pa ni tlakovana, do jezera Powel. Kratko večerno kopanje v Coloradu. Namestitev v kraju Page oz.okolici.
    28.8. Page [Antelope Canyon] - Grand Canyon.
    Ogled Antelope canyon, ki sodi v domeno indijancev plemena Navajo (vstopnina), nadaljujemo mimo "podkve na reki Colorado" proti Velikemu kanjonu. Sončni zahod, nato ogled filma o raziskovanju kanjona v bližnjem kinu.
    29.8. Grand Canyon - Hoover (jez) - Las Vegas
    Sončni vzhod nad kanjonom, spust v kanjon cca 600 m.v.r ( do Skeleton point), popoldan vožnja do Hooverjevega jezu in naprej proti Las Vegasu, prihod pozno zvečer.
    30.8. Las Vegas
    Dopoldan prosto za oglede mesta ali nakupe, proti popoldnevu pa odhod na letališče in povratek proti Evropi.
    Nočni let.
    31.8. Evropa - Ljubljana (okrog polnoči)
    Pristanek na enem od evropskih letališč (Zürich - Zagreb) in nadaljevanje poleta do odhodnega letališča. Po pristanku odhod proti domu.

    V ceni je bilo všteto:
    - letalski prevoz v ekonomskem razredu do Denverja in nazaj iz Las Vegas-a s pripadajočimi pristojbinami
    - namestitev v hotelih *** na primernih lokacijah, nekateri (večina) tudi z brezplačnimi zajtrki
    - vožnja z dvemi ali tremi velikimi SUV (chevrolet Suburban - v vsakemu 5 sli 6 potnikov), enega vozi vodnik, v drugem je šofer eden od (ali več) od potnikov - radio povezava med avtomobiloma
    - vstopnine v vse narodne parke na osnovi Travelclubovih letnih kart
    - vodenje in organizacija potovanja
    - skupinsko zdravstveno zavarovanje oseb v tujini z asistenco - CORIS
    doplačila:
    - enoposteljna soba ...
    - Antelope canyon ( 33 usd)
    - stroški goriva in parkiranja ( cca 50-70 usd na osebo) - napitnine (veliko ...)

    - preverjeni in znani hoteli 3* v centrih mest oz. pri vhodih v narodne parke – v veliki večini tudi z zagotovljenim brezplačnim in varovanim parkirnim prostorom ter brezplačnim WiFi-jem.


    Več gradiva (tudi animacija) bo objavljenega na: Popolni Sončev mrk - ZDA 21. avg. 2017 (slike)






  • Hitri spekter Sonca
    - 7. sep. 2017



    Hitri spekter Sonca
    Avtorstvo slike & avtorske pravice: Yujing Qin (University of Arizona)

    Pojasnilo: Na jasnem nebu Madrasa v Oregonu, ta sestavljeni posnetek mrka prikazuje kromosferski ali hitri spekter Sonca. Na sliki so poravnane samo tri ekspozicije, posnete 21. avgusta s teleobjektivom in uklonsko mrežico. Na direktnem posnetku na skrajni levi je Sončev diamantni prstan, ki na začetku in koncu popolnega mrka obdaja silhueto lunarnega diska. Z uklonsko mrežico razširjen v spekter barv proti desni, tvori Sončev fotosferski spekter dve neprekinjeni črti. Te ustrezajo bliskom diamantnih prstanov sicer močno preosvetljenega Sončevega diska. Pri vsaki valovni dolžini svetlobe, ki jo oddajajo atomi okoli tankega loka Sončeve kromosfere so vidne posamezne slike mrka. Najsvetlejše slike ali najmočnejša kromosferska emisija je od vodikovih atomov. Rdeča emisija vodikove alfa črte je na skrajni desni, modra in škrlatna emisija pa sta proti levi. Med njima je najsvetlejša emisija od atomov helija, elementa, ki je bil prvič odkrit šele v hitrem spektru Sonca.

    VIR: https://apod.fmf.uni-lj.si/ap170907.html




  • Astronomski krožek G. Š.,
    - 10. sep. 2017


    Bil je oblačen večer. Posvetili smo se obnovi in nakupu opreme:
    a)
    Stojalo za daljnogled
    http://www.teleskop-express.de/shop/product_info.php/info/p3882_Orion-Paragon-Plus-Binomount---Montierung-fuer-Fernglaeser.html
    - ali kako podobno
    b)
    - korektor atmo. disperzije
    - "Stereo Binocular Viewer"
    c)
    SkyMaster 25x100 - daljnogled
    http://www.teleskop-express.de/shop/product_info.php/info/p6291_Celestron-SkyMaster-25x100-Fernglas-mit-Fotostativ-Adapter.html
    ali
    http://www.teleskop-express.de/shop/product_info.php/info/p2694_TS-Optics-28x110-MX-MARINE-Gro-fernglas---Stickstoff---Gummiarmiert.html
    ali
    večje polje
    http://www.teleskop-express.de/shop/product_info.php/info/p9349_APM-MS-Bino-28x110---wasserdichtes-Fernglas-fuer-hoehere-Vergroe-erungen.html
    Selected as an Astronomy Star Product for 2010!
    http://www.astronomy.com/~/media/import/files/pdf/8/7/3/0910_star_products.ashx
    ali
    http://www.teleskop-express.de/shop/product_info.php/info/p2669_TS-Optics-20x110-MX-MARINE-Big-Binocular---Wide-Angle---Nitrogen-filled.html
    d)
    http://www.teleskop-express.de/shop/product_info.php/info/p1032_Skywatcher-Startravel-150-OTA---Gro-feldrefraktor-150-750mm.html
    e)
    http://www.teleskop-express.de/shop/product_info.php/info/p1347_William-Optics-SWAN-40-mm-2--Super-Weitwinkel-Okular---72--Feld.html
    f)
    http://www.teleskop-express.de/shop/product_info.php/info/p1855_TS-Optics-Astro-Binokularansatz-fuer-Teleskope-mit-Ringklemmung.html
    * in še en okular Hyperion
    g)
    http://www.teleskop-express.de/shop/product_info.php/info/p8937_Kasai-WideBino-28-Kleinfernglas-2-3fach--40-mm-Oeffnung.html

    https://www.cloudynights.com/topic/463676-vixen-sg-21x42-widefield-binoculars/




  • Prvo srečanje v novem šolskem letu 2017/2018
    - 4. sep. 2017


    Prva tema so bili vtisi in fotografije iz ZDA - Sončev mrk 21. 8. 2017. Naredili smo nekaj primerjav, več sledi čez čas. Nobena skupina ni doživela kakih zelo neprijetnih trenutkov med potepanjem po divjem zahodu - mrk pa je bil sevda za vse najlepši dogodek na poti.
    Že med opazovanjem Sonca v ZDA smo opazili kar veliko število peg, po vrnitvi v Slovenijo pa so se velikosti peg samo še večale. To kaže tudi slika iz 6. sep. 2017.


    Sonce in pege skozi H-alfa teleskop 6. sep. 2017.




  • Poletne astro. novičke 2017


    ------ perzeidi 2017 -------
    Nekaj svetlih utrinkov sem videl že 2. avgusta - kar med smrekami Velike Osojnice, res lepo - ob takem dogodku kar takoj dojameš, zakaj je nebo od zmeraj bilo vir hrepenenja, strahu, radovednosti, raziskovanja. Iz 12. na 13. avgust pa sem bil na poti iz Sv. Bolfenka proti Ljubljani - med polnočjo in 2. h sva s hčerko kar iz avta, kljub luni in zaspanosti, videla tri izjemno svetle "padajoče zvezde" (solze sv. Lovrenca).


    Popolni Sončev mrk 145. sarosa


    Popolni Sončev mrk 145. sarosa
    Avtorstvo slike & avtorske pravice: Tunç Tezel (TWAN), Alkim Ün

    Pojasnilo: Na tej sliki popolnega Sončevega mrka je na zatemnjenem nebu svetel planet Venera, mlaj v silhueti in bleščeča Sončeva korona. Sestavljenka sočasnih širokokotnih in posnetkov s teleobjektivom je bila narejena na poti popolnega mrka pred 18 leti, 11. avgusta 1999 blizu kraja Kastamonu v Turčiji. Ta Sončev mrk pripada 145. sarosu. Zgodovinsko znan iz opazovanj Lunine orbite, saros napoveduje kdaj se bodo Sonce, Zemlja in Luna vrnili v isti geometrijski položaj za Sončev (ali Lunin) mrk. Saros ima periodo 18 let, 11 in 1/3 dneva. Mrki, ki si sledijo s periodo enega sarosa pripadajo isti številki serije sarosov in so si zelo podobni. Vendar pa se pot popolnega mrka zaporednih Sončevih mrkov istega sarosa na Zemlji premakne, ker se planet v dodatnih 8 urah dneva zavrti. Tako, da bo naslednji Sončev mrk 145. sarosa prav tako popolni mrk in bo ozek pas popolne faze potekal od obale do obale čez Združene države 21. avgusta 2017.

    VIR: https://apod.fmf.uni-lj.si/ap170811.html

    Popolni Soncev mrk - ZDA 21. avg. 2017 (slike)




    ------------ Hibridni Snčni mrk nad Kenijo ------------

    Če si lovec na Sončne mrke, te to lahko popelje do najbolj zanimivih krajev, kjer spoznaš najbolj zanimive ljudi.


    A Hybrid Solar Eclipse over Kenya
    Image Credit & Copyright: Eugen Kamenew (Kamenew Photography)

    Explanation: Chasing solar eclipses can cause you to go to the most interesting places and meet the most interesting people. Almost. For example, chasing this eclipse brought this astrophotographer to Kenya in 2013. His contact, a member of the Maasai people, was to pick him up at the airport, show him part of southern Kenya, and even agreed to pose in traditional warrior garb on a hill as the hopefully spectacular eclipse set far in background. Unfortunately, this contact person died unexpectedly a week before the astrophotographer's arrival, and so he never got to participate in the shoot, nor know that the resulting image went on to win an international award for astrophotography. Pictured in 2013 from Kenya, the Moon covers much of the Sun during a hybrid eclipse, a rare type of solar eclipse that appears as total from some Earth locations, but annular in others. During the annular part of the eclipse, the Moon was too far from the Earth to block the entire Sun. Next month a total solar eclipse will cross the USA.

    Pojasnilo: Zasledovanje Sončevih mrkov vas lahko pripelje do najzanimivejših lokacij in srečanj z najzanimivejšimi ljudmi. Skoraj. Na primer, sledenje temu mrku je leta 2013 pripeljalo astrofotografa v Kenijo. Njegov kontakt, pripadnik ljudstva Masaji naj bi ga pobral na letališču, mu razkazal del južne Kenije in je celo soglašal, da pozira v tradicionalni bojni obleki na hribu, ko bi, upajmo, spektakularen mrk zahajal daleč v ozadju. Na žalost je njegova kontaktna oseba nepričakovano preminila teden pred njegovim prihodom in tako nikoli ni sodelovala pri snemanju, niti ni vedela, da bo nastala slika (ki jo je naredil, kot si jo je zamislil ...) zmagala na mednarodnem tekmovanju za astrofotografijo. Posneta leta 2013 iz Kenije, Luna zakriva večino Sonca med hibridnim mrkom, redkim tipom Sončevega mrka, ki je iz nekaterih lokacij na Zemlji viden kot popoln, iz drugih pa kolobarjast. Med kolobarjastim delom mrka je bila Luna predaleč od Zemlje, da bi zakrila celotno Sonce. Naslednji mesec bo popolni Sončev mrk prečkal ZDA.

    VIR: https://apod.nasa.gov/apod/



    -------- Druženje 7. avg. 2017 --------




    Delni Lunin mrk, ki je bil v drugi fazi viden tudi iz naših krajev, so nam na Šentvidu zakrili oblaki. Mrk se je začel ob 19.22 uri po veljavnem času, a je pri nas bil viden šele po vzhodu Lune, ki se je zgodil okrog 20.14 ure. Mrk je trajal do 21.18 ure. Vremen za opazovanje mrka je bilo ugodno na vzhodu Slovenije.
    To je drugi izmed letošnjih Lunin mrkov. S tem mrkom je povezan tudi popolni Sončev mrk, ki se bo zgodil čez štirinajst dni (21. avg. 2017). Žal ta ne bo viden iz naših krajev, saj ga bodo lahko opazovali le v Severni Ameriki (ZDA) in kot delnega na skrajnem zahodu Evrope. Naslednji Lunin mrk bo 31. januarja prihodnje leto, ki pa iz naših krajev ne bo viden.


    Satelitska slika v času mrka - zahod je bil iz Ljubljane zakrit.

    O izjemnem pomenu mrkov v razvoju astronomije si lahko več preberete na straneh:
    * ANTIKA IN MRKI

    * Zgodovina in mrki







    -------- Druženje 31. jul. 2017 --------


    Bil je topel in jasen večer. Prvi Lunin krajec, Saturn in Jupiter so krasili zahodno in južno nebo. Majhen oblaček za Triglavom je polepšal večerno zarjo - sipanje svetlobe je posejalo žarek v loku čez celotno nebo. Zvečer smo občudovali Luno - res imenitne podobe gora, njihovih senc na morjih, prelomnicah, kraterjev s centralnimi gorami ... Saturn in Jupiter sta kazala vse svoje čare v začuda, za temperaturo 30 °C, zelo mirnem ozračju. Skozi Ciko smo si ogledali prelet ISS. Pogovor je nanesel na mrk 21. 8. 2017 v ZDA - del ekipe odpotuje že ta četrtek, del čez dva tedna, del pa ostaja v domovini.



    -------- Druženje 24. jul. 2017 --------
    OBLAKI IN NJIHOV POMEN, NASTANEK, širša slika
    Tomaž D. pravi: " ... brez Sonca cvetja ni in roža oveni, brez glasbe prazen je in osamljen svet ..."

    Bil je oblačen in svež večer. Obdelovali smo slike, nadgrajevali linux, ogledali smo si atlas oblakov ... Plastificiral sem atlas oblakov na A3, ki je eden boljših, saj ima na enem listu zbrane glavne tipe in podtipe oblakov z zelo realistično grafiko.


    VIR: https://de.wikipedia.org/wiki/Wolke#/media/File:Clouds_Atlas2.png


    Še poenostavljena shema oblakov.

    Čudež življenja sestavljajo ravno pravšnje razmere in te so:
    - dovolj majhno Sonce, ki omogoča dolgo in stabilno fuzijo (zlivanje atomskih jeder že okrog 5 milijart let, vodika v helij itn, masna ralika jeder daje energijo Soncu in seveda vsem nam, po Einsteinu: dE=dm*c2) in človek lomasti po 4.6 milijarde let stari Zemlji komaj nekaj 100000 let (105/109 = 10-4, če to preračunamo v človeško življenje, dobimo 100*365dni/10000 = 3,6 dni; in moderne civilizacije so stare samo nekaj 1000 let, kar pomeni slabo uro našega življenja; in če vemo, da je moderna komunikacija preko elektromagnetnih valov stara komaj 100 let, je moderno tehnološko življenje staro komaj kakšno minuto - to pomeni, da bi v življenju smeli komunicirati recimo z mobilnim telefonom samo kakšno sekundo),
    - ravno pravšnja razdalja Zemlje od Sonca, ki omogoča tekočo vodo (ef. tem. Zemlje je 288 K), ustrezna kemijska sestava Zemlje (Sonce in planeti so ostanki starejših generacij zvezd - smo otroci supernov, ki so tvorile težje elemente od železa in so med eksplozijo izvrgle, poleg kovin, vodika, tudi helij, ogljik, kisik, dušik ..., glej "Supernova nucleosynthesis" in to so gradniki življenja, DNK - ogljikovodiki ... ),
    - bližina Lune, ki stabilizira rotacijo Zemlje in s tem podnebne razmere,
    - in seveda magnetno polje, ozračje in voda - vodni krog (izhlapevanje vode, večino iz oceanov, tvorba oblakov in padavin), ki ga seveda omogoča energija Sonca.
    Glej tudi tekst: povratne_dobe_poplave01.html#stabilnost_zemlje


    Shema kroženja vode v naravi.




    Nastanek oblakov. Vir slike: WIKI
    Voda ima lahko v običajnem oblaku maso do več milijonov ton. Kapljice ledu ali vode v oblaku nastanejo, ko se molekule vode, ki so prisotne v zraku dvigajo (vzgon ali prisilni dvig) in se temperatura in s tem kinetična energija molekul zmanjša (T je sorazmerena z mv2/k) - nakar prevlada privlačna molekularna sila med delci vode in jih druži v ledene kristalčke ali kapljice velikosti od 0,001 do 0,015 mm. K tvorbi kapljic in kristalčkov bistveno pripomorejo tudi higroskopski (kondenzacijski) delci v zraku - recimo saje. Masa vodnih kapljic je dovolj majhna, da jih zračni tokovi pod in znotraj oblaka še lahko obdržijo v zraku. Kapljice se zato nenehno tvorijo in izhlapevajo - hitrosti kapljic so od 1 do 2 cm/s.
    Megla v nižinah in dolinah pa nastaja zaradi ohlajanja zraka - tla se recimo ob jasnih nočeh s sevanjem ohladijo, posledično tudi zrak, in ko pade temperatura na ali pod temperaturo rosišča (relativna vlažnost doseže 100 % ), se pojavi megla - radiacijaka megla. Lahko pa se hladen zrak spusti iz višin v dolino in spet nastane megla. Advekcijska megla nastaja pri gibanju zračnih mas v vodoravni smeri in je posledica drsenja toplega in vlažnega zraka nad hladno podlago. Temperatura zraka se zaradi tega dotika zniža do rosišča in tako se vodna para v ohlajenem zraku kondenzira. Poznamo še pobočne megle, frontne megle, "ledene" megle ...
    Toča nastane pri dovolj razvitem kumulonimbusu, ko se na njegovem vrhu ustvarijo kristali v obliki sodre. Na te kristale se lepijo podhlajene vodne kapljice. Voda se okoli kristalov spreminja v tanke plasti ledu. Ker pa je v kumulonimbusu zelo močno turbulentno gibanje, se jedra toče v oblaku gibljejo v krožnici vse dokler njihova teža ni večja, kakor pa sila vzgonskega gibanja v oblaku (po domače, premagajo upor vetra in padejo na tla). Pri gibanju ali kroženju se zrna toče v oblaku torej stalno večajo na račun podhlajenih vodnih kapljic. Ko toliko narastejo in pridobijo maso, da jih vertikalni vetrovi ne morejo več dvigniti, padajo na zemeljsko površino. Ko presekamo zrno toče, se pokaže, da je jedro sestavljeno iz neke vrste trdega snega, okrog katerega so nalepljene plasti ledu. Tako lahko tudi ocenimo število kroženj toče v oblaku. Dimenzije delcev doče so od 5 do nekaj 10 mm.
    Sneg je padavina v trdem stanju, ki nastaja v oblakih - nastaja iz drobnih kapljic vodne pare, ko je zrak s temperaturo pod 0 °C zasičen z vodno paro. Tedaj vodna para resublimira (takoj preide v trdo stanje). Če je resublimacija postopna, ledeni kristali dobivajo več ali manj pravilno obliko, se pri padanju spajajo in tako nastanejo snežinke (temperatura zraka je po celotni poti do tal okrog ali pod 0 °C).
    Poznamo še veliko podvrst padavin, recimo sodro, babje pšeno, ledene iglice, ...


    Prikaz razvoja značilne nevihtne celice od cumulusa do cumulunimbusa v 30 minutah.
    VIR: https://en.wikipedia.org/wiki/Cloud

    Oblaki sicer astromom kdaj nagajajo, a brez njih ne bi bilo življenja, bitja, ki mu oblaki kdaj "nagajajo"!

    Cikloni in anticikoloni



    Cikloni so velika sklenjena območja nizkega zračnega tlaka. Imajo obliko nepravilnih krogov s premerom tudi nekaj tisoč kilometrov. Prinašajo slabo vreme z oblačnostjo in padavinami. Pogosto uporabljamo tudi izraza tlačna depresije ali minimumi. Najnižji tlak je v središču ciklona, zato vetrovi pri tleh pihajo iz robnih delov ciklona proti njegovemu središču. Ker nanje delujejo različne sile (koriolisova sila, trenje, ...), ne pihajo naravnost glede na sile (zaradi) tlačnih razlik, amapak ukrivljeno, kar povzroči vtinčenje zraka. Na severni polobli pihajo, vrtinčijo zrak, v nasprotni smeri urinih kazalcev, na južni pa obratno. V središču ciklona se zrak steka in hitro dviguje. Pri tem se adiabatno ohlaja (praktično skoraj brez dovajanja ali odvzemanja toplote - ohlaja se samo z raztezanjem), kar povzroči kondenzacijo vodne pare in padavine. Nasprotno kroženje zraka pa je značilno za anticiklone (zanje uporabljamo izraz maksimumi). Pri anticiklonih se zrak spušča iz višin proti tlem in se steka iz središča proti robu, zato se segreva in ni pogojev za nastanek oblakov, padavin, neviht. Anticikolon se na severni polobli vrti v smeri urinih kazalcev. Razlog vrtenja vremenskih front je v glavnem posledica koriolisove sile (gibanje na rotirajočem telesu, kjer se obodna hitrost spreminja z oddaljenostjo od središča kroženja: v =2*pi*R/to - po domače, pod "nogami" se nam [zraku] premaknejo tla), njen izvor in posleice so lepo vidne na spdnji skici, animaciji.

    Koriolisove sila, ki je posledica rotacije Zemlje, je odločilna za tvorbo ciklonov in anticiklonov na Zemlji.


    Tropski ciklon - Hurricane - nastane nad toplim oceanom z nasičeno vlago. Vir: viki


    Še kratek fenomenološki pogled na dinamiko vremena
    Okrog 1400 J sevanja na sekundo prispe iz Sonca na kvadratni meter vrhnje plasti atmosfere - to je zdaleč najbolj bistven in stabilen paket energije, ki nam omogoča praktično vse, življenje - razvoj v času. Veliko te energije se odbije, a tam do 1000 W/m2 lahko prispe do tal. Tla se zato segrejejo - s prevajanjem toplote pa se segrejejo tudi spodnje plasti atmosfere - redkejši topel zrak se zaradi vzgona začne dvigati in tako nastane konvektivno mešanje zraka - posledica so lahko tudi oblaki in padavine. K dinamiki atmosfere, segrevanju ali ohlajanju tal in ozračja, prispevajo tudi: rotacija Zemlje (menjava noči - izguba energije in dneva - akumulacija energije, Koriolisova sila), vpadni kot sončnih žarkov (čas v dnevu, geografska širina in letni časi - položaj Zemlje na orbiti okrog Sonca), sestava tal, vegetacija ter pokritost z oceani (v njih je akumulirano ogromno energije in so gibalo vremena), morji, rekami, jezeri, sam relief (višavja - prisilni dvig zraka, kotline - temperaturni obrat, ravnine ...), sestava ozračja (toplogredni plini H2O, CO2, CH4, CFC, HCF, PHC, NOx, recimo N2O - smejalni plin, SF6), vpliv človeka na rabo tal, na emisije v ozračje, padci asteroidov ali kometov na Zemljo, ostalih delcev iz vesolja, kozmično sevanje, seveda Sončev veter, sama aktivnost Sonca, ki bo še kakšno milijardo let stabilna, notranja in zunanja dinamika same Zemlje, izbruhi vulkanov, dinamika ekosistemov ..., preko povratnih zank (recimo snežna površina poveča odboj žarkov in s tem še dodatno prispeva k ohlajanju, veliko hrane poveča populacije živali in s tem rabo tal ...) Zemlja tako veš čas lovi ravnovesje, ki je v resnici zelo stabilno - fluktuacije, recimo v temperaturah, padavinah ... so majhne (v nasprotnem recimo človeštvo sploh ne bi preživelo, se razvilo do te stopnje samozavedanja, učljivosti, prilagajanja - je pa res, da je človek bil že kdaj na tem, da izgine iz obličja Zemlje, podnebje se spreminja, tukaj so vulkani, delno prirojena "ustvarjalna grabežljivost" človeka in posledično vplivi na okolje ...). Za konec se posvetimo zgolj atmosferi in z enim stavkom še energijski bilanci našega planeta. Energijska bilanaca Zemlje je dolgoročno enaka 0 - koliko energije naš planet prejme, toliko je tudi odda (če zanemarimo ohlajanje jedra Zemlje, radioaktivni razpad, itn) - to energijsko ravnovesje ji zagotavlja dokaj stabilno podnebje - klimo. Z že opisanimi fenomeni torej nastajajo atmosferski pojavi, recimo tlačne razlike, ki povzročajo globalno in lokalno cirkulacijo zraka - vetrove.
    Vsi opisani dejavniki torej bistveno vplivajo na nam vsem dobro poznano stanje atmosfere - to je na naše ljubo vreme - ki ga bistveno težje napovemo, kot recimo napovemo kak mrk, okultacijo nebesnih teles, padec kakega naravnega ali umetnega satelita ... V resnici so izjemni matematično-fizikalni uspehi astronomije, napovedovanje dogodkov (zaradi "enostavnosti" nebesne dinamike z malo spremenljivkami - gre za model skoraj okroglih teles, v skoraj praznem prostoru), nekoliko zavedli človeštvo, ki si je nekaj časa domišljalo, da bomo zadaj-zdaj znali napovedati, izračunati vse: vreme, biološko stanje človeka, bodočnost ("Bog je mrtev - so rekli in umrli ...") ... A zavedenost je mnogokrat vodilo do napredka - a ne zmeraj. Sezonske napovedi vremena so recimo še zmeraj na nivoju 15. stoletja.

    Ali veste, da je Jožef Stefan prvi na svetu pravilno izračunal površinsko tremperaturo Sonca (efektivna tem. fotosfere je 5777 K in niha med 4500 and 6000 K ) leta 1879, iz lastnega fizikalnega zakona o sevanju črnega telesa : j = so*T4
    ( so = 5.670400(40)*10-8 W.m-2.K-4) !
    Stefanov zakon je danes nepogrešljiv del razlage vesolja, življenja.
    Poleg J. Vege je Jožef Stefan drugi Slovenec, po katerem so poimenovali krater na Luni. Stefanov krater je na "temni" strani Lune, ki se iz Zemlje ne vidi in ta del Lune so kartirali s sateliti.


    Jožef Stefan (* 24. marec 1835, Sveti Peter pri Žrelcu, sedaj predel Celovca, † 7. januar 1893, Dunaj).

    Sledi nekaj poučnih slik o nastanku oblakov, ciklona ...




    VIR: https://www.atmos.illinois.edu/~snodgrss/Midlatitude_cyclone.html



    Presek atmosfere po višini (temperatura, tlak).
    VIR: https://skepticalscience.com/jetstream-guide.html



    ------------jutranji posnetek trikotnika Luna, Venera, Aldebaran 20. jul. 2017, ob 04:20, foto IDA-----------


    Jutranji posnetek trikotnika, ki ga sestavljajo Luna, levo Venera, desno Aldebaran. Posnela Ida Kraševec 20. jul. 2017 ob 04:20.
    Ida pravi: "Tale prizor sem posnela [...] v enem od mojih iskanj NLCjev. Ni sicer ne vem kaj od fotke, je bila pa lepa kompozicija Venere in Lune, pa vidi se tudi neosvetljeni del slednje."



    --------------------druženje v ponedeljek 17. jul. 2017-----------------------------

    GOSTILI SMO BEST: Board of European Students of Technology

    Uvod v opis srečanja začnimo s podobo imenitne S. pege AR1944.


    NASA SDO animacija prekrasne pege z oznako AR1944 - 5. do 11. jul. 2017. Take velike skupine peg so ob minimumu aktivnosti Sonca precej redke - cikel traja približno 11 let.
    Vir: https://phys.org/news/2017-07-nasa-sdo-sunspot-earth.html


    Primerjava pege AR1944 (jul. 2017) z velikostjo Zemlje.
    Vir: https://phys.org/news/2014-01-nasa-sdo-giant-january-sunspots.html#nRlv

    Člani BESTa so študentje praktično iz vseh evropskih držav (Skandinavija, Baltik, centralna in JV Evropa, ...). Letos so del počitniških študijskih programov izvajali tudi v Sloveniji in to noč na Šentvidu. Kako je prišlo do tega srečanja - opazovanj in predavanja? Študentka Nastja Marondini iz naše ekipe je članica združenja študentov BEST (Board of European Students of Technolog) in na njeno pobudo se je angažiral del astronomskega krožka in ADV.
    Dr. Jure Varlec je pripravil izpitna vprašanja in predavanje. Skupaj z dr. Andrejem Lajovicem sta pripravila še program spoznavanja nočnega neba in opazovanj, pomagali so tudi ostali člani.
    Vse nas je presenetila velika motivacija celotne skupine tridesetih študentov. Zanimalo jih je vse, opazovanja, zakaj, kaj, kako ... Na terasi in v učilnici so se zadržali od 20. do 23. h. Imeli smo družabno in strokovno astronomsko krasen večer. Atmosferska transparenca je bila ena boljših - kar se vidi po slikah 60 km oddaljenega Triglava in Kredarice. Pred zahodom Sonca so si ogledali projekcijo Sonca s Ciko, na robu je še bila opazna velika pega (sam zahod z nežnimi oblaki in drevesi v ospredju, je bil za vse eno novo doživetje dinamike narave, dneva ...), skozi H-alfa teleskop pa so se lepo kazale protuberance ob že omenjeni pegi AR1944. Po zaidu Sonca smo opazovali še Triglav z Aljaževim stolpom, Kredarico z vetrnicami - res izjemen pogled. Silhueta očaka Triglava v večerni zarji je bila zares božanska in je navdušila vse prisotne. Veliko so tudi slikali, spontano ... Med opazovanji smo posvetili največ časa Saturnu, Jupitru, planetarkama M57 in M27, kroglasti kopici M13, galaksijam M31, M81, M82 in dvojnima zvezdama Albireo ter Karlovo srce. Veliko je bilo tudi zanimanja za ozvezdja - za celosten pogled na vesolje, kje se kaj nahaja, kaj gledamo, starost, razvoj zvezd ...
    Ida je prinesla v observatorij v dar dedkove naravoslovne knjige, in ko so jih zagledali "BEST" študentje, so jih v hipu polovico razgrabili. Pravo presenečenje - da mladi cenijo knjige ...
    Vprašali smo se, kako bi se recimo obnašali naši študentje fizike, kemije ... na takem srečanju?
    Sledi nekaj slik, iz katere je razvidna dokaj pričakovana dinamika nekega srečanja, astronomskega druženja. Skupina je najprej statična, nekoliko zadržana, tipa teren, nakar se med opazovanji razvije sproščeno vzdušje, dialog o tem in onem.


























    ADV H-alfa teleskop je izredno učilo za dojemanje dinamike Sonca.












    Projekcija Soca je vse navdušila - naša Cika se je spet izkazala.






    "Kvantna teleportacija (Quantum teleportation) na Šentvidu že deluje ..."








    Na sliki se lepo razloči gorska koča na Kredarici, kapelica desno od nje, sledita ji vetrnici - generatorja električne energije - pogled iz oddaljenosti 60 km.


    Na vrhu Triglava stoji znameniti Aljažev stolp in opazovali smo ga lahko kar iz Šentvida - iz razdalje 60 km.


    Iz fotografije je razvidno, kako prav nam pride ADV zvezdna karta celotnega neba 2m X 1m. Vsak trud se poplača.


    Desno od Triglava (2864 m) si sledijo: Kredarica (2515 m), Rjavina (2532 m, zadaj Cmir 2393 m), Škrlatica (2738 m), Špik (2413 m), Dovški križ (2531 m) ...


    Silhueta očaka Triglava v večerni zarji je bila zares božanska in je navdušila vse prisotne BEST študente.

    Po koncu srečanja smo se posvetili še obdelavi Sonca v H-alfa svetlobi izpred tedna. Slike spodaj - na njih se krasno zaznajo protuberance in pega AR1944.






    AKGŠ&ADV slika Sonca v H-alfa svetlobi - 10. jul. 2017 - zelo lepo je razvidna pega AR1944.
    Snemali smo s črno-belo kamero Basler acA 1300 - 20gm (1280px, 960px) skozi H-alfa teleskop Lunt Solar System 60 mm na EQ6 montaži. Kamero smo upravljali s programom QArv ter video posnetke spremenili v slike in jih filtrirali po kvaliteti s programom Arif. Obdržali smo samo tretjino najbolj kakovostnih slik. Poravnavo in seštevanje smo izvedli s programom Lycklig, ostrenje pa s programom Kinky. Barvo smo na koncu umetno dodali v GIMPu. Glej tudi: http://www.ad-vega.si/ .


    Še posnetek Sonca v H-alfa svetlobi, kjer se skupaj opazi tako protuberance kot površinske značilnosti - brez zlaganja - zgolj en posnetek skozi okular (ZV).


    Dejan je posnel še Kasiopejo in Andromedo - mestna svetloba naredi svoje.



    --------------------druženje v ponedeljek 10. jul. 2017-----------------------------


    Pojdi z miško na sliko in iz nje - kaj opaziš? Ne, nismo odkrili še ene Jupitrove lune!

    Opazovali smo dokaj aktivno Sonce - projekcija, H-alfa teleskop - ko se je stemnilo pa še Luno, Saturn, Jupiter. Malo smo podebatirali o maturi, se igrali s sencami ... Jupiter sej približal zvezdi HIP 63070, 3.4 mag. Opazovati se je dalo zanimivo dinamiko premikanja lun in samega Jupitra med zvezdami (glede na zvezdo).



    Položaj Jupitra in Lun med 21. h (zgoraj) in 23. h (spodaj) glede na zvezdo HIP 63070, 3.4 mag. Premik je očiten.
















    Po daljšem okrevanju nas je spet obiskal Matej.

    -------------------------------------------------


    Sandi Brcar iz Repatic in kometov nam je poslal posnetek znamenite planetarne meglice Prstan, M57 v Liri (Sandi in Nada nas lepo pozdravljata in mi jima pozdrave vračamo). Posnel jo je na morju, uporabil je naslednjo opremo:
    - Canonom EOS 500D (ISO-12800, posnetki po 40s.),
    - program DeepSky Stakkert (sestavil iz 8 posnetkov),
    - optika "TS 10 inch f/8 Ritchey-Chrétien Astrograph" (izvedba "Carbon tube") na stojalu "Skywatcher AZ EQ6 EQ and Alt-AZ GoTo Mount - Telescopes to 20 kg" .
    Pravi, da bo posnetke še izboljšal.

    SONCE V H-ALFA SVETLOBI


    PO nekajtedenskem zatišju je Sonce na robu, v H-alfa svetlobi, spet pokazalo nekaj svojih mojstrovin v igri magnetnih silnic in plazme. Tudi izrazita pega se opazi pod protuberancami. Foto ZV, 8. in 9. julij 2017.







  • Zahod Sonca za Triglavom,
    - 19. jun. 2017, Šentvid





    Zahod Sonca za očakom Triglavom vsako leto znova navduši vse prisotne na terasi gimnazije Šentvid. Letos smo že v prvem poskusu opazovanja zaida ujeli dan praktično brez oblačaka. Slike govorijo same zase - zahod Sonca na zahodni strani triglavskih sten in nato ponovni vzid na vhodni strani - pod kočo na Kredarici, kjer se je zadnji žarek poslovil od šentviškega dneva. Poletni solsticij je torej tik pred durmi.
    Večerno zarjo je spet popestril prelet mogočnih "rajskih" ptic - prelep prizor je prva opazila Nastaja.
    Po zaidu Sonca smo si skozi Ciko ogledali kočo na Kredarici in njeno okolico. Ozračje se je toliko umirilo, da smo brez težav zazanali dimnik na koči, vetrnice - na Triglavu seveda Aljažev stolp. Poklicali smo kolega meteorologa Jožeta Senico na Kredarico, ki je šel med vetrnici in posvetil z mobilnim telefonom proti Šentvidu. Ne samo, da smo brez težav opazili svetlobo mobilnega telefona, tudi kolega Jožeta se je dalo razločiti in to več kot 60 km daleč na višini 2500 m. Res mirno ozračje, krasen dan, dobra optika in dobra družba - tako na Šentvidu kot na višavah gora (poimenovanih po Gaju Juliju Cezarju: Julijske Alpe, Julian Alps, Alpi Giulie, Die Julischen Alpen ... v njih je čudovit botanični vrt Alpinum Juliana). Prvotno so Rimljani današnje Julijske Alpe poimenovali po domačinih Alpes Veneticae. Besedo podobno Triglavu najdemo tudi v Bretoniji - današnja Francija, tudi ob Baltiku.
    Zvečer smo še opazovali zvezdno nebo - za primestno okolje so bili pogoji res odlični.







































    V torek 20. junija 2017 nas je obiskala luštna ekipa iz Kredarice - Andrej Rekar z nadvse simpatično družino. Obisk smo načrtovali že od našega lanskega obiska na Kredarici (prenos ADV teleskopa Kozorog na Kredarico, 250 mm, f/5) in tik pred poletnim solsticijem nam je končno uspelo. Zahod sonca za Triglavom (Kredarico) so nam zastrli nevihtni oblaki - a nekaj mora ostati še za drugič. Najbolj radovedna sta bila otroka Miha in Ema. Prišlo je do neformalnega dogovora, da bo eden izmed naslednjih družinkih praznikov vključeval tudi darilo v obliki namiznega teleskopa.
    Jupiter se nam je razkril v najlepši luči in Andrej šentviški ga je zaznal še pred zaidom Sonca. Bilo je še tako svetlo, da smo v Ciki zaznali le eno izmed štirih lun - ob 21:30 seveda že vse štiri. Rdeča pega je bila odlično vidna. Uspeli smo uživati še ob Saturnu, nakar so pridivjali oblaki. Z Martinom K. sva testirala še daljnogleda 15X70 in 20X80 - Celestron, modela SkyMaster.
    Nato smo si privoščili še fotosafari sovic. Najbrž mama sova nas je z bližnjimi preleti opozorjala, da se s sovicami ni za hecat. Klemen je posnel kar nekaj slikic, Andrej je bil mojster luči, Rok pa je komuniciral s sovicami preko zvoka, ki ga je snel s spleta in ga predvajal preko mobilnega telefona.











    Sledita zelo poučna posnetka Martina G. Prvi prikazuje strelo posneto z balkona v Ljubljani, drugi pa je posnet z doma narejeno camero obscuro (v okroglo pločevinko, s filmom, narejena okrogla odprtina) pa kaže nekajmesečno ekspozicijo, ki je ujela pot Sonca po nebu od letošnjega pomladnega enakonočja do poletnega solsticija.







    Še slike iz 26. junija 2017.





























  • Rdeči vilinčki (angl. red sprite)

    Vilinčki - bitja, ki so, a jih ne vidimo (v tem primeru gre za atmosferski pojav).


    Rdeče prikazni nad Rokavskim prelivom
    Avtorstvo slike & avtorske pravice: Stephane Vetter (Nuits sacrees, TWAN)

    Pojasnilo: Misteriozne in neverjetno kratkotrajne rdeče prikazni so bile na Zemlji opažene visoko nad velikimi nevihtami. Potem, ko so bili posneti iz nizke Zemljine orbite ali visoko letečih letal, so bili ti plešoči dogodki podobni streli zabeleženi na video posnetkih iz gorskega vrha v severni Franciji. Ta posebno jasen pogled proti mnogocelični nevihti nad Rokavskim prelivom, oddaljeni kakih 600 kilometrov je bil posnet 28. maja ponoči. S trajanjem vsega nekaj milisekund je povezava rdečih duhov in neviht znana. Še vedno pa ostaja veliko nepojasnjenega o njihovem hitro minevajočem izgledu, vključno z naravo njihovih povezav z drugimi pojavi bliskov v gornji atmosferi, kot so modri curki in iz satelitov odkriti atmosferski izbruhi gama žarkov.

    VIR: https://apod.fmf.uni-lj.si/ap170615.html



  • Krožek,
    - 12. junij 2017


    Krožek smo začeli z izjemnim preletom "V" formacije žerjavov ali štorkelj, čapelj (to je zgolj ugibanje po literaturi glede na velikost, obliko ptic, konice kril ..., naše ornitološko znanje je namreč bolj skromno - če malo poenostavimo: štorklje so bolj verjetne, saj sta kar dva naša člana letos dobila dojenčka). Prizor je večini iz podzavesti potegnil skriti spomin na nek drug čas, ki so ga živeli naši predniki, recimo koliščarji ..., arhetip samoumevnega sobivanja z naravo, usodne povezave za preživetje skupnosti.
    S tem, ko letijo v obliki črke V, celotna jata baje leti 71 odstotkov hitreje kot, če bi vsaka ptica letela samostojno. Ko ptica zamahne s krili, ustvari vzgonski veter za ptico, ki ji neposredno sledi.

    Preden smo se odpravili na teraso pa se je odvil še mini turnir igre s teniško žogico - ciljanje žogice z nogo v prtljažnik ... Jure je za uspešen zagovor doktorata prejel v dar zdaj že znameniti daljnogled SkyMaster 15X70. Vsi, ki so do sedaj doktorirali, so (tradicionalno) prejeli prav enak daljnogled. Že prvo noč ga je Jure dodobra preizkusil - daljnogled je korektno sestavljen in diši po novem ... Juretu želimo veliko veselja in lepih prizorov z imenitno "igračko" (pa čim manj pack na optiki ...).
    Zadržali smo se do polnoči. Kljub nagajivim oblakom, ki so zakrivali zdaj ta, zdaj drugi del neba (zdelo se je, da zmeraj tistega, kjer smo začeli opazovati ...), smo veliko oapzovali. Krožkarji maturantje so poiskali precej objektov kar sami, tako s Ciko (Dobson, 30 cm, f/5), kot tudi z daljnogledom skymaster 15X70, odlično. Pogovor je tekel o daljnogledih, življenju zvezd, končni preobrazbi zvezd, o težjih kemijskih elementih, o nas samih, zakaj zvezde svetijo, zakaj je fino, da je Sonce taka majhna zvezda, o stabilnosti sistema Sonce, Zemlja, Luna ... Jupiter in Saturn sta bila "zvezdi" večera, malo je nagajala turbolenca, a določene podrobnosti se je dalo zaznati. Tudi veter je kar nagajal. Opazovali smo standardne objekte pomladno-poletnega neba (M13, M27, M57, M51, M3, Albireo, Epsilon Lire, Karlovo srce ... ).

    Še v mraku pa je Ida, kot izkušena mažoretka, priredila igro podajanja mažoretne palice ..., rotacija pa to ... kot na nebu, tako na Zemlji.











  • Krožek,
    - 5. junij 2017


    Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Tycho_(crater)

    Noč je bila precej oblačna, a Jupiter in Luna sta bila dokaj dobro vidna. Ozračje je bilo izredno mirno - idealno za slikanje. Na Luni smo si ogledali prelep Zaliv mavric (znameniti Sinus Iridum), kraterje Platon, Kopernik, Keplerja in krater Tycho (poimenovan po znamenitem astronomu praktiku Tycho Braheju - Tycho je meril lego Marsa na nebu za več ciklov, kar je Keplerja, ki je imel tudi nekaj lastnih meritev, pripeljalo, preko desetletja garaške a izredno inteligentne obdelave podatkov, do danes nepogrešljivih izjemnih zakonov nebesne mehanike).
    Jupiter nam je spet nazorno razkril rdečo pego in čez njegovo ploskvico sta hkrati potovali luni Evropa in Io (ujeli smo začetek prehoda lune Io).
    Bi še opazovali, a zaradi obveznosti smo nekateri morali prej zapustiti šentviški observatorij. To noč se je spet za kratek čas opazovalo sovice, ki so se tokrat preselile na nasprotno stran igrišča, dlje od nas - pametne sovice ...
    Ker so sove ptice modrosti, učenosti ..., je tako kolega Jure V. naslednji dan (6. 6. 2017) uspešno zagovoril doktorat (AlPO4 - Simuliranje adsorpcije vode v mikroporoznih aluminofosfatih; »Simulating water adsorption in microporous aluminophosphates«) - ČESTITAMO !!!


    Zaliv mavric (Sinus Iridum).
    VIR: http://www.bitacoradegalileo.com/en/2011/07/27/sinus-iridum-and-the-moon-maiden/


    VIR: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/6/61/Moon_names.svg




  • Poslovil se je član ADJ - Nikolaj Štritof,
    - (1965 - maj 2017) in memoriam

    V poletni Spiki sem prebral - Nikolaj Štritof (in memoriam) - prvi pomislek, a prav vidim, berem ...
    Občasno je Nikolaj obiskal tudi Šentvid - recimo ob somentorstvu pri raziskovalni nalogi o datekciji radijskega signala v povezavi s štetjem utrinkov. Bil je poseben fant, ki pa se je v zadnjih letih močno spremenil - na zadnje sva se srečala v Hoferju (Lj.) avgusta 2016 - veliko, veliko svojih načrtov mi je predstavil in še in še bi se pogovarjal ... Tudi sam nisem bil ravno v najboljši koži, a še zdaleč nisem slutil, da je to najino zadnje srečanje. Bil je nepogrešljiv člen poletnih astronomskih taborov "naše" mladosti.
    V Spiki Andrej Guštin takole piše: "Bil je posebne vrste človek, poln izvirnih astronomskih idej, nenavadnih domislic, širokih kulturnih obzorij in svojevrsten šaljivec, ki mu ni bilo enakega. Bil je pismen onstran šolske učenosti, prevajalec, novinar, in še marsikaj."
    Z nami bo ostala mladostna nagajiva Nikijeva narava - in absolutna zavezanost, zvestoba astronomiji.
    Srečno Niki.

    Sledijo "The Tweets from Nikolaj Štritof" - prebral sem jih po njegovi smrti - za Nikijevo slovo sem zvedel iz Spike, jul. 2017.

    https://twitter.com/nikolaj_stritof?lang=en

    Nikolaj Štritof? @nikolaj_stritof Jan 29 2017
    Kaj vse mora človek pretrpeti za vremensko napoved!??
    Just been for a walk, made estimate of EPS AUR Vis.= 3.0 mag and of ETA GEM Vis.= 3.3 mag.

    Nikolaj Štritof? @nikolaj_stritof Jan 28 2017
    Naporen dan, norci vseh barv in oblik so aktivni!

    Nikolaj Štritof? @nikolaj_stritof 10 Dec 2016
    Ob 16h11m lokalnega časa sem brez truda s prostim očesom med oblaki gledal Venero, Sonce je zašlo ob 16h16m. karta

    Nikolaj Štritof? @nikolaj_stritof 9 Aug 2016
    Perseid last night!

    Nikolaj Štritof? @nikolaj_stritof 27 Nov 2016
    Replying to @OranjeSwaeltjie
    Nikolaj Štritof Retweeted Damas de Blanco
    "Fidel Castro je umrl, Bog mu odpusti, jaz ne!" (google+moj prevod)
    https://twitter.com/DamasdBlanco/status/802501805519343616 … https://en.wikipedia.org/wiki/Ladies_in_White …
    Damas de Blanco? @DamasdBlanco
    Ha muerto Fidel Castro , que Dios lo perdone, YO NO

    Nikolaj Štritof? @nikolaj_stritof 22 Jul 2016
    Ich weiß nicht was soll es bedeuten
    Daß ich so traurig bin;
    Oh, Du Liebe Loreley- Deutsches mädchen ...


    Nikolaj Štritof? @nikolaj_stritof 22 Jul 2016
    Torej! Spoznal naše pezdete! Oh, Nikki, Nikki! Kaj pričakuješ od ...

    Nikolaj Štritof? @nikolaj_stritof 20 Jul 2016
    How to study Dark Matter in MS stars? GC distance-mass*-rho*?

    Nikolaj Štritof? @nikolaj_stritof 6 Jun 2016
    VV CEP is my new favorite variable star!

    Nikolaj Štritof? @nikolaj_stritof 28 Aug 2009
    Today big public astro meating in Tivoli park in Ljubljana.

    Nikolaj Štritof? @nikolaj_stritof 26 Aug 2009
    Searching for something else- found: "Strangers in the night ... " Bright and red one: Vega & GJ 4063.

    Nikolaj Štritof? @nikolaj_stritof 23 Aug 2009
    Just made estimate of Eps Aur, I think there is some action going on. 3.2 mag

    Nikolaj Štritof The latest Tweets from Nikolaj Štritof (@nikolaj_stritof):
    "Kaj vse mora človek pretrpeti za vremensko napoved! " ... "Fidel Castro je umrl, Bog mu odpusti, jaz ne!




  • Krožek,
    - 29. maj 2017
    in eden najbolj nazornih posnetkov kraterja J. Vege na spletu



    Noč je bila topla, štiri dni stara Luna je zahodnemu delu neba dajala posebno romantično podobo; kljub rahli kopreni pa se je dalo kar lepo opazovati skrivnostna nebesna telesa globokega neba. Mars je zašel kmalu za Soncem - Jupiter v Devici pa nam je bahato razkril rdečo pego, dobro vidno senco lune Io na "površini" planeta, atmosferke proge ... Kmalu po 23. h pa se je že zelo dobro videl Saturn v Škorpijonu; opazna je bila tudi polarna zatemnitev, površinske proge in Cassinijeva vrzel med prstanoma A in B (torej je bilo ozračje dokaj mirno, tudi nekaj lun smo zaznali, seveda luno Titan in še nekatere ostale iz seznama: Diona, Tetis, Mimas, Enkelad, Reja). 2x smo tudi opazovali prelet ISS.

    Z dijaki, ki jih večina opravlja maturo ( - prav noben ni bil zadovoljen z maturo iz slovenščine, pisali so jo dopoldan - kaj je mat. komisijam, da so tako neživljenjske glede materinega jezika ...: "Baje lep odnos do domačega jezika najpogosteje srečaš pri mesarju.") pa smo si ogledali še ostale svetlejše objekte pomladnega in poletnega neba: M13, M27, M57, M81, M82, M51, M44, M3, Albireo, Epsilon Lire, ... Dijak Martin je tudi sam s Ciko (teleskop Dobson, 30 cm, f/5) našel planetarno meglico Obroček ali Prstan M57 v Liri (Ring Nebula).
    Zelo lep je bil tudi zahod Sonca - ki se bliža Triglavu (za Triglavom zahaja okrog 21. jun. - poletni solsticij, zastoj, obrat - prelep dogodek) - sledi nekaj posnetkov večerne zarje. Ogledali smo si tudi Kredarico s kočo in slutili sta se tudi vetrnici. V mraku je zrak ob obzorju bil še zelo nemiren, proti polnoči pa se je že umiril - kar potrjujejo ("mirni") posnetki zahajajoče Lune za Sv. Jakobom - Polhograjski Dolomiti.
    Redko pa nam uspe opazovati krater J. Vega (premer 76 km, globina 2.9 km, koordinate [45.4°S, 63.4°E] ) - to noč pa je to bilo dokaj enostavno - eden boljših pogledov na našega Vego v dosedanjih poskusih sploh. Na hitro sem naredil nekaj slikic s kompaktnim aparatom (preprosto kar skozi okular, aparat Nikon - Coolpix, 12X) in zdi se, da so ti posnetki Vege, glede na trenutno dosegljivo gradivo na spletu (maj 2017), eni najboljših. Krater se jasno loči, tudi mlajši kraterji v njem - več v galeriji spodaj.








    Sandi B. skozi Ciko opazuje Triglav s Kredarico, kjer nas že čaka naš "Kozorog".





    Kratev Vega (obrobljen z elipso) slikan s kompaktnim aparatom (preprosto kar skozi okular, aparat Nikon - Coolpix, 12X). Kljub preprosti metodi se zdi, da so ti posnetki Vege, glede na trenutno dosegljivo gradivo na spletu (maj 2017), eni najboljših. Slika je zarotirana, kot je bila vidna skozi okular teleskopa. Očitno je tudi "faza" libracije Lune bila ugodna za opazovanje tega dela površine.
    Krater Vega se jasno loči od okolice, tudi mlajši kraterji v njem (Vega: A, B [30 km], C, D, G - glej primerjalno satelitsko sliko). Spodaj sta primerjalni sliki iz spleta (satelitska slika je seveda izjemne kvalitete) in še slika brez markirne elipse za krater Vego. Nato sledita še dva posnetka z večjim izrezom Lune - kjer je tudi označen krater Vega, oziroma se ga da poiskati brez oznak.
    Krater Vega, podatki:
    - premer 76 km,
    - globina 2.9 km,
    - koordinate [45.4°S, 63.4°E].


    Primerjalni posnetek kraterja J. Vega iz spleta.
    Vir: http://www.astrosurf.com/cidadao/crater_vega_01.jpg
    http://www.astrosurf.com/cidadao/v_craters.htm
    Krater Vega, podatki:
    - premer 76 km,
    - globina 2.9 km,
    - koordinate [45.4°S, 63.4°E].


    Krater Vega - satelitski posnetek (v orbiti okrog Lune).
    Vir: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/93/Vega_satellite_craters_map.jpg
    Krater Vega, podatki:
    - premer 76 km,
    - globina 2.9 km,
    - koordinate [45.4°S, 63.4°E].










    Vir: http://the-moon.wikispaces.com/R%C3%BCkl+69
    http://the-moon.wikispaces.com/R%C3%BCkl+Index+Map








    Izjemen zahod Lune za Sv. Jakobom - Polhograjski Dolomiti.



    Sonce 1. jun. 2017 v halfa "Lublana".




    23. maj 2017

    Poženi animacijo s klikom na sliko.

    Približevanje Jupitru
    Izdelava videa & avtorske pravice: Peter Rosén et al.; Glasba: The Awakening by Clemens Ruh

    Pojasnilo: Kako bi bilo videti približevanje Jupitru? V pomoč temu odgovoru je skupina 91 amaterskih astrofotografov iz Zemlje posnela preko 1000 slik Jupitra. Dobljeni posnetke so poravnali in digitalno združili v prikazani pohitreni video posnetek. Snemati so začeli decembra 2014 in končali dobre tri mesece kasneje. Rezultat je prikaz fiktivnega zbližanja, ki je podobno mimoletu Nasinega robotiziranega vesoljskega plovila Juno, ko se je v lanskem juliju prvič približalo svetu Jupitra. Video se začne z Jupitrom kot majhno kroglo blizu središča slike. Ko se Jupiter bliža od spodaj, postaja planet vse večji in vrtenje oblačnih pasov vse jasnejše. Jupitrova vedno manjša Velika rdeča pega postane vidna dvakrat in kaže občasno nenavadno aktivnost. Vidimo tudi bele ovale, ki se gibljejo okoli orjaškega planeta. Video se konča, ko gre namišljeno vesoljsko plovilo nad Jupitrovim severnim polom.


    VIR: APOD



  • AD Vega, 16 let delovanja
    - 3. junij 2017, Zapotok

    Kot se vidi iz posnetkov, je na tem drugem srečanju astronomov AD Vega v Zapotoku bila prva zvezdica dojenčica Vesna.
    Srečanje bi morali imeti že lani, ob 15. obletnici nastanka Astronomskega društva Vega - Ljubljana, a so prišli vmes nepričakovani dogodki ...
    Potrpežljivi in odličen gostitelj Klemen je modro razdelil obletnico na tri dni, tako da je večina članov lahko našla primeren časovni interval za srečanje - druženje, opazovanja, obujanje spominov, za družabne igre, "demontažo osebnih vozil", itn. Vsak je počel kaj ("frisbee", prenašanje krampov, grabelj na konici prstov, prehranjevanje, potešitev žeje, pogovori, slikanje žabic, plezanje po gostiteljevi strehi, ...) - če pa že nismo imeli kaj pri roki, "smo se igral z Vesno" ... Nastja pa nas je poučila o osnovah botanike (razlog je bil zgolj etične narave, to je izdelava "antibiotika Jägermeister"), itn.
    Glede na druženje ob desetletnici ADV (20. maja 2011), je bila zasedba v jedru skoraj enaka, a tokrat sta manjkala ustanovni član Peter Mihor in naš najboljši "zvezdosledec" Gregor Vertačnik (družinski razlogi). Manjkal je tudi Matija, ki je 2011 skrbel za žar. A prišli so tudi novi mladi kandidati za ADV člane - brez mladih "ni" sveta in je vesolje "prazno".
    Še kratek povzetek rojevanja ADV. Ustanovitveni občni zbor "Astronomskega društva Vega - Ljubljana" se je zgodil 21. maja "davnega" leta 2001 v Šentvidu nad Ljubljano, ko smo se zbrali Zorko Vičar, Peter Mihor in Mitja Šiška. Razlogov za ustanovitev je bilo več - eden pomembnejših je bil, da se bivši dijaki gimnazije vključijo v astronomsko življenje tudi po končani gimnaziji. Vse ostalo je zgodovina ...
    Kaj smo dodatnega postorili v zadnjih šestih letih in kaj nismo? Kupili smo teleskop Dobson 30 cm, f/5 (poimenovali smo ga po kravici Ciki) - le ta nam je zelo popestril kvaliteto in globino astronomskih opazovanj. Velik preskok pa smo naredili v radijski astronomiji, z izgradnjo lastnega radijskega teleskopa za detekcijo črte valovne dolžine λ = 21.106 cm(1420MHz) hladnega vodika (nahaja se recimo v rokavih galaksij - vodik v osnovnem stanju odda foton, ko elektron spremeni spin - po domače vrtilno količino, ko imata jedro in elektron paralelen oziroma antiparalelen spin). Z radijskim teleskopom smo kot prvi v Sloveniji uspešno kartirali Rimsko cesto v valovni dožini 21.106 cm in v ta namen uspešno izvedli raziskovalno nalogo. Največ dela je v teleskop vložil Andrej Lajovic z izdatno pomočjo Klemena - za trud in uspešno izveden projekt sta prejela priznanje AD Vega. Tudi medijsko je bil radijski teleskop zelo dobro podprt. Z našo opremo in izkušnjami tako tudi zelo pomagamo astronomskemu krožku. Bilo je še veliko takih in drugačnih dogodkov, ki smo jih zaznamovali, recimo: navidezni prehod Venere čez Sonce 6. junija 2012, delni mrki, prehod Merkurja čež Sonce 9. maja 2016, izjemen obisk Sunite Lyn "Suni" Williams 7. in 8. oktobra 2014 na šentviškem observatoriju, objavili smo kar nekaj člankov (o radijskem teleskopu, uporabi programa Stellarium, o Univerzi za tretje življenjko obdobje, ob slovesu prof. Janeza Strnada, o Pragi kot "prestolnici časa", itn), jeseni 2011 sem vključil v naše delo še eno astronomsko skupino Univerze za tretje življenjko obdobje iz Poljanske, organizirali smo vrsto ekskurzij (Dunaj, London - Kraljeva družba, Praga, Orionova pot, EXPI na avstrijskem koroškem - Kočuha, obiskali Slovensko gimnazijo v Celovcu, Stefanovo rojstno hišo, ...) in celo imeli mini tabor za starejše na Šmohorju (782 m) 30. in 31. maja 2014, izdali smo A3 zvezdno karto svetlejših nebesnih objektov, na Kredarico smo prenesli teleskop Dobson 25 cm, f/5 (Kozorog) in opazovanja od tam zgoraj so zares nebeška, spletna stran ADV kar dobro živi (Jure in Andrej), tudi lastni programi za zlaganje in obdelavo slik niso od muh (Andrej in Jure), še bi lahko naštevali ... Veliko tega se najde na straneh pod "aktualno", članki, UNI3, ADV, itn.
    Ni pa nam uspelo dokončati poliranja zrcala. Kaj pa seveda mora ostati še za prihajajoča leta, tudi nova vrtljiva zvezdna karta - načrtov nam ne primanjkuje, "časa pa občasno" ...
    Osnovni cilji in dejavnosti ADV, ki smo si jih zastavili leta 2001 ali jih z leti pridobili in rastemo skupaj z njimi, so še zmeraj:
    - popularizacija opazovalne astronomije,
    - delo z mladimi (nadaljevanje astronomije v pošolska leta),
    - predavanja izbranih poglavij iz astronomije za starejše in ostale skupine ljubiteljev astronomije,
    - raziskovalno delo v okviru časa in kadrov,
    - predvsem pa druženje med zvezdami!!!


    Spodnje slike so iz sobotnega dogodka - so zgovorne same po sebi.































  • Krožek,
    - 22. maj 2017

    To noč smo opazovali in slikali sovice na bližnji smreki, spet po desetih letih. Bilo je oblačno, okrog polnoči pa sta se med oblaki le prikazala Saturn in Jupiter, a to je bil že čas za pot direktno v posteljo (tudi ozračje je bilo precej nemirno, sem preveril skozi Maksutova 10 cm, vmes pa je začelo celo rahlo deževati). Sledi nekaj slikic naših sosed cvili-sovic (metoda svetilke v gorišču parabole ...). Skozi teleskop Newton 20 cm, f/5 in okular 100 ° so bile sovice kot na dlani. Malo smo jih zmotili, a ko smo naredili nekaj slikic in si napasli radovednost, smo jim brž spet vrnili nočni mir - koliko ga v mestu živali sploh lahko imajo.










    Levo na drevesu - malo pod vrhom - se z malo domišljije opazi vsaj eno sovico.

    Čuk se je oženil, tralala,
    sova ga je vzela, hopsasa !

    Čuk sedi na veji, tralala,
    sova na vereji, hopsasa !
    ...








    M97: meglica Sova (The Owl Nebula) v vesolju. Primerjava je na mestu. Vir: APOD.


    Sonce v h-alfa svetlobi spet kaže nekaj več aktivnosti - izbruhov - 23. maj 2017.





  • Krožek,
    - 15. maj 2017

    Do mraka smo se posvetili zunanjim obiskovalcem, ki so nas obiskali v okviru programa vseživljenjskega učenja ( TVU - Teden vseživljenjskega učenja 2017). Med njimi je bila tudi bivša dijakinja izpred 20-ih let, ki sploh ni vedela za astronomski program na Gimnaziji Šentvid - Ljubljana - čeprav je takrat krožek obiskovalo tudi do 40 dijakinj in dijakov - največ v zgodovini krožka. Poleg astronomskega programa, ki ga je odlično izpeljal Klemen, je pogovor nanesel tudi na ostala področja življenja. Spet smo odkrivali lepote Slovenije - recimo Orionovo pot - dolino Gračnice, ... Tako smo spoznali tudi nadvse zanimivo sogovornico, gimnazijsko sošolko našega prof. astronomije in analitične mehanike dr. Andreja Č.. Pogovarjali smo se tudi o različnih izkušnjah iz šole skozi čas - o pomenu, moči, avtoriteti, etičnosti in odgovornosti učiteljev takrat in danes (zagotovo so dobro plačani in seveda kvalitetni ter moralni učitelji osnova za družbo bodočnosti, za civilizacijo, ki hoče preživeti in kjer se spoštuje vrednote znanja, odprte družbe, avtoriteto resnice ter kritične misli nad avtoriteto moči destruktivnih družbenih omrežij polpismenih kolovodij). Takrat je na "Šubičevi" gimnaziji deloval tudi znani promotor astronomije Pavel Kunaver - seveda je deloval tudi na naši gimnaziji ..., kar še danes vsaj simbolično povezuje ti dve gimnaziji.
    Najprej je izgledalo, da bodo oblaki popolnoma pokvarili astronomska opazovanja - a so se kmalu na nebu odprla okna v vesolje in ogledali smo si lahko Sonce v h-alfa svetlobi (tik pred zahodom), vse pa je maksimalno navdušil Jupiter v Ciki (teleskop Dobson 30 cm, f/5). Vse vidne lune so se postavile na eno stran Jupitra, vidna je bila tudi znamenita rdeča pega. Obiskovalce smo tudi pvabili na zahod Sonca za Triglavom ob poletnem solsticiju - pogled iz terase šentviške gimnazije.
    Po koncu obiska smo si tudi sami podrobneje ogledali lepotca Jupitra. Martin in Ida sta ga tudi narisala - sliki spodaj. Nekateri smo si z daljnogledi, večinoma s Celestronom 15X70 in VIXNOM 16X80 - izjemna naprava, ogledali še nekatere zanimivejše kopice in nekatera pomladna ozvezdja. Na spletu smo si ogledali še nekaj polirnih strojev - že 12 let poliramo zrcalo za šentviški teleskop f/4 - eden od "rekordov".
    To noč smo spet po mnogih letih postavili na ogled tudi naš znameniti Newton - Vegin AT140 teleskop - stojalo je še iz časa Pavla Kunaverja. Skozenj smo si ogledali tudi planet Jupiter - res odlična slika. Kot se vidi iz slik, je sekundarno zrcalo pravokotno, okular rokodelsko sestavljen, fokuser zelo preprost, vpetje še bolj ..., a važna je kvaliteta optike. To je teleskop, ki je na novo prerodil astronomijo na Šentvidu, brez nejga bi danes bilo vse drugače ...
    Bil je prav imeniten večer. Astronomije ni brez opazovanj ...


    Jupiter 15. maja 2015 okrog 21:10 h.

























  • Pogovor o astronomski opremi,
    - 5. maj 2017



    Popoldne smo se dobili na observatoriju, si ogledali določene poškodbe na radijskem teleskopu - veter - aktivnost Sonca skozi H-alfa teleskop, spekter Sonca preko uklonskega zrcala - odlično (uporabili smo H-alfa, H-beta in UHC filtre, da smo z gotovostjo locirali posamezne črte v spektru - res impresivno - didaktično verodostojno in učinkovito, kako tako vajo bi rabili študentje fizike in zagotovo bi se razumevanje sveta atomov izjemno poglobilo). Vrgli smo oko še na Luno, Jupiter, Gregorju predstavili še daljnogled Celestron 15X70 ... Odprli smo tudi staro rano - poliranje zrcala iz "davnega" leta 2005 ...
    Veliko časa pa smo posvetili pogovoru o predavanjih za starejše - U3 - kdaj in kako na Kredarico na opazovanja, o javnih opazovanjih, o nabavi opreme, kjer smo se posvetili daljnogledu 20X110 oz. 28X110, ...

    NAKUPI
    Prioriteta:
    a)
    Stojalo za daljnogled
    http://www.teleskop-express.de/shop/product_info.php/info/p3882_Orion-Paragon-Plus-Binomount---Montierung-fuer-Fernglaeser.html
    - ali kako podobno
    b)
    Korektor atmo. disperzije
    -------------------------------------------------------------------------------
    Ostalo - zgolj želje
    c)
    SkyMaster 25x100 - daljnogled
    http://www.teleskop-express.de/shop/product_info.php/info/p6291_Celestron-SkyMaster-25x100-Fernglas-mit-Fotostativ-Adapter.html
    ali
    http://www.teleskop-express.de/shop/product_info.php/info/p2694_TS-Optics-28x110-MX-MARINE-Gro-fernglas---Stickstoff---Gummiarmiert.html
    ali
    večje polje
    http://www.teleskop-express.de/shop/product_info.php/info/p9349_APM-MS-Bino-28x110---wasserdichtes-Fernglas-fuer-hoehere-Vergroe-erungen.html
    Selected as an Astronomy Star Product for 2010!
    http://www.astronomy.com/~/media/import/files/pdf/8/7/3/0910_star_products.ashx
    ali
    http://www.teleskop-express.de/shop/product_info.php/info/p2669_TS-Optics-20x110-MX-MARINE-Big-Binocular---Wide-Angle---Nitrogen-filled.html
    d)
    http://www.teleskop-express.de/shop/product_info.php/info/p1032_Skywatcher-Startravel-150-OTA---Gro-feldrefraktor-150-750mm.html
    e)
    http://www.teleskop-express.de/shop/product_info.php/info/p1347_William-Optics-SWAN-40-mm-2--Super-Weitwinkel-Okular---72--Feld.html
    f)
    http://www.teleskop-express.de/shop/product_info.php/info/p1855_TS-Optics-Astro-Binokularansatz-fuer-Teleskope-mit-Ringklemmung.html
    * in še en okular Hyperion
    g)
    http://www.teleskop-express.de/shop/product_info.php/info/p8937_Kasai-WideBino-28-Kleinfernglas-2-3fach--40-mm-Oeffnung.html

    https://www.cloudynights.com/topic/463676-vixen-sg-21x42-widefield-binoculars/





















  • Krožek,
    - 24. april 2017

    Bilo je oblačno in tako smo čas izkoristili za testiranje vrtljive zvezdne karte.


    Razcepljen ionski rep kometa Lovejoy E4
    Avtorstvo slike & avtorske pravice: Fritz Helmut Hemmerich

    Pojasnilo: Kaj se je zgodilo kometu Lovejoy? Na prikazani sliki, obdelanem kompozitu je bil komet posnet na začetku meseca potem, ko je nepričakovano zablestel in dobil dolg zamotan ionski rep. Nenavadno, običajno kompleksen učinek Sončevega vetra in magnetnega polja je tukaj povzročil, da srednji del ionskega repa kometa Lovejoy spominja na glavo šivanke. Komet C/2017 E4 (Lovejoy) je prejšnji mesec odkril znan odkritelj kometov Terry Lovejoy. Na začetku tega meseca je komet dosegel vizualno magnitudo 7 in postal dobra tarča za binokularje in kamere z dolgo ekspozicijo. Kar se je zgodilo kometu Lovejoy (E4) odkar je bila posneta ta slika bi lahko smatrali za še bolj nenavadno. Izgleda, da je jedro kometa med potovanjem mimo Sonca pred dvemi dnevi razpadlo in ugasnilo.
    Vir: http://apod.fmf.uni-lj.si/ap170425.html



  • Krožek,
    - 10. april 2017

    Na nebu je občasno med oblaki posvetila skoraj polna Luna - čisto blizu nje pa je navidezno "potoval" Jupiter (glej sliko spodaj). Oblaki so bili neke vrste olajšanje - saj so napovedovali prepotrebne padavine.
    Obdelali smo nekaj slik, ki jih je s Klemenovo pomočjo posnel Sandi iz U3 med vajami iz astrofotografije. Slike in komentarji sledijo.


    Lune in Jupiter
    Avtorstvo slike & avtorske pravice: Göran Strand

    Pojasnilo: 10. aprila sta si to zorno polje teleobjektiva delila polna Luna in Jupiter. Oba sta bila blizu opozicije, na nasprotni strani Sonca na Zemljinem nočnem nebu. Posneta sta ob prehodu tankega sloja oblakov, ki je nekoliko zatemnil svetlo mesečino. Na sliki je znan obraz naravnega satelita našega planeta, skupaj s poravnanimi štirimi Galilejevimi lunami vladajočega plinastega velikana. Označene od vrha navzdol so drobne svetlobne pikice nad svetlim Jupitrom Kalisto, Evropa, Ganimed in Jo. Naš naravni satelit je videti večji, ker je bližji in svetlejši. Vendar so Kalisto, Ganimed in Jo fizično večji od Zemljine Lune, vodni svet Evropa pa je le malenkost manjši. Pravzaprav od šestih največjih planetarnih satelitov manjka na sceni le Saturnova luna Titan.

    VIR: http://apod.fmf.uni-lj.si/ap170413.html
    Ideja, ki si jo velja zapomniti.

    Sledijo domači posnetki.


    Galaksija M82.


    Meglica Sova.


    Luna - 3. marec 2017. Podatki posnetka so: ISO 100 - f/5,6 - 1/100"

    Sandi pravi:
    29.03.2017 smo posneli Sovo in M82 s travnika pred Gimnazijo. Vreme je bilo jasno okrog 10 stopinj C. Zelo moteč element je bila ulična razsvetljava.
    Posnetki so bili narejeni s Canon EOS 500D v gorišču teleskopa Ritchey Chretien 10" /254mm f/8, fob 2000mm, na AZ EQ6 montaži.
    Sova je bila posneta pri ISO 12800 in expoziciji 30", deset uspelih posnetkov v približnem koraku 2 min, z ročnim proženjem..
    M82 je bila posneta pri ISO 3200 in expoziciji 30", deset uspešnih posnetkov v približnem koraku 2 min, z ročnim proženjem.
    Fotografije je obdelal Klemen Blokar s programoma Siril 0.9.5 in GIMP, brez uporabe flat, dark in bias posnetkov.
    03.04.2017 smo posneli ISS s strehe Gimnazije. Spremljali smo dva prehoda ISS, ob 20,34 in ob 22,11. Vreme je bilo pretežno jasno pri temperaturi med 10 in 16 stopinj C. Seeing je bil v skladu s povprečnim stanjem na lokaciji.
    Posnetki so bili narejeni s Canon EOS 500D na Canon teleobjektivu 400mm in na ročno vodenem stativu.
    Proti ISS-u sva z ročnim vodenjem streljala izmenično Andrej Lajovic in Sandi Brcar. Zato ne vemo natančno kateri najboljši posnetki so bili uporabljeni za obdelavo.
    Fotografije je obdelal Andrej Lajovic s programom, ki so ga razvili člani AD VEGA in s programom GIMP.




  • Krožek,
    - 3. april 2017

    To noč je na nebu kraljeval prvi krajec Lune. Prav lepo se je nastavila našim teleskopskim pogledom - s pomočjo karte smo prepoznali posamezne kraterje v okolici terminatorja. Ogledali smo si tudi nekaj ostalih objektov, a je preosvetljeno nebo dopuščalo le pogled na najbolj kontrastne objekte: M3, M13, M44, M42, seveda Jupiter, dvojna zvezda alfa Lovskih psov (Karlovo srce - Cor Caroli, 19.4", oddaljena 97 sv.l.), ...
    Med Velikim in Malim vozom smo neuspešno iskali komet 41P/Tuttle-Giacobini-Kresák - Lunina svetloba je bila očitno preveč dominantna za tak difuzni objekt okrog 8. mag..
    Spremljali smo tudi dva prehoda Mednarodne vesoljske postaje (ISS). Sandi Brcar iz U3 je slikal prehod ISS s teleobjektiv 400 mm - na sliki se vidi (sluti) sončne panele (glej sliko). Prav tako se nam je iz U3 pridružil Marko Skoberne, ki zelo dobro pozna nočno nebo.


    Posnetek preleta Mednarodne vesoljske postaje (ISS). datum: 2017-04-03
    kraj: Šentvid
    avtorji: Sandi Brcar, Martin Gladović, Andrej Lajovic
    oprema:
    objektiv Canon 400 mm f/2.8
    geodetsko stojalo
    Canon EOS 500D
    zajem:
    13 posnetkov z osvetlitvenim časom 1/320 s
    surove slike obdelane s programom UFraw
    obrezano s programom arif
    okvirji zloženi s programom lycklig
    končna obdelava Gimp
    komentar:
    Posneto s "prostoročnim sledenjem" na geodetskem stojalu (Andrej).


    Pot kometa 41P/Tuttle-Giacobini-Kresák.



  • Galerija Nastje Marondini,
    - 29. marec 2017






    Nastja Marondini je lepo ujela zahajajoči Lunin krajec in del prekrasne Orionove vedute (Kosce - Orionov pas in Orionov meč s prekrasno meglico M42 - slikano s stojala brez sledenja) - 29. marec 2017, Zbilje.



  • Opazovanja,
    - 27. marec 2017

    Noč je bela ena najbolj jasnih v tem letu. Zato smo si lahko ogledali šibkejše objekte, tja do 13 magnitude:
    planetarko NGC 1501 v Žirafi (navidezni sij 13 m), NGC 6543 (planetarno meglico Mačje oko s povečavami od 75 do 300, navidezni sij 8,1 m), NGC 2392 (planetarna meglica Eskim), M65, M66, M95, M96, M105, M3, M13, ...
    Z daljnogledoma 15x70 smo krasno opazovali razsute kopice: M44, M45, M35, M37, M36, M38, M41, Cr39, ...


    Planetarna meglica Eskim NGC 2392 (tudi C39) v Dvojčkih.


    Planetarna meglica NGC 1501 v Žirafi.


    Meglica Mačje oko NGC 6543 v Zmaju se nahaja blizu smeri severnega galaktičnega pola. Čeprav je njen navidezni premer le 20 ločnih sekund, je njen venec snovi, ki ga je izbruhala središčna zvezda še v fazi rdeče orjakinje, zelo raztegnjen. Venec ima navidezni premer 386" (5,8').

    Aktivnost Sonca je sedaj precej nižja kot je bila recimo še lansko poletje. A vseeno se vsakih nekaj tednov opazi določene protuberance in najde tudi kaka izrazita pega. Kot recimo v zadnji dekadi meseca marca 2017. Že kake pol leta pa ni bilo izrazitega izbruha - saj ne takega, da se ga zabeleži s preprosto metodo okularnega snemanja iz roke. Je pa redno oapzovanje aktivnosti Sonca izjemno poučno - tudi z vidika globljega razumevanja pojavov v vesolju.


    Slika Sonca: 27. marec 2017. Aktivnost je zelo šibka - saj v H-alfa svetlobi. Slikano skozi okular: teleskop H-alfa Lunt, 35 mm.
    Foto: Z. V.


    https://www.helioviewer.org/
    https://sdo.gsfc.nasa.gov/assets/img/latest/latest_1024_1700.jpg

    Sonce 28. marca 2017


    Sonce 28. marca 2017 je bilo precej aktivno glede na zadnje mesece. Na površini sta se pojavili tudi dve izraziti skupini peg.



  • Počasnik na mahu,
    - apod: marec 2017


    Počasnik na mahu
    Avtorstvo slike & Copyright: Nicole Ottawa & Oliver Meckes / Eye of Science / Science Source Images

    Pojasnilo: Je to nezemljan? Verjetno ne, ampak od vseh živali na Zemlji je počasnik oziroma tardigrad mogoče najboljši kandidat. Počasniki so znani po tem, da lahko več desetletij preživijo brez hrane in vode, da lahko preživijo temperatue od absolutne ničle do vrelišča vode, da lahko preživijo tlake od skoraj nič do tistega, ki je prisoten na oceanskem dnu, in da lahko preživijo tudi direktno obsevanje. Te zmnožnosti preživetja počasnikov so bile testirane leta 2011 zunaj vesoljskega plovila, ki je krožilo okrog Zemlje. Počasniki so tako vzdržljivi delno zaradi dejstva, ker lahko popravijo svoj lasten DNA zapis, ter ker lahko zmanjšajo zaloge vode v svojem telesu na le nekaj procentov. Nekateri od teh miniaturnih vodnih medvedkov so skoraj postali nezemljani nedavno, ko so bili izstreljeni na Marsovo luno Fobos z Rusko misijo Fobos-Grunt, vendar jim Fobosa žal ni uspelo doseči, saj se je raketa pokvarila in je kapsula ostala v Zemljini orbiti. Počasniki so bolj pogosti kot ljudje tako rekoč po celotnem Zemeljskem površju. Na tej fotografiji, ki je umetno obarvana slika elektronskega mikroskopa, vidimo milimeter dolgega počasnika, ki se plazi po koščku mahu.

    Vir: http://apod.fmf.uni-lj.si/ap170326.html



  • Meglica z laserskimi žarki,
    - apod: marec 2017


    Meglica z laserskimi žarki
    Avtorstvo slike & avtorske pravice: Stéphane Guisard (Los Cielos de America, TWAN)

    Pojasnilo: Štirje laserski žarki sekajo ta lep posnetek Orionove meglice, kot je bila vidna iz ESO observatorija Paranal v puščavi Atakama na planetu Zemlja. Ne gre za medzvezdni konflikt, laserje uporabljajo za opazovanje Oriona z UT4, enim od zelo velikih teleskopov observatorija tekom tehničnega preizkušanja sistema adaptivne optike, ki služi ostrenju slike. Ta pogled na meglico s štirimi laserskimi žarki je bil posnet z majhnim teleskopom izven stavbe UT4. Žarki so vidni iz te perspektive, ker v prvih nekaj kilometrih nad observatorijem Zemljina gosta spodnja atmosfera siplje svetlobo laserja. Štirje kratki odseki, ki jih vidimo na koncu žarkov so emisije iz sloja atmosfere z natrijevimi atomi, vzbujenimi z lasersko svetlobo na večjih višinah 80-90 kilometrov. Gledano iz perspektive UT4, ti segmenti tvorijo svetle pike ali umetne zvezde vodnice. Njihovo utripanje se sproti uporablja za popravke atmosferskih popačenj v smeri pogleda, s kontrolo prilagodljivega zrcala na optični poti teleskopa.

    Vir: http://apod.fmf.uni-lj.si/ap170329.html



  • Drevo polarnega sija,
    - marec 2017

    Drevo polarnega sija
    Avtorstvo slike & avtorske pravice: Alyn Wallace Photography

    Pojasnilo: Seveda, vendar ali sploh lahko drevo naredi kaj takega? Na sliki je vizualno sovpadanje temnih vej bližnjega drevesa in oddaljenega svetlega polarnega sija. Lepota severnega sija, ki dozdevno sledi obliki drevesa v ospredju je očarala fotografa tako zelo, da je za trenutek pozabil posneti sliko. Gledano iz pravega zornega kota se zdi, da ima to drevo severni sij kot nadomestek listov. Na srečo je še preden je severni sij spremenil celoten izgled prišel k sebi in posnel to dih jemajoče trenutno sovpadanje. Običajno vzbujeni od eksplozij na Soncu, nastajajo polarni siji zaradi visoko energijskih elektronov, ki trkajo v Zemljino atmosfero na višini okoli 150 kilometrov. Temu nenavadnemu sodelovanju Zemlje in neba so bili priča na začetku meseca na Islandiji.

    VIR: http://apod.fmf.uni-lj.si/ap170320.html



  • Začetek pomladi,
    - 20. marec 2017

    Krožek je potekal na prvi pomladni dan. Venera nam je žal po 19. h zašla - tako smo do 21. h opazovali klasične zimsko-pomladne objekte: ozvezdja, M42, M45, M44, M81, M82, M1, Mizar in Alkor, Jupiter pa na koncu, ...

    Že popoldne pa se nas je 5 udeležilo predavanja o Nikolaju Kuzanskem.






    Slike iz predavanja Mitje Rosine in Andreje Čadeža: Nikolaj Kuzanski in simetrije
    Vir: Seminar za zgodovino matematičnih znanosti
    Ponedeljek, 20. 3. 2017, 14.15-16.00, Jadranska 19, Plemljev seminar Povzetek. Nikolaj iz Kuze, latinsko Nicolaus Cusanus, je bil nemški teolog, škof, kardinal, filozof, matematik, astronom in cerkvenopravni strokovnjak. Deloval je v obdobju srednjeveške filozofije in renesančnega humanizma na področjih metafizike, etike, astronomije, matematike in mistike. Njegove pomembne ideje so »učena nevednost« (intuicija pred razumom) in »Vesolje brez središča in oboda« (metafizično pa usrediščeno v Bogu).
    Opisana bo njegova življenjska pot, pa tudi njegova družbena vloga, zlasti v povezavi s Slovenijo (kot briksenški škof je bil odgovoren tudi za blejske posesti).
    Filozofija Nikolaja Kuzanskega o naravi gibanja predstavlja prelom z antičnim pogledom na svet. Njegove misli o relativnosti gibanja imamo lahko za začetek paradigme, da se nam Narava odkriva s svojimi simetrijami. Poglejmo, kaj so simetrije in kako so vodile do odkrivanja fizikalnih zakonov.




  • Krožek, popravilo teleskopa,
    - 13. marec 2017

    Noč je bila dokaj jasna - kljub Luni, smo si ogledali kar nekaj zimskih in pomladnih objektov (recimo Jasli, daljnogled 15x70). Seveda nas je izjemno navdušila Venera s tankim srpom - slika spodaj. Pogled na Venero v tej fazi (meni) nas spomni na Galileja in začetke astronomskih opazovanj z daljnogledi - Venerine mene so še en potreben pogoj, a ne zadosten, za dokaz, da planeti potujejo okrog Sonca.


    Venera 13. marca 2017 - izjemno lepa podoba "mene".

    Pri Veneri naj omenim zelo poučno anekdoto iz letošnje pomladi. Parim mladim radovednežem sem kazal Venero. Ena punca gleda in gleda skozi teleskop in pravi, da nič ne vidi. Sam pravim, kako da ne? Punca odgovarja, ja vidim samo "Luno". Ko ji povem, da je to Venera, ki ima prav tako mene kot Luna, je bila vsa navdušena. Venero je še zmeraj opazovalo premalo ljudi - mladih, da bi lahko dejali, da je šolska astronomija zaživela v polni meri - kot smo si želeli leta 2009. ZV
    “Zdravi razum ni nič drugega kot skupek predsodkov, ki se naberejo v možganih pred osemnajstim letom starosti.” (Albert Einstein)

    Ko se je Luna že dovolj dvignila iznad škofijske gimnazije, smo spet začeli tuhtati, kako bi teleskop Dobson 30 cm, f/5 (Ciko) nadgradili, da ne bi imel toliko višinskega prostega hoda ("lufta, lokarja").
    Sedeli smo okrog teleskopa in modrovali, pametovali - vrtanje, navoji, rezanje, ... Nakar je Klemen prebral navodila o nosilnosti epoxy lepila in pri informaciji, da je le ta nad 100 kg/cm^2 smo se odločili. Nad ravnino osi bomo nalepili dva aluminijasta kvadratna profila (ostanka parabolične antene radijskega teleskopa) in cev teleskopa bo rahlo visela nad osno odprtino Dobsonovega stojala - glej slike. Ravna površina nad osjo je velika vsaj 4 cm^2, kar pomeni, da bi dovolj čvrsti prečki lahko nosili tudi tono bremena in bo epoxy lepilo še zdržalo.
    Sledijo slike











    In to je naš prenovljeni "viseči" Dobson - seveda spada med čudesa sveta ... Nobenega "lufta" ni več opaziti - po petih letih ..., oh! Vodenje cevi je sedaj veliko lažje ..., ostane na svojem mestu, v smeri, kamor cev usmeriš.

    Dobsona smo takoj (po 45 minutah, da je lepilo prijelo) postavili na teraso, testirali premikanje, vodljivost - zaenkrat se zdi, da je težava elegantno odpravljena. Teleskop smo usmerili proti Jupitru, ki se nam je pokazal v najlepši luči glede lege lun in same površine - glej sliko. To je bilo letos prvo opazovanje največjega planeta.


    Jupiter 13. marca 2017 ob 23. h - res lep prizor.

    18. marec 2017 - navidezno nepovezana zgodba z astronomijo, a je v resnici zelo ...


    Umrl je legendarni Chuck Berry, ameriški kitarist, pevec in glasbeni ustvarjalec, ki velja za očeta rokenrola. Poslovil se je v starosti 90 let.

    V 60. in 70. letih prejšnjega stoletja je bila njegova glasba navdih skupinam, kot sta Beatles in Rolling Stones. Kot poklon Berryjevi prodornosti v žanru rokenrola so med podatke o človeški civilizaciji na ameriški vesoljski sondi Voyager 1, ki je bila izstreljena leta 1977, vključili tudi njegovo skladbo Johnny B. Goode.
    Chuck Berry je eden prvih glasbenikov, ki so postali člani dvorane slavnih rock'n'rolla ob njenem odprtju leta 1986.
    Bil je živa legenda ...
    V Slovenijo ga nismo nikoli povabili.




  • Krožek,
    - 6. marec 2017

    Noč je bila oblačna, tako da smo jo preživeli v observatoriju. Med pogovorom smo se spominili na predavanje društva Javornik - radijski teleskop. Spet se nam je pridružil očka Jure - radovedno smo prisluhnili njegovi pripovedi, kako preživljajo dneve po rojstvu hčerke. Pogledali smo tudi strani fotoantike - http://www.drustvo-fotografov-slovenije.si/index.php/43-fotoantika, kjer se da kupiti veliko rabljene opreme (v križankah poteka vsako leto junija srečanje fotografov, ki je hkrati sejem in prijetno druženje). Obiskal nas je tudi kolega Goran, ki je s sabo pripeljal dva dijaka, ki dokončujeta raziskovalno nalogo iz radioaktivnosti zraka (kako lovita delce iz zraka - na napihnjen balon [drgnjenje, elektrostatika] se prime veliko prašnih delcev, in ko se iz balona spusti zrak, se koncentracija delcev zelo poveča). To zazna tako Geigerjev števec, kot morebiti difuzijska meglična komora na izopropanol. Hlajena je bodisi s tekočim dušikom ali suhim ledom. Tako komoro smo izdelali leta 2010:

    http://www.youtube.com/watch?v=knTzEOuhKwI

    Enako vajo na vzorcu iz balona bosta ponovila tudi dijaka.
    Z Goranom sva izmenjala še nekaj misli glede Orionove poti v dolini Gračnice - Jurklošter, Blatni Vrh ...
    http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/orion_primerjava_gracnica_karta2.html
    Jure nam je poslal še povezavo na stran: Bad Astronomy
    IN ŠE:
    https://www.youtube.com/watch?v=XGNvAEtYZkw#t=994.371088
    Zelo lepo narejeno, tako komora kot posnetki z razlago. Se izkaže, da je alfa delce težko obrnit z običajnim magnetnim poljem. Elektrone je pa težko gledat :)



  • Krožek in origami,
    - 27. februar 2017

    To noč smo lahko opazovali nekje do 20:30 ure, nakar se je žal izpolnila vremenska napoved ... Nazadnje je Klemenu uspelo ujeti še M97 - meglica Sova, ozvezdje Velikega medveda. Oblaki so nahitro pokrili nebo in tako smo se rade volje umaknili v zavetje naše, že pomladno tople, šentviške rotunde.


    M97: meglica Sova (The Owl Nebula). Vir: APOD.

    Spomnili smo se tudi na očeta Jureta - a bi ga poklicali, kaj pohecali, ..., a ker ne poznamo njegovega novega urnika, smo opustili to humano namero ...



    ORIGAMI
    Beseda je nanesla tudi na origami - Ida, ki obvlada japonsko, je takoj razumela, da gre za prepogibanje papirja ... Beseda origami izhaja iz japonske besede orikami. Ori pomeni prelaganje, kami pa papir. Sprememba kami v gami je posledica posebnosti v japonskem oblikoglasju, ki se imenuje rendaku.
    In - ne boste verjeli, origami je izjemno uporaben v arhitekturi (pročelja, žaluzije, senčniki, akustični elementi, ...), medicini (rec. žilne opornice, ...) pa še kje ... in seveda tudi v astronomiji - oz. satelitski tehnologiji.
    V laboratoriju Lawrencea Livermora so se lotili izdelave teleskopa iz Fresnelovih leč (The Eyeglass Space Telescope), tudi do premera 100 m (velikost nogometnega igrišča) za geosinhrono (geostacionarno) orbito 42000 km vstran od središča Zemlje. V vesolje se ga da poslati po zaslugi origamistov, ki jim je uspelo zložiti dele Fresnelovih leč v pregibe na končno dimenzijo nekaj metrov, da se objektiv tako lahko spravi v raketo. Fresnelove leče so tanke in zato lahke, primerne za origami komponente - vse to je njihova prednost.
    Vir: https://str.llnl.gov/str/March03/Hyde.html




    Eyeglass teleskop iz origami Fresnelovih komponent.

    Določenih matematičnih ugank iz antike tudi Evklidovi aksiomi, oziroma postulati, niso rešili. Recimo kako razdeliti kot na tri enake dele ali kako dvakrat povečati kocko (faktor za množenje stranice je x = 21/3). Kot bomo videli, se da ti dve uganki rešiti na osnovi razdelitve kvadrata na tri enake dele. Primeri sledijo.

    Uganke iz antične zgodovine
    -----------------------------------
    Vedež iz apolonovega svetišča na otoku Delosu je prerokoval ljudstvu v Atenah, da se bo rešilo kuge, če bodo njegov oltar v obliki kocke povečali tako, da bo njegova prostornina dvakrat večja od prvotne. Najbrž so delski problem zaupali Platonu, ki ga je predložil geometrom v svoji Akademiji. Dejansko so se s podvojitvijo kocke ukvarjali številni grški matematiki (Menhmus, Arhitras, Evdoks, Eratosten, Papus, Diokles, Hipokrat) - in tudi prišli do rešitve. Vendar pa noben od njih ni rešil naloge z evklidskim orodjem, ker to ni mogoče. Jedro problema je namreč v konstrukciji števila 21/3, ki ni mogoča z evklidskim orodjem. Trden dokaz, da to ni mogoče, so matematiki našli šele v 19. stoletju. Origami (pregibanje s papirjem) pa omogoča konstruirati naravna števila, racionalna števila, njihove kvadratne korene in števila oblike a + a1/2 in tudi števila oblike 21/3.
    Znana je tudi zgodba matematično neukega grškega pesnika. Pisal je o kralju Minosu, ki ni bil zadovoljen z grobnico svojega sina Glavka. Zahteval je dvakrat večjo grobnico in napačno sklepal, da je to mogoče doseči s podvojitvijo vseh njenih dimenzij. To napako so nato reševali matematiki ... (zgodbi povzeti po ŽIT 2017/02)

    Kaj pravi Evklid.
    Evklidovo delo se začenja z naslednjimi petimi postulati, aksiomi (zapisano v sodobnem matematičnem jeziku):
    a) Skozi poljubni dve točki poteka točno ena premica.
    b) Premica je neomejena - lahko jo podaljšamo v neskončnost.
    c) Za katerokoli daljico obstaja krožnica, ki ima to daljico za polmer in eno od krajišč za središče.
    d) Vsi pravi koti so med sabo skladni.
    f) Če poljubni premici sekamo s tretjo premico (prečnico) in je vsota notranjih kotov na eni strani prečnice manjša od dveh pravih kotov, potem se dani premici sekata na tej strani prečnice.

    Peti postulat: če je alfa + beta < 180°, se premici h in k sekata v točki S.
    Peti postulat je nekoliko nerodno formuliran. Poznejši matematiki so ga nadomestili z aksiomom o vzporednici, ki je razumljivejši, po matematičnem pomenu pa je enakovreden:
    Skozi poljubno točko T, ki ne leži na premici p, poteka točno ena vzporednica k premici p.

    Po Evklidu nastopi origami
    -------------------------------
    Prepogibanje papirja - origami - pa je komaj pred nekaj desetletji razrešilo določene stare antične matematične uganke (brez uporabe kalkulatorjev in rač. grafike, ...). Huzita–Hatori-Justinovi aksiomi origami geometrije pa so podani pod primeri.

    Poglejmo si torej rešitvi dveh ugank preko kvadrata razdeljenega na tri enake dele:

    * Kako razdeliti kvadrat na tri enake dele?

    'a' je stranica kvadrata,
    iščemo a/3.

    Kvadratni papir s stranico 'a' prepognemo po diagonali, nato čež polovico, nakar še iz polovice proti vogalu. Presečišče zadnjega prepogiba in diagonale da a/3.
    Spodnji rešitvi sta nadaljevanje razdelitve kvadrata na tri enake dele.

    * Kako razdeliti kot na tri enake dele?











    * Kako dvakrat povečati kocko (faktor za množenje stranice je x = 21/3 ?
    V = 2Vo sledi (xa)3 = 2a3
    x = 21/3 (za rešitev je dovolj zgolj en sam dodaten pregib, rešitev je našel Peter Messer)






    Sledi dokaz (glej levo sliko in oznake):
    CB = 1
    AC = x
    AB = x + 1 (stranica kvadrata)
    CI = (x + 1)/3
    BF = 2(x + 1)/3
    CF = 2(x + 1)/3 - 1 = (2x - 1)/3
    d = BJ
    CJ = x + 1 - d
    d2 + 1 = (x + 1 - d)2 (Pitagorov izrek)
    d = (x2 + 2x)/(2x + 2)
    - sledijo razmerja stranic podobnih pravokotnih trikotnikov CFI, CBJ, saj je kot gama enak kotu alfa,
    CI = (x + 1)/3
    d/(x + 1 - d) = ((2x - 1)/3)/((x + 1)/3) = (2x - 1)/(x + 1)
    (x2 + 2x)/(x2 + 2x + 2) = (2x - 1)/(x + 1)
    x3 + 3x2 + 2x = 2x3 + 3x2 + 2x - 2
    x3 = 2 oziroma x = 21/3(in to je elegantna rešitev zgolj s prepogibanjem papirja).


    Viri:
    http://www.origami-resource-center.com/divide-paper-into-thirds-3.html
    http://www.origami-resource-center.com/divide-paper-into-nths.html
    https://www.sciencenews.org/article/trisecting-angle-origami
    http://matheducators.stackexchange.com/questions/9784/impossibility-of-trisecting-the-angle-doubling-the-cube-and-alike-what-are-rea
    http://www.cutoutfoldup.com/409-double-a-cube.php
    https://plus.maths.org/content/power-origami-1
    https://plus.maths.org/content/power-origami

    The genius of origami (Genialnost origamija)

    Huzita–Hatori-Justinovi aksiomi origami geometrije

    O1) Skozi dve različni točki p1 in p2 lahko naredimo samo en pregib.
    O2) Obstaja en sam pregib, s katerim dano točko p1 prenesemo na dano točko p2 in p1 ni enaka p2.
    O3) Obstajata dva pregiba, s katerima dano premico l1 prenesemo na dano premico l2, če se premici sekata in en sam, če sta premici vzporedni.
    O4) Samo na en sam način lahko naredimo pravokoten pregib, skozi dano točko p1 na dano premico l1.
    O5) Obstaja samo en pregib skozi dano točko p2, prek katerega se točka p1 prezrcali na dano premico l1.
    O6) Če sta dani različni premici l1 in l2, ki se sekata in različni točki p1 in p2, obstaja natančno en pregib, prek katerega se točka p1 prezcali na premico l1 in se točka p2 prezcali na premico l2.
    O7) Če so dane točka p ter premici l1 in l2, obstaja pregib, ki točko p preslika na premico l1 in je pregib pravokoten na premico l2.

    Sedmi aksiom je leta 2001 dodal Koširo Hatori. Prvih šest pa je objavil Humiaki Huzita, Jacques Justin pa jih je vseh 7 (baje) odkril že leta 1986, a jih ni objavil. Imen je več in tudi letnic odkritij. Nič novega v zgodovini - vsaka velika država si prilašča vsa velika odkritja - resnico pa pozna le On. Saj poznate naslednjo modrost. Med kritičnimi zgodovinarji priljubljen epigram pravi: "Bog je vsemogočen, a celo On ne more spreminjati preteklosti. Za to je ustvaril zgodovinarje." John Stachel, 1983 (rojen 29. mar. 1928 - fizik in filozof znanosti)

    Slike k aksiomom so spodaj (angleški in slovenski tekst).

    Just as Euclid devised axioms for planar geometry, the modern mathematicians Humiaki Huzita and Koshiro Hatori devised a complete set of axioms to describe origami geometry — the Huzita–Hatori axioms (click here to skip the axioms and see the rest of the article):

    Axiom 1: Given two points $p_1$ and $p_2$, there is a unique fold that passes through both of them.
    [Skozi dve različni točki p1 in p2 lahko naredimo samo en pregib.]
    Axiom 1
    Axiom 2: Given two points $p_1$ and $p_2$, there is a unique fold that places $p_1$ onto $p_2$.
    [Obstaja en sam pregib, s katerim dano točko p1 prenesemo na dano točko p2 in p1 ni enaka p2.]
    Axiom 2

    Axiom 3: Given two lines $l_1$ and $l_2$, there is a fold that places $l_1$ onto $l_2$.
    [Obstajata dva pregiba, s katerima dano premico l1 prenesemo na dano premico l2, če se premici sekata in en sam, če sta premici vzporedni.]
    Axiom 3
    Axiom 4: Given a point $p_1$ and a line $l_1$, there is a unique fold perpendicular to $l_1$ that passes through point $p_1$.
    [Samo na en sam način lahko naredimo pravokoten pregib, skozi dano točko p1 na dano premico l1.]
    Axiom 4
    Axiom 5: Given two points $p_1$ and $p_2$ and a line $l_1$, there is a fold that places $p_1$ onto $l_1$ and passes through $p_2$.
    [Obstaja samo en pregib skozi dano točko p2, prek katerega se točka p1 prezrcali na dano premico l1. ]
    Axiom 5
    Axiom 6: Given two points $p_1$ and $p_2$ and two lines $l_1$ and $l_2$, there is a fold that places $p_1$ onto $l_1$ and $p_2$ onto $l_2$.
    [Če sta dani različni premici l1 in l2, ki se sekata in različni točki p1 in p2, obstaja natančno en pregib, prek katerega se točka p1 prezcali na premico l1 in se točka p2 prezcali na premico l2.]
    Axiom 6
    Axiom 7: Given one point $p$ and two lines $l_1$ and $l_2$, there is a fold that places $p$ onto $l_1$ and is perpendicular to $l_2$.
    [Če so dane točka p ter premici l1 in l2, obstaja pregib, ki točko p preslika na premico l1 in je pregib pravokoten na premico l2.]
    Axiom 7


    Kazuo Haga pokaže kako računamo ulomke s pomočjo pregibanja papirja.


    Sledi izpeljava, glejte zgornjo sliko, za podobna trikotnika velja:
    d/x = (1-x)/z, velja d = x(1-x)/z, oziroma 1-d = (z - x(1-x))/z
    z2/(z2 + (1-x)2) = x2/(1-d)2
    - v kvadrat zapisanega razmerje vstavim 1-d = (z - x(1-x))/z
    z2/(z2 + (1-x)2) = z2x2/(z - x(1-x))2
    z2 - 2zx(1-x) + x2(1-x)2 = x2z2 + x2(1-x)2
    z2 - 2zx(1-x) = x2z2
    (1 - x2)z2 = 2zx(1-x)
    (1 - x)(1 + x)z = 2x(1-x)
    Rezultat po krajšanju je:
    Z = 2x/(1+x)
    w = z/2 = x/(1+x)
    
    Sledijo primeri še nekaterih ulomkov - sami izpeljite povezave glede na sliko spodaj
    
    AP = x 
    BQ = 2x/(1+x)
    QC = (1-x)/(1+x)
    AR = (1-x2)/2 
    PQ = (1+x2)/(1+x) 
    -------------------------------
    AP	BQ	QC	AR	PQ        
    1/2 	2/3 	1/3 	3/8 	5/6
    1/3 	1/2 	1/2 	4/9 	5/6
    2/3 	4/5 	1/5 	5/18 	13/15
    1/5 	1/3 	2/3 	12/25   13/15
    
    


    Primeri origamijev - en kos papirja in taka umetnina!

    Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Origami

    Zgodovina origamija (zvijanje papirja)
    Najbolj pogosto origami povezujemo z izumom papirja na Kitajskem okrog 2. stoletju pr. Kr. Pravi razcvet je doživel na Japonskem, kjer se obravnava kot del nacionalne umetnosti. Poleg Japonske, so to spretnost posvojili tudi v drugih delih sveta, recimo v Španiji, kjer je znan pod imenom "papiroflexia".
    Že v 8. stoletju je origami postal sestavni del različnih slovesnostih na Japonskem. Samuraji so izmenjevali darila z okraski "tuti" - to so umetelno prepognjeni trakovi papirja. Med obredi šintoističnih porok, so uporabljali origami metulje, ki simbolizirajo mladoporočenca.

    Primer origami ptice iz 1797 - Japonska.
    https://es.wikipedia.org/wiki/Origami


    Z vsako gubo se določena količina papirja izgubi za dodatno zgibanje. Funkcija minimalne potrebne dolžine papirja 'L' pri pregibanju papirja (poljubnega materiala) pri debelini 't' in 'n' pregibih je:

    Papir je seveda lahko daljši. Funkcijo je izpeljal Gallivan leta 2001. Člen t2n je hkrati mnogokratnik osnovne debeline 't' pri pri 'n' pregibih papirja (če pregibamo 1x, je debelina plasti podvojena t*2, če ta papir še prepognemo n=2, podvojimo, je nova debelina t4 = t22, če ponovimo vajo in je pregibov n=3, je skupna debelina osmih plasti kar t8 = t23; splošna formula skupne debeline 'd' zloženih plasti pri n pregibih je torej: d = t2n). Pokazal je tudi, da se list papirja lahko prepolovi na polovico 12-krat, v nasprotju s splošnim prepričanjem, da se papir vseh velikosti lahko zloži največ osemkrat.

    Zaključek
    Kot otroci pa smo praktično vsi iz papirja s pregibanjem izdelovali letala, rakete, okraske, ladjice, kape, zmaje, "plonk - listke v obliki harmonike", tako da nam origami ni tuj, ne da bi pri tem kaj veliko razmišljali o matematiki.

    Danes se mnogi jezijo, da je vse, kar je ostalo v šolskih programov od tehnične in rokodelske dediščine, zgolj še papir, origami (zlaganje papirja, delanje papirnatih ladjic ...). Če je temu tako, je to pot nazaj. Če pa otroci še papirnate ladjice ne znajo več narediti - pa je to konec praktične pedagogike. Torej origami vsekakor ja, naj pride v šolske programe, a zraven njega so nujno potrebne vsaj še naslednje spretnosti:
    modelarstvo (letala, rakete, ladje, avtomobilči, ...), delo z lesom, delo z glino, delo s kovinami, osnove elektrotehnike (tudi spajkanje), vrtnarjenje, sadjarstvo, gozdarstvo, fotografija, delo z živalmi, ...

    Nekaj vaj:
    http://operationmigration.org/Origami.pdf
    https://courses.csail.mit.edu/6.849/fall10/lectures/L23_images.pdf
    http://www.origami-fun.com/printable-origami.html
    http://tabor-2013.famnit.upr.si/predavanja/tabor2012_Kuzma.pdf



  • Krožek,
    - 20. februar 2017 - obisk iz OŠ Šmartno

    To noč smo spet lahko opazovali - vau. Obiskali so nas učenci izbirnega predmeta astronomija iz Osnovne šole Šmartno pod Šmarno goro.
    Ogledali so si zimska ozvezdja: Zimski šestkotnik, Andromedo, Kasiopejo, Velikega in Malega medveda, ...
    Posebej jih je v teleskopu Cika (GSO Dobson, 30 cm, f/5) navdušila Venera z meno, Orionova meglica M42, večkratna zvezda Mizar in Alkor, ostanek supernove M1, Plejade, Andromedina velika galaksija M31, ...
    Druga skupina je bila zelo radovedna, zanimali so jih podatki o optiki, supernovah, premikanju neba, ...
    Nekateri učenci so bili zelo poučeni o določenih objektih na nebu - lepo.

    Zimski šestkotnik sestavljajo ozvezdja in zvezde v oklepaju:
    Orion (Rigel), Veliki pes (Sirij), Mali pes (Prokijon), Dvojčak (Poluks in Kastor), Voznik (Kapela), Bik (Aldebaran).
    Vir slike: http://apod.fmf.uni-lj.si/ap170123.html



    Obiskali smo predavanje Tadeje Saje (organizacija ADJ)

    - 21. feb. 2017 FMF, Jadranska 19, Lj.
    Radioteleskop za vodikovo črto

    Radioteleskop je naprava za merjenje moči, spektra in polarizacije elektromagnetnega valovanja. Radijski signali so šibkejši kot vidna svetloba in radijsko opazovanje zahteva drugačna znanja kot optično opazovanje. V sklopu predavanja smo si ogledali postopek načrtovanja radijskega teleskopa, rezultate opazovanja in nadaljnje možnosti opazovanj. S ceneno elektroniko in majhno anteno se je opazovalo sevanje nevtralnega vodika v naši galaksiji Rimski cesti. Iz meritev je razvidno, da je naša Galaksija spiralne oblike.
    Po predavanju je projekt osvetlil še mentor dr. Matjaž Vidmar - zelo poučno. Nekako je pozval vse, ki so že naredili radijski teleskop, k sodelovanju - k gradnji interferometra.
    Gradivo iz predavanja si lahko ogledate na:
    http://antena.fe.uni-lj.si/literatura/Razno/Diplome/Radioteleskop/predavanje/

    https://wn.com/milky_way_introduction,_multiple_wavelengths,_21cm_line_of_hydrogen

    Še rezultati šentviškega radijskega teleskopa.



    Slika predstavlja nebo v področju radijskih valov, točneje pri frekvenci vodikove črte – 1420 MHz. Podatke sta zajela, obdelala in narisala Oskar Mlakar in Nejc Kotnik, dijaka Gimnazije Šentvid, in sicer v okviru svoje raziskovalne naloge pod mentorstvom Klemna Blokarja in Andreja Lajovica. Za opazovanje neba sta uporabila radijski teleskop ŠPPRT/PAART, ki stoji na strehi gimnazije. Po nam znanih podatkih je to prva v Sloveniji posneta slika neba v tem frekvenčnem področju.

    Na sliki toplejše barve označujejo smeri neba, iz katerih prihaja več radijskih valov, hladnejše barve pa smeri, od koder je valovanja manj. Lepo je vidna ravnina (na sliki zaradi projekcije krivulja) naše galaksije – Rimske ceste, ki je zaradi obsežnih oblakov hladnega vodika daleč najmočnejši izvor radijskih valov te frekvence na našem nebu. Opazimo lahko tudi, da izvori vodikove črte niso strogo omejeni na ravnino galaksije, ampak ponekod segajo dokaj daleč iz nje. Najbolj markanten primer je oblak, ki ga vidimo na desnem delu slike (rektascenzija 5 h, deklinacija 15°, kar ustreza področju med ozvezdjema Orion in Bik), opazna pa je tudi izboklina v področju med Strelcem in Škorpijonom (rektascenzija 17 h, deklinacija -15°).

    Za prikaz je uporabljena valjna projekcija, ki ustreza ekvatorialnim nebesnim koordinatam: severni nebesni pol je tako raztegnjen preko celega zgornjega roba slike, južni nebesni pol pa preko spodnjega. Meritev zajema deklinacije med -35° in 90°, kar je skoraj celo nebo, vidno iz naših krajev. Manjka le ožji pas tik nad obzorjem, ki ga zaradi bližnjega Šentviškega hriba radijski teleskop ne more opazovati. Ta ovira se na sliki jasno odraža v upadu signala Rimske ceste na skrajnem spodnjem robu merilnega območja.

    Podatke smo zajeli v treh ločenih serijah opazovanja, ki so se zgodile v januarju in februarju 2016. V vsaki seriji je radijski teleskop nebo opazoval tako, da je, obrnjen proti jugu, pričel pri deklinaciji -35°, nato pa se postopoma pomikal po lokalnem poldnevniku proti deklinaciji 90°, in sicer v korakih po 5°. Na vsakem koraku se je ustavil in 30 sekund zbiral radijski signal. Po koncu ene takšne "rezine" je anteno zasukal nazaj na deklinacijo -35° in pričel z novo rezino. V malo manj kot štiriindvajsetih urah smo z izkoriščanjem vrtenja Zemlje prečesali celo nebo z natančnostjo 5° tako po rektascenziji kot po deklinaciji. Ker je bila dolžina vsake rezine precej kratka – okrog dvajset minut – smo vrtenje Zemlje znotraj trajanja ene rezine brez težav zanemarili. Podatke vseh treh serij smo združili s povprečevanjem, kar je izboljšalo razmerje signal/šum na končni sliki.

    Zapisal: Andrej Lajovic 11. 3. 2016
    Vir: http://www.ad-vega.si/novice/2016-03-11-slika-neba-v-vodikovi-crti/


    ADV zvezdna karta in Rimska cesta v H21.1 cm, sestavil Andrej (zvezdna osnova Klemen in Zorko). Slika v H21.1 cm je iz: http://oceancolor.gsfc.nasa.gov/AQUARIUS/DinnatEtAl2010/
    in je narejena s 30 m teleskopom. Naša karta neba v H21.1 cm ji je prav podobna, le ločljivost šentviške antene je manjša (premer šentviške antene je 1,9 m).





  • "Space 4.0"
    - predava generalni direktor Evropske vesoljske agencije
    Prof. dr. Jan Woerner (ESA - EVA),
    - 16. feb. 2017 ,



    Slika zgoraj prikazuje enega od bolj zabavnih vložkov iz imenitnega predavanja direktorja ESA Johanna Dietricha Wörnerja.
    Na Luni s pivom v roki: "U glej, s staro Zemljo je konec. "
    Na sliki je prikazan dogodek, ki je na Zemlji življenje že nekajkrat postavil na kocko. Leta 1994 smo lahko nekaj podobnega opazovali "v živo" ob trku kometa Shoemaker-Levy z Jupitrom. A vendar slika ponuja nekaj optimizma - pogled ljudi iz Lune ...
    No - bistvo preživetja pa je vendar v nas samih na Zemlji in to zdaj ... Tako je bilo tudi preneseno sporočilo predavanja.

    V četrtek 16. februarja 2017 je imel ob 10h dopoldne v Peterlinovem paviljonu na UL, Fakulteta za matematiko in fiziko, Jadranska 26, Ljubljana enourno predavanje prof. dr. Jan Woerner (Johann-Dietrich Wörner), generalni direktor Evropske vesoljske agencije (ESA), ki je ob vstopu Slovenije v pridruženo članstvo ESA v organizaciji Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo obiskal Slovenijo. Govoril je o "Space 4.0".

    Potovanja v vesolje lahko opredelimo z mejniki: space 1 je pomenil zgodnja raziskovanja vesolja, space 2 je bil program Apollo in pristanek na Luni, space 3 je mednarodno sodelovanje v okviru Mednarodne vesoljske postaje in drugih projektov raziskovanja Osončja in vesolja, space 4 pa pomeni bližnjo prihodnost, ko bomo v skupnem naporu državnih in privatnih akterjev naredili naslednje korake v okviru robotskega in astronavtskega raziskovanja. 

    Jan Woerner ( https://en.wikipedia.org/wiki/Johann-Dietrich_Worner) je generalni direktor druge največje vesoljske agencije na svetu in upravlja z letnim proračunom 5,75 milijarde evrov ( http://www.esa.int/About_Us/Welcome_to_ESA/Funding), obenem pa zelo zanimiv človek z odmevnimi blogi (http://blogs.esa.int/janwoerner/), ki imajo veliko iskrivih misli. Objava predavanja je na http://www.fmf.uni-lj.si/si/obvestila/41841/, plakat pa na fiz.fmf.uni-lj.si/zwitter/tmp/space_4.0.pdf








  • Krožek,
    - 24. april 2017

    Bilo je oblačno in tako smo čas izkoristili za testiranje vrtljive zvezdne karte.


    Razcepljen ionski rep kometa Lovejoy E4
    Avtorstvo slike & avtorske pravice:
    Fritz Helmut Hemmerich

    Pojasnilo: Kaj se je zgodilo kometu Lovejoy? Na prikazani sliki, obdelanem kompozitu je bil komet posnet na začetku meseca potem, ko je nepričakovano zablestel in dobil dolg zamotan ionski rep. Nenavadno, običajno kompleksen učinek Sončevega vetra in magnetnega polja je tukaj povzročil, da srednji del ionskega repa kometa Lovejoy spominja na glavo šivanke. Komet C/2017 E4 (Lovejoy) je prejšnji mesec odkril znan odkritelj kometov Terry Lovejoy. Na začetku tega meseca je komet dosegel vizualno magnitudo 7 in postal dobra tarča za binokularje in kamere z dolgo ekspozicijo. Kar se je zgodilo kometu Lovejoy (E4) odkar je bila posneta ta slika bi lahko smatrali za še bolj nenavadno. Izgleda, da je jedro kometa med potovanjem mimo Sonca pred dvemi dnevi razpadlo in ugasnilo.
    Vir: http://apod.fmf.uni-lj.si/ap170425.html



  • Krožek,
    - 10. april 2017

    Na nebu je občasno med oblaki posvetila skoraj polna Luna - čisto blizu nje pa je navidezno "potoval" Jupiter (glej sliko spodaj). Oblaki so bili neke vrste olajšanje - saj so napovedovali prepotrebne padavine.
    Obdelali smo nekaj slik, ki jih je s Klemenovo pomočjo posnel Sandi iz U3 med vajami iz astrofotografije. Slike in komentarji sledijo.


    Lune in Jupiter
    Avtorstvo slike & avtorske pravice: Göran Strand

    Pojasnilo: 10. aprila sta si to zorno polje teleobjektiva delila polna Luna in Jupiter. Oba sta bila blizu opozicije, na nasprotni strani Sonca na Zemljinem nočnem nebu. Posneta sta ob prehodu tankega sloja oblakov, ki je nekoliko zatemnil svetlo mesečino. Na sliki je znan obraz naravnega satelita našega planeta, skupaj s poravnanimi štirimi Galilejevimi lunami vladajočega plinastega velikana. Označene od vrha navzdol so drobne svetlobne pikice nad svetlim Jupitrom Kalisto, Evropa, Ganimed in Jo. Naš naravni satelit je videti večji, ker je bližji in svetlejši. Vendar so Kalisto, Ganimed in Jo fizično večji od Zemljine Lune, vodni svet Evropa pa je le malenkost manjši. Pravzaprav od šestih največjih planetarnih satelitov manjka na sceni le Saturnova luna Titan.

    VIR: http://apod.fmf.uni-lj.si/ap170413.html
    Ideja, ki si jo velja zapomniti.

    Sledijo domači posnetki.


    Galaksija M82.


    Meglica Sova.


    Luna - 3. marec 2017. Podatki posnetka so: ISO 100 - f/5,6 - 1/100"

    Sandi pravi:
    29.03.2017 smo posneli Sovo in M82 s travnika pred Gimnazijo. Vreme je bilo jasno okrog 10 stopinj C. Zelo moteč element je bila ulična razsvetljava.
    Posnetki so bili narejeni s Canon EOS 500D v gorišču teleskopa Ritchey Chretien 10" /254mm f/8, fob 2000mm, na AZ EQ6 montaži.
    Sova je bila posneta pri ISO 12800 in expoziciji 30", deset uspelih posnetkov v približnem koraku 2 min, z ročnim proženjem..
    M82 je bila posneta pri ISO 3200 in expoziciji 30", deset uspešnih posnetkov v približnem koraku 2 min, z ročnim proženjem.
    Fotografije je obdelal Klemen Blokar s programoma Siril 0.9.5 in GIMP, brez uporabe flat, dark in bias posnetkov.
    03.04.2017 smo posneli ISS s strehe Gimnazije. Spremljali smo dva prehoda ISS, ob 20,34 in ob 22,11. Vreme je bilo pretežno jasno pri temperaturi med 10 in 16 stopinj C. Seeing je bil v skladu s povprečnim stanjem na lokaciji.
    Posnetki so bili narejeni s Canon EOS 500D na Canon teleobjektivu 400mm in na ročno vodenem stativu.
    Proti ISS-u sva z ročnim vodenjem streljala izmenično Andrej Lajovic in Sandi Brcar. Zato ne vemo natančno kateri najboljši posnetki so bili uporabljeni za obdelavo.
    Fotografije je obdelal Andrej Lajovic s programom, ki so ga razvili člani AD VEGA in s programom GIMP.




  • Krožek,
    - 3. april 2017

    To noč je na nebu kraljeval prvi krajec Lune. Prav lepo se je nastavila našim teleskopskim pogledom - s pomočjo karte smo prepoznali posamezne kraterje v okolici terminatorja. Ogledali smo si tudi nekaj ostalih objektov, a je preosvetljeno nebo dopuščalo le pogled na najbolj kontrastne objekte: M3, M13, M44, M42, seveda Jupiter, dvojna zvezda alfa Lovskih psov (Karlovo srce - Cor Caroli, 19.4", oddaljena 97 sv.l.), ...
    Med Velikim in Malim vozom smo neuspešno iskali komet 41P/Tuttle-Giacobini-Kresák - Lunina svetloba je bila očitno preveč dominantna za tak difuzni objekt okrog 8. mag..
    Spremljali smo tudi dva prehoda Mednarodne vesoljske postaje (ISS). Sandi Brcar iz U3 je slikal prehod ISS s teleobjektiv 400 mm - na sliki se vidi (sluti) sončne panele (glej sliko). Prav tako se nam je iz U3 pridružil Marko Skoberne, ki zelo dobro pozna nočno nebo.


    Posnetek preleta Mednarodne vesoljske postaje (ISS). datum: 2017-04-03
    kraj: Šentvid
    avtorji: Sandi Brcar, Martin Gladović, Andrej Lajovic
    oprema:
    objektiv Canon 400 mm f/2.8
    geodetsko stojalo
    Canon EOS 500D
    zajem:
    13 posnetkov z osvetlitvenim časom 1/320 s
    surove slike obdelane s programom UFraw
    obrezano s programom arif
    okvirji zloženi s programom lycklig
    končna obdelava Gimp
    komentar:
    Posneto s "prostoročnim sledenjem" na geodetskem stojalu (Andrej).


    Pot kometa 41P/Tuttle-Giacobini-Kresák.



  • Galerija Nastje Marondini,
    - 29. marec 2017






    Nastja Marondini je lepo ujela zahajajoči Lunin krajec in del prekrasne Orionove vedute (Kosce - Orionov pas in Orionov meč s prekrasno meglico M42 - slikano s stojala brez sledenja) - 29. marec 2017, Zbilje.



  • Opazovanja,
    - 27. marec 2017

    Noč je bela ena najbolj jasnih v tem letu. Zato smo si lahko ogledali šibkejše objekte, tja do 13 magnitude:
    planetarko NGC 1501 v Žirafi (navidezni sij 13 m), NGC 6543 (planetarno meglico Mačje oko s povečavami od 75 do 300, navidezni sij 8,1 m), NGC 2392 (planetarna meglica Eskim), M65, M66, M95, M96, M105, M3, M13, ...
    Z daljnogledoma 15x70 smo krasno opazovali razsute kopice: M44, M45, M35, M37, M36, M38, M41, Cr39, ...


    Planetarna meglica Eskim NGC 2392 (tudi C39) v Dvojčkih.


    Planetarna meglica NGC 1501 v Žirafi.


    Meglica Mačje oko NGC 6543 v Zmaju se nahaja blizu smeri severnega galaktičnega pola. Čeprav je njen navidezni premer le 20 ločnih sekund, je njen venec snovi, ki ga je izbruhala središčna zvezda še v fazi rdeče orjakinje, zelo raztegnjen. Venec ima navidezni premer 386" (5,8').

    Aktivnost Sonca je sedaj precej nižja kot je bila recimo še lansko poletje. A vseeno se vsakih nekaj tednov opazi določene protuberance in najde tudi kaka izrazita pega. Kot recimo v zadnji dekadi meseca marca 2017. Že kake pol leta pa ni bilo izrazitega izbruha - saj ne takega, da se ga zabeleži s preprosto metodo okularnega snemanja iz roke. Je pa redno oapzovanje aktivnosti Sonca izjemno poučno - tudi z vidika globljega razumevanja pojavov v vesolju.


    Slika Sonca: 27. marec 2017. Aktivnost je zelo šibka - saj v H-alfa svetlobi. Slikano skozi okular: teleskop H-alfa Lunt, 35 mm.
    Foto: Z. V.


    https://www.helioviewer.org/
    https://sdo.gsfc.nasa.gov/assets/img/latest/latest_1024_1700.jpg

    Sonce 28. marca 2017


    Sonce 28. marca 2017 je bilo precej aktivno glede na zadnje mesece. Na površini sta se pojavili tudi dve izraziti skupini peg.



  • Počasnik na mahu,
    - apod: marec 2017


    Počasnik na mahu
    Avtorstvo slike & Copyright: Nicole Ottawa & Oliver Meckes / Eye of Science / Science Source Images

    Pojasnilo: Je to nezemljan? Verjetno ne, ampak od vseh živali na Zemlji je počasnik oziroma tardigrad mogoče najboljši kandidat. Počasniki so znani po tem, da lahko več desetletij preživijo brez hrane in vode, da lahko preživijo temperatue od absolutne ničle do vrelišča vode, da lahko preživijo tlake od skoraj nič do tistega, ki je prisoten na oceanskem dnu, in da lahko preživijo tudi direktno obsevanje. Te zmnožnosti preživetja počasnikov so bile testirane leta 2011 zunaj vesoljskega plovila, ki je krožilo okrog Zemlje. Počasniki so tako vzdržljivi delno zaradi dejstva, ker lahko popravijo svoj lasten DNA zapis, ter ker lahko zmanjšajo zaloge vode v svojem telesu na le nekaj procentov. Nekateri od teh miniaturnih vodnih medvedkov so skoraj postali nezemljani nedavno, ko so bili izstreljeni na Marsovo luno Fobos z Rusko misijo Fobos-Grunt, vendar jim Fobosa žal ni uspelo doseči, saj se je raketa pokvarila in je kapsula ostala v Zemljini orbiti. Počasniki so bolj pogosti kot ljudje tako rekoč po celotnem Zemeljskem površju. Na tej fotografiji, ki je umetno obarvana slika elektronskega mikroskopa, vidimo milimeter dolgega počasnika, ki se plazi po koščku mahu.

    Vir: http://apod.fmf.uni-lj.si/ap170326.html



  • Meglica z laserskimi žarki,
    - apod: marec 2017


    Meglica z laserskimi žarki
    Avtorstvo slike & avtorske pravice: Stéphane Guisard (Los Cielos de America, TWAN)

    Pojasnilo: Štirje laserski žarki sekajo ta lep posnetek Orionove meglice, kot je bila vidna iz ESO observatorija Paranal v puščavi Atakama na planetu Zemlja. Ne gre za medzvezdni konflikt, laserje uporabljajo za opazovanje Oriona z UT4, enim od zelo velikih teleskopov observatorija tekom tehničnega preizkušanja sistema adaptivne optike, ki služi ostrenju slike. Ta pogled na meglico s štirimi laserskimi žarki je bil posnet z majhnim teleskopom izven stavbe UT4. Žarki so vidni iz te perspektive, ker v prvih nekaj kilometrih nad observatorijem Zemljina gosta spodnja atmosfera siplje svetlobo laserja. Štirje kratki odseki, ki jih vidimo na koncu žarkov so emisije iz sloja atmosfere z natrijevimi atomi, vzbujenimi z lasersko svetlobo na večjih višinah 80-90 kilometrov. Gledano iz perspektive UT4, ti segmenti tvorijo svetle pike ali umetne zvezde vodnice. Njihovo utripanje se sproti uporablja za popravke atmosferskih popačenj v smeri pogleda, s kontrolo prilagodljivega zrcala na optični poti teleskopa.

    Vir: http://apod.fmf.uni-lj.si/ap170329.html



  • Drevo polarnega sija,
    - marec 2017

    Drevo polarnega sija
    Avtorstvo slike & avtorske pravice: Alyn Wallace Photography

    Pojasnilo: Seveda, vendar ali sploh lahko drevo naredi kaj takega? Na sliki je vizualno sovpadanje temnih vej bližnjega drevesa in oddaljenega svetlega polarnega sija. Lepota severnega sija, ki dozdevno sledi obliki drevesa v ospredju je očarala fotografa tako zelo, da je za trenutek pozabil posneti sliko. Gledano iz pravega zornega kota se zdi, da ima to drevo severni sij kot nadomestek listov. Na srečo je še preden je severni sij spremenil celoten izgled prišel k sebi in posnel to dih jemajoče trenutno sovpadanje. Običajno vzbujeni od eksplozij na Soncu, nastajajo polarni siji zaradi visoko energijskih elektronov, ki trkajo v Zemljino atmosfero na višini okoli 150 kilometrov. Temu nenavadnemu sodelovanju Zemlje in neba so bili priča na začetku meseca na Islandiji.

    VIR: http://apod.fmf.uni-lj.si/ap170320.html



  • Začetek pomladi,
    - 20. marec 2017

    Krožek je potekal na prvi pomladni dan. Venera nam je žal po 19. h zašla - tako smo do 21. h opazovali klasične zimsko-pomladne objekte: ozvezdja, M42, M45, M44, M81, M82, M1, Mizar in Alkor, Jupiter pa na koncu, ...

    Že popoldne pa se nas je 5 udeležilo predavanja o Nikolaju Kuzanskem.






    Slike iz predavanja Mitje Rosine in Andreje Čadeža: Nikolaj Kuzanski in simetrije
    Vir: Seminar za zgodovino matematičnih znanosti
    Ponedeljek, 20. 3. 2017, 14.15-16.00, Jadranska 19, Plemljev seminar Povzetek. Nikolaj iz Kuze, latinsko Nicolaus Cusanus, je bil nemški teolog, škof, kardinal, filozof, matematik, astronom in cerkvenopravni strokovnjak. Deloval je v obdobju srednjeveške filozofije in renesančnega humanizma na področjih metafizike, etike, astronomije, matematike in mistike. Njegove pomembne ideje so »učena nevednost« (intuicija pred razumom) in »Vesolje brez središča in oboda« (metafizično pa usrediščeno v Bogu).
    Opisana bo njegova življenjska pot, pa tudi njegova družbena vloga, zlasti v povezavi s Slovenijo (kot briksenški škof je bil odgovoren tudi za blejske posesti).
    Filozofija Nikolaja Kuzanskega o naravi gibanja predstavlja prelom z antičnim pogledom na svet. Njegove misli o relativnosti gibanja imamo lahko za začetek paradigme, da se nam Narava odkriva s svojimi simetrijami. Poglejmo, kaj so simetrije in kako so vodile do odkrivanja fizikalnih zakonov.




  • Krožek, popravilo teleskopa,
    - 13. marec 2017

    Noč je bila dokaj jasna - kljub Luni, smo si ogledali kar nekaj zimskih in pomladnih objektov (recimo Jasli, daljnogled 15x70). Seveda nas je izjemno navdušila Venera s tankim srpom - slika spodaj. Pogled na Venero v tej fazi (meni) nas spomni na Galileja in začetke astronomskih opazovanj z daljnogledi - Venerine mene so še en potreben pogoj, a ne zadosten, za dokaz, da planeti potujejo okrog Sonca.


    Venera 13. marca 2017 - izjemno lepa podoba "mene".

    Pri Veneri naj omenim zelo poučno anekdoto iz letošnje pomladi. Parim mladim radovednežem sem kazal Venero. Ena punca gleda in gleda skozi teleskop in pravi, da nič ne vidi. Sam pravim, kako da ne? Punca odgovarja, ja vidim samo "Luno". Ko ji povem, da je to Venera, ki ima prav tako mene kot Luna, je bila vsa navdušena. Venero je še zmeraj opazovalo premalo ljudi - mladih, da bi lahko dejali, da je šolska astronomija zaživela v polni meri - kot smo si želeli leta 2009. ZV
    “Zdravi razum ni nič drugega kot skupek predsodkov, ki se naberejo v možganih pred osemnajstim letom starosti.” (Albert Einstein)

    Ko se je Luna že dovolj dvignila iznad škofijske gimnazije, smo spet začeli tuhtati, kako bi teleskop Dobson 30 cm, f/5 (Ciko) nadgradili, da ne bi imel toliko višinskega prostega hoda ("lufta, lokarja").
    Sedeli smo okrog teleskopa in modrovali, pametovali - vrtanje, navoji, rezanje, ... Nakar je Klemen prebral navodila o nosilnosti epoxy lepila in pri informaciji, da je le ta nad 100 kg/cm^2 smo se odločili. Nad ravnino osi bomo nalepili dva aluminijasta kvadratna profila (ostanka parabolične antene radijskega teleskopa) in cev teleskopa bo rahlo visela nad osno odprtino Dobsonovega stojala - glej slike. Ravna površina nad osjo je velika vsaj 4 cm^2, kar pomeni, da bi dovolj čvrsti prečki lahko nosili tudi tono bremena in bo epoxy lepilo še zdržalo.
    Sledijo slike











    In to je naš prenovljeni "viseči" Dobson - seveda spada med čudesa sveta ... Nobenega "lufta" ni več opaziti - po petih letih ..., oh! Vodenje cevi je sedaj veliko lažje ..., ostane na svojem mestu, v smeri, kamor cev usmeriš.

    Dobsona smo takoj (po 45 minutah, da je lepilo prijelo) postavili na teraso, testirali premikanje, vodljivost - zaenkrat se zdi, da je težava elegantno odpravljena. Teleskop smo usmerili proti Jupitru, ki se nam je pokazal v najlepši luči glede lege lun in same površine - glej sliko. To je bilo letos prvo opazovanje največjega planeta.


    Jupiter 13. marca 2017 ob 23. h - res lep prizor.

    18. marec 2017 - navidezno nepovezana zgodba z astronomijo, a je v resnici zelo ...


    Umrl je legendarni Chuck Berry, ameriški kitarist, pevec in glasbeni ustvarjalec, ki velja za očeta rokenrola. Poslovil se je v starosti 90 let.

    V 60. in 70. letih prejšnjega stoletja je bila njegova glasba navdih skupinam, kot sta Beatles in Rolling Stones. Kot poklon Berryjevi prodornosti v žanru rokenrola so med podatke o človeški civilizaciji na ameriški vesoljski sondi Voyager 1, ki je bila izstreljena leta 1977, vključili tudi njegovo skladbo Johnny B. Goode.
    Chuck Berry je eden prvih glasbenikov, ki so postali člani dvorane slavnih rock'n'rolla ob njenem odprtju leta 1986.
    Bil je živa legenda ...
    V Slovenijo ga nismo nikoli povabili.




  • Krožek,
    - 6. marec 2017

    Noč je bila oblačna, tako da smo jo preživeli v observatoriju. Med pogovorom smo se spominili na predavanje društva Javornik - radijski teleskop. Spet se nam je pridružil očka Jure - radovedno smo prisluhnili njegovi pripovedi, kako preživljajo dneve po rojstvu hčerke. Pogledali smo tudi strani fotoantike - http://www.drustvo-fotografov-slovenije.si/index.php/43-fotoantika, kjer se da kupiti veliko rabljene opreme (v križankah poteka vsako leto junija srečanje fotografov, ki je hkrati sejem in prijetno druženje). Obiskal nas je tudi kolega Goran, ki je s sabo pripeljal dva dijaka, ki dokončujeta raziskovalno nalogo iz radioaktivnosti zraka (kako lovita delce iz zraka - na napihnjen balon [drgnjenje, elektrostatika] se prime veliko prašnih delcev, in ko se iz balona spusti zrak, se koncentracija delcev zelo poveča). To zazna tako Geigerjev števec, kot morebiti difuzijska meglična komora na izopropanol. Hlajena je bodisi s tekočim dušikom ali suhim ledom. Tako komoro smo izdelali leta 2010:

    http://www.youtube.com/watch?v=knTzEOuhKwI

    Enako vajo na vzorcu iz balona bosta ponovila tudi dijaka.
    Z Goranom sva izmenjala še nekaj misli glede Orionove poti v dolini Gračnice - Jurklošter, Blatni Vrh ...
    http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/orion_primerjava_gracnica_karta2.html
    Jure nam je poslal še povezavo na stran: Bad Astronomy
    IN ŠE:
    https://www.youtube.com/watch?v=XGNvAEtYZkw#t=994.371088
    Zelo lepo narejeno, tako komora kot posnetki z razlago. Se izkaže, da je alfa delce težko obrnit z običajnim magnetnim poljem. Elektrone je pa težko gledat :)



  • Krožek in origami,
    - 27. februar 2017

    To noč smo lahko opazovali nekje do 20:30 ure, nakar se je žal izpolnila vremenska napoved ... Nazadnje je Klemenu uspelo ujeti še M97 - meglica Sova, ozvezdje Velikega medveda. Oblaki so nahitro pokrili nebo in tako smo se rade volje umaknili v zavetje naše, že pomladno tople, šentviške rotunde.


    M97: meglica Sova (The Owl Nebula). Vir: APOD.

    Spomnili smo se tudi na očeta Jureta - a bi ga poklicali, kaj pohecali, ..., a ker ne poznamo njegovega novega urnika, smo opustili to humano namero ...



    ORIGAMI
    Beseda je nanesla tudi na origami - Ida, ki obvlada japonsko, je takoj razumela, da gre za prepogibanje papirja ... Beseda origami izhaja iz japonske besede orikami. Ori pomeni prelaganje, kami pa papir. Sprememba kami v gami je posledica posebnosti v japonskem oblikoglasju, ki se imenuje rendaku.
    In - ne boste verjeli, origami je izjemno uporaben v arhitekturi (pročelja, žaluzije, senčniki, akustični elementi, ...), medicini (rec. žilne opornice, ...) pa še kje ... in seveda tudi v astronomiji - oz. satelitski tehnologiji.
    V laboratoriju Lawrencea Livermora so se lotili izdelave teleskopa iz Fresnelovih leč (The Eyeglass Space Telescope), tudi do premera 100 m (velikost nogometnega igrišča) za geosinhrono (geostacionarno) orbito 42000 km vstran od središča Zemlje. V vesolje se ga da poslati po zaslugi origamistov, ki jim je uspelo zložiti dele Fresnelovih leč v pregibe na končno dimenzijo nekaj metrov, da se objektiv tako lahko spravi v raketo. Fresnelove leče so tanke in zato lahke, primerne za origami komponente - vse to je njihova prednost.
    Vir: https://str.llnl.gov/str/March03/Hyde.html




    Eyeglass teleskop iz origami Fresnelovih komponent.

    Določenih matematičnih ugank iz antike tudi Evklidovi aksiomi, oziroma postulati, niso rešili. Recimo kako razdeliti kot na tri enake dele ali kako dvakrat povečati kocko (faktor za množenje stranice je x = 21/3). Kot bomo videli, se da ti dve uganki rešiti na osnovi razdelitve kvadrata na tri enake dele. Primeri sledijo.

    Uganke iz antične zgodovine
    -----------------------------------
    Vedež iz apolonovega svetišča na otoku Delosu je prerokoval ljudstvu v Atenah, da se bo rešilo kuge, če bodo njegov oltar v obliki kocke povečali tako, da bo njegova prostornina dvakrat večja od prvotne. Najbrž so delski problem zaupali Platonu, ki ga je predložil geometrom v svoji Akademiji. Dejansko so se s podvojitvijo kocke ukvarjali številni grški matematiki (Menhmus, Arhitras, Evdoks, Eratosten, Papus, Diokles, Hipokrat) - in tudi prišli do rešitve. Vendar pa noben od njih ni rešil naloge z evklidskim orodjem, ker to ni mogoče. Jedro problema je namreč v konstrukciji števila 21/3, ki ni mogoča z evklidskim orodjem. Trden dokaz, da to ni mogoče, so matematiki našli šele v 19. stoletju. Origami (pregibanje s papirjem) pa omogoča konstruirati naravna števila, racionalna števila, njihove kvadratne korene in števila oblike a + a1/2 in tudi števila oblike 21/3.
    Znana je tudi zgodba matematično neukega grškega pesnika. Pisal je o kralju Minosu, ki ni bil zadovoljen z grobnico svojega sina Glavka. Zahteval je dvakrat večjo grobnico in napačno sklepal, da je to mogoče doseči s podvojitvijo vseh njenih dimenzij. To napako so nato reševali matematiki ... (zgodbi povzeti po ŽIT 2017/02)

    Kaj pravi Evklid.
    Evklidovo delo se začenja z naslednjimi petimi postulati, aksiomi (zapisano v sodobnem matematičnem jeziku):
    a) Skozi poljubni dve točki poteka točno ena premica.
    b) Premica je neomejena - lahko jo podaljšamo v neskončnost.
    c) Za katerokoli daljico obstaja krožnica, ki ima to daljico za polmer in eno od krajišč za središče.
    d) Vsi pravi koti so med sabo skladni.
    f) Če poljubni premici sekamo s tretjo premico (prečnico) in je vsota notranjih kotov na eni strani prečnice manjša od dveh pravih kotov, potem se dani premici sekata na tej strani prečnice.

    Peti postulat: če je alfa + beta < 180°, se premici h in k sekata v točki S.
    Peti postulat je nekoliko nerodno formuliran. Poznejši matematiki so ga nadomestili z aksiomom o vzporednici, ki je razumljivejši, po matematičnem pomenu pa je enakovreden:
    Skozi poljubno točko T, ki ne leži na premici p, poteka točno ena vzporednica k premici p.

    Po Evklidu nastopi origami
    -------------------------------
    Prepogibanje papirja - origami - pa je komaj pred nekaj desetletji razrešilo določene stare antične matematične uganke (brez uporabe kalkulatorjev in rač. grafike, ...). Huzita–Hatori-Justinovi aksiomi origami geometrije pa so podani pod primeri.

    Poglejmo si torej rešitvi dveh ugank preko kvadrata razdeljenega na tri enake dele:

    * Kako razdeliti kvadrat na tri enake dele?

    'a' je stranica kvadrata,
    iščemo a/3.

    Kvadratni papir s stranico 'a' prepognemo po diagonali, nato čež polovico, nakar še iz polovice proti vogalu. Presečišče zadnjega prepogiba in diagonale da a/3.
    Spodnji rešitvi sta nadaljevanje razdelitve kvadrata na tri enake dele.

    * Kako razdeliti kot na tri enake dele?











    * Kako dvakrat povečati kocko (faktor za množenje stranice je x = 21/3 ?
    V = 2Vo sledi (xa)3 = 2a3
    x = 21/3 (za rešitev je dovolj zgolj en sam dodaten pregib, rešitev je našel Peter Messer)






    Sledi dokaz (glej levo sliko in oznake):
    CB = 1
    AC = x
    AB = x + 1 (stranica kvadrata)
    CI = (x + 1)/3
    BF = 2(x + 1)/3
    CF = 2(x + 1)/3 - 1 = (2x - 1)/3
    d = BJ
    CJ = x + 1 - d
    d2 + 1 = (x + 1 - d)2 (Pitagorov izrek)
    d = (x2 + 2x)/(2x + 2)
    - sledijo razmerja stranic podobnih pravokotnih trikotnikov CFI, CBJ, saj je kot gama enak kotu alfa,
    CI = (x + 1)/3
    d/(x + 1 - d) = ((2x - 1)/3)/((x + 1)/3) = (2x - 1)/(x + 1)
    (x2 + 2x)/(x2 + 2x + 2) = (2x - 1)/(x + 1)
    x3 + 3x2 + 2x = 2x3 + 3x2 + 2x - 2
    x3 = 2 oziroma x = 21/3(in to je elegantna rešitev zgolj s prepogibanjem papirja).


    Viri:
    http://www.origami-resource-center.com/divide-paper-into-thirds-3.html
    http://www.origami-resource-center.com/divide-paper-into-nths.html
    https://www.sciencenews.org/article/trisecting-angle-origami
    http://matheducators.stackexchange.com/questions/9784/impossibility-of-trisecting-the-angle-doubling-the-cube-and-alike-what-are-rea
    http://www.cutoutfoldup.com/409-double-a-cube.php
    https://plus.maths.org/content/power-origami-1
    https://plus.maths.org/content/power-origami

    The genius of origami (Genialnost origamija)

    Huzita–Hatori-Justinovi aksiomi origami geometrije

    O1) Skozi dve različni točki p1 in p2 lahko naredimo samo en pregib.
    O2) Obstaja en sam pregib, s katerim dano točko p1 prenesemo na dano točko p2 in p1 ni enaka p2.
    O3) Obstajata dva pregiba, s katerima dano premico l1 prenesemo na dano premico l2, če se premici sekata in en sam, če sta premici vzporedni.
    O4) Samo na en sam način lahko naredimo pravokoten pregib, skozi dano točko p1 na dano premico l1.
    O5) Obstaja samo en pregib skozi dano točko p2, prek katerega se točka p1 prezrcali na dano premico l1.
    O6) Če sta dani različni premici l1 in l2, ki se sekata in različni točki p1 in p2, obstaja natančno en pregib, prek katerega se točka p1 prezcali na premico l1 in se točka p2 prezcali na premico l2.
    O7) Če so dane točka p ter premici l1 in l2, obstaja pregib, ki točko p preslika na premico l1 in je pregib pravokoten na premico l2.

    Sedmi aksiom je leta 2001 dodal Koširo Hatori. Prvih šest pa je objavil Humiaki Huzita, Jacques Justin pa jih je vseh 7 (baje) odkril že leta 1986, a jih ni objavil. Imen je več in tudi letnic odkritij. Nič novega v zgodovini - vsaka velika država si prilašča vsa velika odkritja - resnico pa pozna le On. Saj poznate naslednjo modrost. Med kritičnimi zgodovinarji priljubljen epigram pravi: "Bog je vsemogočen, a celo On ne more spreminjati preteklosti. Za to je ustvaril zgodovinarje." John Stachel, 1983 (rojen 29. mar. 1928 - fizik in filozof znanosti)

    Slike k aksiomom so spodaj (angleški in slovenski tekst).

    Just as Euclid devised axioms for planar geometry, the modern mathematicians Humiaki Huzita and Koshiro Hatori devised a complete set of axioms to describe origami geometry — the Huzita–Hatori axioms (click here to skip the axioms and see the rest of the article):

    Axiom 1: Given two points $p_1$ and $p_2$, there is a unique fold that passes through both of them.
    [Skozi dve različni točki p1 in p2 lahko naredimo samo en pregib.]
    Axiom 1
    Axiom 2: Given two points $p_1$ and $p_2$, there is a unique fold that places $p_1$ onto $p_2$.
    [Obstaja en sam pregib, s katerim dano točko p1 prenesemo na dano točko p2 in p1 ni enaka p2.]
    Axiom 2

    Axiom 3: Given two lines $l_1$ and $l_2$, there is a fold that places $l_1$ onto $l_2$.
    [Obstajata dva pregiba, s katerima dano premico l1 prenesemo na dano premico l2, če se premici sekata in en sam, če sta premici vzporedni.]
    Axiom 3
    Axiom 4: Given a point $p_1$ and a line $l_1$, there is a unique fold perpendicular to $l_1$ that passes through point $p_1$.
    [Samo na en sam način lahko naredimo pravokoten pregib, skozi dano točko p1 na dano premico l1.]
    Axiom 4
    Axiom 5: Given two points $p_1$ and $p_2$ and a line $l_1$, there is a fold that places $p_1$ onto $l_1$ and passes through $p_2$.
    [Obstaja samo en pregib skozi dano točko p2, prek katerega se točka p1 prezrcali na dano premico l1. ]
    Axiom 5
    Axiom 6: Given two points $p_1$ and $p_2$ and two lines $l_1$ and $l_2$, there is a fold that places $p_1$ onto $l_1$ and $p_2$ onto $l_2$.
    [Če sta dani različni premici l1 in l2, ki se sekata in različni točki p1 in p2, obstaja natančno en pregib, prek katerega se točka p1 prezcali na premico l1 in se točka p2 prezcali na premico l2.]
    Axiom 6
    Axiom 7: Given one point $p$ and two lines $l_1$ and $l_2$, there is a fold that places $p$ onto $l_1$ and is perpendicular to $l_2$.
    [Če so dane točka p ter premici l1 in l2, obstaja pregib, ki točko p preslika na premico l1 in je pregib pravokoten na premico l2.]
    Axiom 7


    Kazuo Haga pokaže kako računamo ulomke s pomočjo pregibanja papirja.


    Sledi izpeljava, glejte zgornjo sliko, za podobna trikotnika velja:
    d/x = (1-x)/z, velja d = x(1-x)/z, oziroma 1-d = (z - x(1-x))/z
    z2/(z2 + (1-x)2) = x2/(1-d)2
    - v kvadrat zapisanega razmerje vstavim 1-d = (z - x(1-x))/z
    z2/(z2 + (1-x)2) = z2x2/(z - x(1-x))2
    z2 - 2zx(1-x) + x2(1-x)2 = x2z2 + x2(1-x)2
    z2 - 2zx(1-x) = x2z2
    (1 - x2)z2 = 2zx(1-x)
    (1 - x)(1 + x)z = 2x(1-x)
    Rezultat po krajšanju je:
    Z = 2x/(1+x)
    w = z/2 = x/(1+x)
    
    Sledijo primeri še nekaterih ulomkov - sami izpeljite povezave glede na sliko spodaj
    
    AP = x 
    BQ = 2x/(1+x)
    QC = (1-x)/(1+x)
    AR = (1-x2)/2 
    PQ = (1+x2)/(1+x) 
    -------------------------------
    AP	BQ	QC	AR	PQ        
    1/2 	2/3 	1/3 	3/8 	5/6
    1/3 	1/2 	1/2 	4/9 	5/6
    2/3 	4/5 	1/5 	5/18 	13/15
    1/5 	1/3 	2/3 	12/25   13/15
    
    


    Primeri origamijev - en kos papirja in taka umetnina!

    Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Origami

    Zgodovina origamija (zvijanje papirja)
    Najbolj pogosto origami povezujemo z izumom papirja na Kitajskem okrog 2. stoletju pr. Kr. Pravi razcvet je doživel na Japonskem, kjer se obravnava kot del nacionalne umetnosti. Poleg Japonske, so to spretnost posvojili tudi v drugih delih sveta, recimo v Španiji, kjer je znan pod imenom "papiroflexia".
    Že v 8. stoletju je origami postal sestavni del različnih slovesnostih na Japonskem. Samuraji so izmenjevali darila z okraski "tuti" - to so umetelno prepognjeni trakovi papirja. Med obredi šintoističnih porok, so uporabljali origami metulje, ki simbolizirajo mladoporočenca.

    Primer origami ptice iz 1797 - Japonska.
    https://es.wikipedia.org/wiki/Origami


    Z vsako gubo se določena količina papirja izgubi za dodatno zgibanje. Funkcija minimalne potrebne dolžine papirja 'L' pri pregibanju papirja (poljubnega materiala) pri debelini 't' in 'n' pregibih je:

    Papir je seveda lahko daljši. Funkcijo je izpeljal Gallivan leta 2001. Člen t2n je hkrati mnogokratnik osnovne debeline 't' pri pri 'n' pregibih papirja (če pregibamo 1x, je debelina plasti podvojena t*2, če ta papir še prepognemo n=2, podvojimo, je nova debelina t4 = t22, če ponovimo vajo in je pregibov n=3, je skupna debelina osmih plasti kar t8 = t23; splošna formula skupne debeline 'd' zloženih plasti pri n pregibih je torej: d = t2n). Pokazal je tudi, da se list papirja lahko prepolovi na polovico 12-krat, v nasprotju s splošnim prepričanjem, da se papir vseh velikosti lahko zloži največ osemkrat.

    Zaključek
    Kot otroci pa smo praktično vsi iz papirja s pregibanjem izdelovali letala, rakete, okraske, ladjice, kape, zmaje, "plonk - listke v obliki harmonike", tako da nam origami ni tuj, ne da bi pri tem kaj veliko razmišljali o matematiki.

    Danes se mnogi jezijo, da je vse, kar je ostalo v šolskih programov od tehnične in rokodelske dediščine, zgolj še papir, origami (zlaganje papirja, delanje papirnatih ladjic ...). Če je temu tako, je to pot nazaj. Če pa otroci še papirnate ladjice ne znajo več narediti - pa je to konec praktične pedagogike. Torej origami vsekakor ja, naj pride v šolske programe, a zraven njega so nujno potrebne vsaj še naslednje spretnosti:
    modelarstvo (letala, rakete, ladje, avtomobilči, ...), delo z lesom, delo z glino, delo s kovinami, osnove elektrotehnike (tudi spajkanje), vrtnarjenje, sadjarstvo, gozdarstvo, fotografija, delo z živalmi, ...

    Nekaj vaj:
    http://operationmigration.org/Origami.pdf
    https://courses.csail.mit.edu/6.849/fall10/lectures/L23_images.pdf
    http://www.origami-fun.com/printable-origami.html
    http://tabor-2013.famnit.upr.si/predavanja/tabor2012_Kuzma.pdf



  • Krožek,
    - 20. februar 2017 - obisk iz OŠ Šmartno

    To noč smo spet lahko opazovali - vau. Obiskali so nas učenci izbirnega predmeta astronomija iz Osnovne šole Šmartno pod Šmarno goro.
    Ogledali so si zimska ozvezdja: Zimski šestkotnik, Andromedo, Kasiopejo, Velikega in Malega medveda, ...
    Posebej jih je v teleskopu Cika (GSO Dobson, 30 cm, f/5) navdušila Venera z meno, Orionova meglica M42, večkratna zvezda Mizar in Alkor, ostanek supernove M1, Plejade, Andromedina velika galaksija M31, ...
    Druga skupina je bila zelo radovedna, zanimali so jih podatki o optiki, supernovah, premikanju neba, ...
    Nekateri učenci so bili zelo poučeni o določenih objektih na nebu - lepo.

    Zimski šestkotnik sestavljajo ozvezdja in zvezde v oklepaju:
    Orion (Rigel), Veliki pes (Sirij), Mali pes (Prokijon), Dvojčak (Poluks in Kastor), Voznik (Kapela), Bik (Aldebaran).
    Vir slike: http://apod.fmf.uni-lj.si/ap170123.html



    Obiskali smo predavanje Tadeje Saje (organizacija ADJ)

    - 21. feb. 2017 FMF, Jadranska 19, Lj.
    Radioteleskop za vodikovo črto

    Radioteleskop je naprava za merjenje moči, spektra in polarizacije elektromagnetnega valovanja. Radijski signali so šibkejši kot vidna svetloba in radijsko opazovanje zahteva drugačna znanja kot optično opazovanje. V sklopu predavanja smo si ogledali postopek načrtovanja radijskega teleskopa, rezultate opazovanja in nadaljnje možnosti opazovanj. S ceneno elektroniko in majhno anteno se je opazovalo sevanje nevtralnega vodika v naši galaksiji Rimski cesti. Iz meritev je razvidno, da je naša Galaksija spiralne oblike.
    Po predavanju je projekt osvetlil še mentor dr. Matjaž Vidmar - zelo poučno. Nekako je pozval vse, ki so že naredili radijski teleskop, k sodelovanju - k gradnji interferometra.
    Gradivo iz predavanja si lahko ogledate na:
    http://antena.fe.uni-lj.si/literatura/Razno/Diplome/Radioteleskop/predavanje/

    https://wn.com/milky_way_introduction,_multiple_wavelengths,_21cm_line_of_hydrogen

    Še rezultati šentviškega radijskega teleskopa.



    Slika predstavlja nebo v področju radijskih valov, točneje pri frekvenci vodikove črte – 1420 MHz. Podatke sta zajela, obdelala in narisala Oskar Mlakar in Nejc Kotnik, dijaka Gimnazije Šentvid, in sicer v okviru svoje raziskovalne naloge pod mentorstvom Klemna Blokarja in Andreja Lajovica. Za opazovanje neba sta uporabila radijski teleskop ŠPPRT/PAART, ki stoji na strehi gimnazije. Po nam znanih podatkih je to prva v Sloveniji posneta slika neba v tem frekvenčnem področju.

    Na sliki toplejše barve označujejo smeri neba, iz katerih prihaja več radijskih valov, hladnejše barve pa smeri, od koder je valovanja manj. Lepo je vidna ravnina (na sliki zaradi projekcije krivulja) naše galaksije – Rimske ceste, ki je zaradi obsežnih oblakov hladnega vodika daleč najmočnejši izvor radijskih valov te frekvence na našem nebu. Opazimo lahko tudi, da izvori vodikove črte niso strogo omejeni na ravnino galaksije, ampak ponekod segajo dokaj daleč iz nje. Najbolj markanten primer je oblak, ki ga vidimo na desnem delu slike (rektascenzija 5 h, deklinacija 15°, kar ustreza področju med ozvezdjema Orion in Bik), opazna pa je tudi izboklina v področju med Strelcem in Škorpijonom (rektascenzija 17 h, deklinacija -15°).

    Za prikaz je uporabljena valjna projekcija, ki ustreza ekvatorialnim nebesnim koordinatam: severni nebesni pol je tako raztegnjen preko celega zgornjega roba slike, južni nebesni pol pa preko spodnjega. Meritev zajema deklinacije med -35° in 90°, kar je skoraj celo nebo, vidno iz naših krajev. Manjka le ožji pas tik nad obzorjem, ki ga zaradi bližnjega Šentviškega hriba radijski teleskop ne more opazovati. Ta ovira se na sliki jasno odraža v upadu signala Rimske ceste na skrajnem spodnjem robu merilnega območja.

    Podatke smo zajeli v treh ločenih serijah opazovanja, ki so se zgodile v januarju in februarju 2016. V vsaki seriji je radijski teleskop nebo opazoval tako, da je, obrnjen proti jugu, pričel pri deklinaciji -35°, nato pa se postopoma pomikal po lokalnem poldnevniku proti deklinaciji 90°, in sicer v korakih po 5°. Na vsakem koraku se je ustavil in 30 sekund zbiral radijski signal. Po koncu ene takšne "rezine" je anteno zasukal nazaj na deklinacijo -35° in pričel z novo rezino. V malo manj kot štiriindvajsetih urah smo z izkoriščanjem vrtenja Zemlje prečesali celo nebo z natančnostjo 5° tako po rektascenziji kot po deklinaciji. Ker je bila dolžina vsake rezine precej kratka – okrog dvajset minut – smo vrtenje Zemlje znotraj trajanja ene rezine brez težav zanemarili. Podatke vseh treh serij smo združili s povprečevanjem, kar je izboljšalo razmerje signal/šum na končni sliki.

    Zapisal: Andrej Lajovic 11. 3. 2016
    Vir: http://www.ad-vega.si/novice/2016-03-11-slika-neba-v-vodikovi-crti/


    ADV zvezdna karta in Rimska cesta v H21.1 cm, sestavil Andrej (zvezdna osnova Klemen in Zorko). Slika v H21.1 cm je iz: http://oceancolor.gsfc.nasa.gov/AQUARIUS/DinnatEtAl2010/
    in je narejena s 30 m teleskopom. Naša karta neba v H21.1 cm ji je prav podobna, le ločljivost šentviške antene je manjša (premer šentviške antene je 1,9 m).





  • "Space 4.0"
    - predava generalni direktor Evropske vesoljske agencije
    Prof. dr. Jan Woerner (ESA - EVA),
    - 16. feb. 2017 ,



    Slika zgoraj prikazuje enega od bolj zabavnih vložkov iz imenitnega predavanja direktorja ESA Johanna Dietricha Wörnerja.
    Na Luni s pivom v roki: "U glej, s staro Zemljo je konec. "
    Na sliki je prikazan dogodek, ki je na Zemlji življenje že nekajkrat postavil na kocko. Leta 1994 smo lahko nekaj podobnega opazovali "v živo" ob trku kometa Shoemaker-Levy z Jupitrom. A vendar slika ponuja nekaj optimizma - pogled ljudi iz Lune ...
    No - bistvo preživetja pa je vendar v nas samih na Zemlji in to zdaj ... Tako je bilo tudi preneseno sporočilo predavanja.

    V četrtek 16. februarja 2017 je imel ob 10h dopoldne v Peterlinovem paviljonu na UL, Fakulteta za matematiko in fiziko, Jadranska 26, Ljubljana enourno predavanje prof. dr. Jan Woerner (Johann-Dietrich Wörner), generalni direktor Evropske vesoljske agencije (ESA), ki je ob vstopu Slovenije v pridruženo članstvo ESA v organizaciji Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo obiskal Slovenijo. Govoril je o "Space 4.0".

    Potovanja v vesolje lahko opredelimo z mejniki: space 1 je pomenil zgodnja raziskovanja vesolja, space 2 je bil program Apollo in pristanek na Luni, space 3 je mednarodno sodelovanje v okviru Mednarodne vesoljske postaje in drugih projektov raziskovanja Osončja in vesolja, space 4 pa pomeni bližnjo prihodnost, ko bomo v skupnem naporu državnih in privatnih akterjev naredili naslednje korake v okviru robotskega in astronavtskega raziskovanja. 

    Jan Woerner ( https://en.wikipedia.org/wiki/Johann-Dietrich_Worner) je generalni direktor druge največje vesoljske agencije na svetu in upravlja z letnim proračunom 5,75 milijarde evrov ( http://www.esa.int/About_Us/Welcome_to_ESA/Funding), obenem pa zelo zanimiv človek z odmevnimi blogi (http://blogs.esa.int/janwoerner/), ki imajo veliko iskrivih misli. Objava predavanja je na http://www.fmf.uni-lj.si/si/obvestila/41841/, plakat pa na fiz.fmf.uni-lj.si/zwitter/tmp/space_4.0.pdf

    Prijazno vabljeni, sam želi predavati zlasti študentom & dijakom, pa seveda strokovni javnosti, ki jo raziskovanje vesolja zanima! 

    Tomaž Zwitter


    Sledi nekaj slik in komentarjev iz izredno dobro obiskanega predavanja.
    Dr. Tomaž Zwitter je na začetku pozdravil obiskovalce in hkrati na kratko predstavil akademsko in življenjsko pot visokega gosta, predavatelja Prof. Dr.-Ing. J. D. Wörnerja.


    Direktor Evropske vesoljske agencije g. Johann-Dietrich Wörner (slika zgoraj) je vse prisotne izredno pozitivno presenetil - zakaj?
    Njegov nastop je bil jasen, duhovit in izjemno motivatorski. Govoril je preprosto, za večino razumljivo, a hkrati poglobljeno. Veliko je bilo primerno doziranega humorja, primerjav EU glede na ZDA ..., primerjalnih odzivov medijev, ... Kritičen je bil tudi do "neukih" vplivnežev, ki zanikajo podnebne spremembe. Odgovore je znal zaviti v smer, da so tudi nekatera nekoliko nenavadna vprašanja iz publike glede marsovcev, itn, izpadla verodostojna. Glede vprašanja o iskanju življenja v vesolju, je odgovoril, da seveda podpira te napore, a hkrati seveda tudi zelo podpira iskanje inteligentnega življenja na Zemlji (da ga najdemo čim več, sploh med mladimi ...). Večkrat je poudaril izjemen pomen človeške radovednosti ... V sodelovanju med državami vidi veliko prednost. Sploh pa je njegov fokus na vprašanju, kako iz vesolja pomagati do boljšega in pravičnejšega življenja na Zemlji (pomoč kmetijstvu, ekologiji, prometu, gospodarjenju z oceani, industriji, komunikacijam, meteorologiji, farmaciji, medicini, ...). Misija na Luno se zanj zdi bolj smiselna kot na Mars - ne delu Lune, ki kaže vstran od Zemlje namreč ni motenj in je zato zelo primerna za merjenja signalov iz vesolja. Pravi, da se ne ve točno, kaj bo politično nastalo z Evrope - zagotovo pa je lahko "United Space in Europe". Lepo je tudi povezal Einstenovi relativnostni teoriji (splošno in posebno) z delovanjem satelitskih navigacijskih sistemov - ki so danes postali nepogrešljivi del življenja (GPS, GALILEO, ...), komunikacij. Poudaril je tudi, da se 1 euro vložen v vesoljske tehnologije povrne v 6 eurih. Več o vsebini predavanja lahko razberete iz spodnjih slik.
    Predavanje je obiskalo tudi 5 dijakov iz Šentvida - člani našega astronomskega krožka. Bilo je opaziti (tudi preko vprašanj in končnega aplavza), da so bili prav vsi udeleženci dogodka (ki niso iskali marsovcev) zelo zadovoljni s predavanjem g. J. D. Wörnerja.
    Kako se bo odrezala Slovenija v "esa" - trenutno je pridružena članica. A bomo naredili svoj modul na ISS (utopija ali realnost ...), a bomo pridobili enega izmed razvojnih centrov "esa", ... ? G. Wörner je poudaril, da je veliko odvisno tudi od pogajanj, za polnopravno članstvo naše države v esa, s slovensko vlado.

















































































  • Informativni dan,
    - 10. in 11. februar 2017 - Gimnazija Šentvid - Lj.

    Klemen je potencialnim bodočim dijakom predstavila observatorij, radijski telskop in ostalo astronomsko dogajanje na gimnaziji.











  • Štirje planeti v orbiti okoli zvezde HR 8799,
    - 1. feb. 2017 (APOD)



    Štirje planeti v orbiti okoli zvezde HR 8799
    Avtorstvo videa & CC BY License: J. Wang (UC Berkeley) & C. Marois (Herzberg Astrophysics), NExSS (NASA), Keck Obs.

    Pojasnilo: Ali obstaja življenje izven našega Osončja? Da bi bolje poiskali in proucevali oddaljene zvezdne sisteme, z obeti, da se tam nahajajo živi prebivalci, je NASA ustanovila koalicijo znanstvenikov, poimenovano Nexus for Exoplanet System Science (NExSS). Nov opazovalni dosežek kolaboracije NExSS je prikazani pohitreni posnetek nedavno odkritih planetov, ki krožijo okoli zvezde HR 8799. Slike za video so bile posnete tekom sedmih let iz observatorija Keck na Havajih. Štirje eksoplaneti so videti kot bele pike, ki krožijo okoli maticne zvezde, namenoma zakrite v sredini. Centralna zvezda HR 8799 je nekoliko vecja in bolj masivna od našega Sonca, vsak od planetov pa naj bi imel nekajkratno maso Jupitra. Sistem HR 8799 se nahaja okoli 130 svetlobnih let proc v smeri ozvezdja Letecega konja (Pegaz). Raziskovanja se bodo nadaljevala in skušala ugotoviti, ali bi kateri od znanih ali potencialnih planetov, ali celo lune teh planetov v zvezdnem sistemu HR 8799, lahko skrivali življenje.

    VIR: http://apod.fmf.uni-lj.si/ap170201.html



  • Kam na ogled ameriškega mrka?
    - 31. jan. 2017 (APOD)



    Kam na ogled ameriškega mrka?
    Avtorstvo slike: Jay Anderson; podatki: MODIS satelitski, NASA's GSFC

    Pojasnilo: Ali nacrtujete ogled ameriškega mrka 21. avgusta? Nekaj ur po soncnem vzhodu bo vzdolž ozke poti cez ZDA viden redek popolni Soncev mrk. Tisti blizu poti bodo videli delni mrk. Ceprav nekateri americani živijo prav na poti popolnega mrka, jih bo zagotovo mnogo vec prišlo tja od drugod, po dobro nacrtovani vožnji. Ena od težav pri mrkih je, da vcasih pridejo oblaki. Da bi povecali verjetnost za jasen pogled si lahko pomagate s prikazano karto in najdete primerno destinacijo z zgodovinsko majhno verjetnostjo (bolj modro) za debel sloj oblakov med popolnim mrkom. Ker bo imel velik del americanov s seboj pametne telefone z vgrajenimi kamerami, utegne ta ameriški mrk postati najbolj fotografiran dogodek v zgodovini sveta.

    VIR: http://apod.fmf.uni-lj.si/ap170131.html



  • Cassinijev veliki finale pri Saturnu,
    - objava jan. 2017 (APOD)



    Cassinijev veliki finale pri Saturnu
    Avtorstvo slike: NASA, JPL-Caltech

    Pojasnilo: Cassini se pripravlja na strmoglavljenje v Saturn. Robotizirano vesoljsko plovilo, ki je v orbiti okoli Saturna in ga že več kot deset let proučuje, bo septembra končalo misijo s spektakularnim padcem v atmosfero. Na sliki je diagram Cassinijevih preostalih orbit, od katerih traja vsaka približno en teden. Načrtovano je, da bo Cassini zaključil nekajmesečne orbite, ki ga nosijo malenkost izven Saturnovega najzunajnešega prstana F. Zatem bo v aprilu Titan dal Cassiniju gravitcijski pospešek v bližnje orbite, od katerih bo zadnja 15. septembra zadela Saturn in povzročila, da se bo vesoljsko plovilo sesedlo in stalilo. Cassinijeve orbite velikega finala so načrtovane za beleženje podatkov in do zdaj prvih pogledov iz notranjosti prstanov (med prstani in planetom), kot tudi nekaterih malih lun posejanih v prstanih. Cassinijev konec je načrtovan tako, da bo zaščitil od morebitnega onesnaženja s strani samega Cassinija vsako življenje, ki bi lahko obstajalo okoli Saturna in njegovih lun.

    Prosto na voljo: APOD 2017 koledar: Nasini posnetki
    VIR: http://apod.fmf.uni-lj.si/



  • Tortin Sončev zahod,
    - 20. januar 2017 (APOD)



    Tortin Sončev zahod
    Avtorstvo slike & avtorske pravice: Yuri Beletsky (Carnegie Las Campanas Observatory, TWAN)

    Pojasnilo: Na tej sliki je bil 18. januarja posnet nenavaden sončni zahod. Gledano iz vrha observatorija Las Campanas v Čilu, je Sonce nekaj trenutkov preden se je dotaknilo obzorja nad Tihim oceanom dozdevno razrezano v mnogo vodoravnih slojev. Rožnati odtenki filtrirane sončne svetlobe so nastali zaradi dolge smeri pogleda skozi megleno atmosfero. Nenavadni sloji ustrezajo spodnjim plastem atmosfere z močno različnimi temperaturami in gostoto, tudi vzdolž smeri pogleda. Vzdolž dolge poti skozi vsako plast se žarki sončne svetlobe močno lomijo in tvorijo različne slike ali privide na delih zahajajočega Sonca.

    VIR: http://apod.fmf.uni-lj.si/



  • Ameriški Slovenec z dolenjskimi koreninami učil astronavta Johna Glenna pilotiranja raketoplana


    Franklin R. Puhek (1934 - 2010). Puhek je slovensko-ameriški vrhunski strokovnjak za medcelinske in vesoljske rakete. Rojen je bil v Hibbingu v Minnesoti. Stari starši so bili priseljenci iz Grosupljega in Trške gore. Foto © Knjiga dr. Edija Gobca.

    Ko je 8. decembra 2016 v Columbusu, Ohio, v starosti 95 let umrl John Glenn, prvi ameriški astronavt in poznejši zvezni senator (1974-1999), ga je upravičeno v osmrtnicah opeval domala ves svet. Bil je eden največjih sodobnih ameriških junakov. Tudi naše Slovensko ameriško raziskovalno središče in gotovo še marsikak ameriški Slovenec hrani pisma, ki smo jih dobivali od senatorja Glenna, saj je bolj kot je danes v navadi vzdrževal stike s svojimi volilci in je sam ali njegov urad redno odgovarjal na pisma.
    Le kdo pa ve, da je astronavt Glenn imel ameriškega slovenskega "inštruktorja" pred svojim prvim poletom v orbito dne 20. februarja 1962 in istočasno prvem poletu pionirske skupine Mercury 7 astronavtov?! Vsi ti astronavti so pred poleti prihajali v podjetje General Dynamics, kjer jih je seznanjal z raketoplani in njih pilotiranjem slovenski ameriški vrhunski strokovnjak za medcelinske in vesoljske rakete Franklin Puhek, rojen v Hibbingu v Minnesoti, čigar stari starši (Puhek in Petrič) so bili priseljenci iz Grosuplja in Trške gore v Sloveniji.
    "Mercury 7" astronavti so bili nesporni pionirji ameriških vesoljskih poletov. Naštejmo njihova imena: John Glenn, M. Scott Carpenter, L. Gordon (Gorbo) Cooper, ml., Virgil L. (Hus) Grissom, Walter M. (Wally) Schirra, Allan B. Shepard ml. in Donald K. Slayton.
    Čeprav je Puhek vseh sedem vesoljskih pionirjev pred poleti seznanjal z Mercury raketoplani, mi je v enem svojih pisem omenjal, da je bil posebno vesel pogovorov z Johnom Glennom, ki je nanj napravil močan vtis.
    Franklin Puhek, prejemnik številnih priznanj, je umrl leta 2010. Leto pozneje je izšla ameriška spominska znamka "Project Mercury" v počastitev prvega, izredno plodnega desetletja vesoljskih programov, kjer je tako odločilno sodeloval tudi naš rojak Puhek, skupaj z več drugimi slovenskimi ameriškimi vesoljskimi strokovnjaki. Poglavje o njem smo na straneh 71-77 objavili v knjigi Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji: Njihove sledi na Zemlji in v vesolju in v angleški izdaji, Slovenian American Inventors and Innovators: Their Contributions to America and the World (Družina, 1916, strani 72-79). V obeh bibliofilskih izdajah je tudi več slik Puhka in nad sto drugih naših izumiteljev in inovatorjev in njih stvaritev ter številnih odlikovanj, ki so jih za svoje dosežke sprejeli.
    prof. dr. Edi Gobec

    .



  • Posredno tudi slovenska Nobelova nagrada za fiziko 2016



    Fizik in Nobelovec Frederick Duncan Michael Haldane (rojen 14. septembra 1951).
    Haldane, ki je rojen v Londonu, je sicer po materi slovenskega rodu - pisala se je Renko in je izhajala iz Koroške. Kot je pojasnil Haldanov kolega dr. Peter Prelovšek s Fakultete za matematiko in fiziko, mu je to razložil sam Haldane, ko je bil pred leti v Sloveniji na strokovni konferenci.

    Prejemniki Nobelove nagrade v fiziki 2016 so britanski znanstveniki, ki delujejo v Združenih državah Amerike: David J. Thouless, Duncan Haldane in Michael Kosterlitz, in sicer za teoretske raziskave stanja snovi. Z uporabo naprednih matematičnih metod so preučevali nenavadne oblike snovi, vključno s superprevodniki, supertekočinami ali tankimi magnetnimi filmi.
    “Pri nizki temperaturi se v snovi magnetni sistem pojavi v obliki vrtincev, ki se povežejo. Ti vrtinci imajo neobičajno lastnost, imajo vrtinčno strukturo in tega se ne da kar uničiti,” eno izmed zanimivosti odkritja razlaga dr. Peter Prelovšek s Fakultete za matematiko in fiziko.
    Zanimivo, da je Duncan Haldane kmalu po razglasitvi, kot da ne bi bilo nič, kot sleherni dan odšel na univerzo in tam predaval v okviru rednega programa. Haldane je sicer slovenskega rodu, posredno je torej nagrada vsaj malo tudi slovenska.

    Takole Duncan Haldane odgovarja rojaku Ediju Gobcu (prof. v Ohiu) na vprašanje o njegovi življenjski poti in o mami:
    " Ja, moja mama Ljudmila, rojena Renko, je bila koroška Slovenka. Njena zgodba je zanimiva, vendar obuja staro zgodovino, ki jo je danes, ko sta tako Avstrija kot Slovenija skupaj del Evropske unije, morda najbolje pozabiti. Moj stari oče po mamini strani je bil Jožef Renko, ki je bil rojen v majhni vasi Srednja vas nad Begunjami in Tržičem v bližini Blejskega jezera. Leta 1906 se je poročil z mojo staro mamo z dekliškim priimkom Čikov, rojeno v Borovljah (nem. Ferlach) na Koroškem. Z njenim denarjem sta nato v Borovljah kupila trgovino. To je bil čas avstrogrskega imperija in v tem kraju je prebivalo mešano dvojezično prebivalstvi, ki je govorilo nemško in slovensko.
    Moja mama se je rodila konec leta 1919, ko sta se za to območje potegovali nova republika Avstrija ter Kraljevina SHS [v resnici Maistrovi vojaki]. Po plebiscitu so to območje dodelili Avstriji. Ker je bil kraj rojstva starega očeta na slovenski strani meje, so družini zavrnili avstrijsko državljanstvo (bolj verjetno pa tudi zato, ker se je vedelo, da se je njegov sin boril na slovenski strani v lokalni državljanski vojni za potek meje), tako so imeli le državljanstvo SHS.
    Tudi v drugi svetovni vojni so se na tem področju odvijali travmatični dogodki, med katerimi sta bila huda zlasti prisilno izseljevanje Slovencev in program germanizacije dvojezičnega območja, ki ga je vodil Nemec Himmler. Moja mama se je temu izognila, ker je tedaj študirala medicino na Dunaju, tako da ni bila na seznamu za izselitev. Izseljena pa sta bila njen oče in brat. Oba sta k sreči preživela vojno, ker je mami uspelo odpotovati v Nemčijo in z zlatimi kovanci, ki jih je zakopal stari oče, podkupiti uradnike v koncentracijskem taborišču. Izpustili so ju in poslali na prisilno delo na kmetije v vzhodni Avstriji. Mama je bila dejavna v ilegalnem protinacističnem odporu. To območje je bilo dejansko edino območje prvotnega rajha, na katerem je v gorah delovalo krajevno odporniško gibanje slovenskih partizanov. [Opomba E. G.: Koroški slovenski partizani so bili večinoma domoljubi, ki so se borili le proti nacistom in ne tudi za komunistično revolucijo] Na koncu vojne so območje zasedli partizani iz Slovenije, ki so upali, da jim bo uspelo potegniti novo mejo. Mama je takrat delala kot zdravnica v parizanski bolnišnici, ki so jo Angleži v svoji okupacijski coni pustili kot enklavo za zdravljenje partizanov, po vsej verjetnosti ranjenih v bojih z ustaškimi formacijami, ki so pribežale v Avstrijo. Moj oče je bil škotski zdravnik v angleški vojski in je bil v stiku s partizanskimi kolegi v partizanski enklavi, kjer je tudi srečal mojo mamo. Ko sta se poročila, je še pred mojim rojstvom izgubila jug. državljanstvo. Tako sem se rodil in odrasel v Londonu. Potomci najstarejšega brata stareg očeta, ki so podedovali družinsko kmetijo Renkovih, še vedno živijo v Srednji vasi in so nedavno stopili v stik z mano.
    Lepe pozdrave, Duncan Haldane.
    "




  • 8. Državno tekmovanje v znanju astronomije,
    - 14. januar 2017 - Gimnazija Šentvid - Lj.


    - že osmič zaporedoma smo bili organizatorji.

    Državno tekmovanje RS - sobota, 14. januar 2017 ob 10:00 - 12:00

    Tudi letošnje državno Tekmovanje v znanju astronomije je za osrednjo Slovenijo uspešno organizirala Gimnazija Šentvid - Ljubljana (sobota 14. januar 2017). Pomagali so tudi člani astronomskega krožka in ADV-LJ. Mentor dr. Andrej Lajovic je skupaj z nekaterimi ostalimi člani (pridružili so se Matej Rabzelj, Ida Kraševec, Dejan Kolarič) uspešno opremil učilnice za tekmovanje, po navodilih DMFA Komisije za tekmovanje v znanju astronomije. Letos je pri organizaciji tekmovanja, zaradi objektivnih okoliščin - bolezni, slabo vreme, druge obveznosti - sodelovalo precej manj članov kot prešnja leta. To je bil tudi razlog, da nam tokrat tekmovalcem in mentorjem ni uspelo predstaviti observatorija. Le Andrej je na koncu najbolj vztrajnim uspel demonstrirati delovanje radijskega teleskopa.
    Na gimnaziji so tekmovali tako osnovnošolci kot srednješolci. Letos se je zbralo 183 mladih tekmovalcev. Vreme nam ni bilo ravno naklonjeno (v petek je sneg povzročil pravi kaos na cestah in mnoge lokalne ceste so v soboto bile povsem zaledenele). Podobno zasnežene sobote so bile v prvih letih astronomskih tekmovanj.
    Zaradi objektivnih težav nam tokrat tudi ni uspelo predstaviti ADV A3 zvezdne karte celotnega neba.
    Andrej je letos nosil res veliko breme organizacije, logistike in uspelo mu je ... Drugo leto nas bo več!



  • Krožek,
    - 9. jan. 2017


    Posvetli smo se vrtljivi zvezdni karti: spornemu spektralnemu tipu nekaterih zvezd, napisom, robu karte, azimutni skali na horizontu (novost), ... Vse predloge je Martin dodal na seznam "to do". Klemen pa je, primerno zimskemu vzdušju, doživeto bral opise neba, narave iz letnih efemerid "Glej jih zvezde! v letu 2017" - avtor Guillaume Cannat, iz francoščine v slovenščino odlično prevedel Ludvik Jevšenak - strokovno pregledal urednik Spike Bojan Kambič.
    Naše druženje v observatoriju smo začeli pri minus 10 °C in po polnoči končali z 0 °C.



  • Krožek,
    - 2. jan. 2017


    Posvetli smo se vrtljivi zvezdni karti ("malo" zamujamo z izdelavo) in novoletnemu vzdušju med dobrotami pred ekrani.



  • Prekrasno jutro iz Kredarice,
    - 30. dec. 2016, altokumulus lenticularis


    Prekrasne slike izjemno plastovitega oblaka (altokumulus lenticularis) nad in južno od Snežnika in kristalnega jutra, je predzadnji dan leta 2016 ujel kolega Milan Kos - meteorolog iz Kredarice. Ta izjemen oblak smo opazovali tudi iz Ljubljane.






    Najvišji vrh levo od sredine je Snežnik.
    Altokumulus lenticularis je oblak lečaste oblike in ostrih potez, ki nastane na veliki višini zaradi valov v atmosferi, ki se lahko pojavijo na zavetrni strani gorskih grebenov ob močnem vetru pravokotno na njegovo smer. Včasih so ti oblaki naloženi v več plasteh. Nastajajo na višinah nekje od 6000 m do 12000 m.
    Kljub temu, da nastanejo na valovih, ki so povezani z velikimi hitrostmi vetra, ti oblaki navidezno mirujejo. Na privetrni strani se zrak vzpenja in ob ohlajanju se iz njega izločijo vodne kapljice, ki se nalagajo na privetrni strani oblaka. Ko se na drugi strani zrak spet spusti, se ogreje in vodne kapljice na zavetrni strani oblaka izginejo. Dokler piha veter, se oblak na ta način obnavlja.











    Še slike oblaka iz satelita in Ljubljane.











    Še slike iz druge strani- Reke, morja, vir:
    http://www.novilist.hr/Multimedija/Foto/Spektakularno-jutro-nad-Kvarnerom-Snimili-citatelji



















  • Odkritje transneptunskega objekta na observatoriju Črni Vrh,
    - pod aktualno objavljeno 25. dec. 2016


    Observatorij Črni vrh - Jure Skvarč je odkril nebesno telo, ki pripada skupini transneptunskih objektov - 14. avgust 2016. Dobil je oznako 2016 PN66. Oddaljenost afelija je 60,385 a.e. (okrog 9 milijard kilometrov). Inklinacije znaša 105.1 °, kar pomeni, da se giblje retrogradno. Očitno, da odkritja slovenskih astronomov kar dežujejo. Teleskop na katerem je bila kamera je premera 60 cm, f/3,3.
    13. okrobra je bil periheliju in ni kazal nobene kome, kar je potrdil tudi Robert Holmes s teleskopom premera 1,3 m. A dilema ali je asteroid ali komet, še ni dokončno razrešena. Obhodni čas objekta 2016 PN66 179 let, kar je 15 let več od Neptuna. V prisončju, sredi oktobra 2016, mu je sij narastel na 17,5 magnitude. Povzeto po Spiki (december 2016: B. Mikuž, H. Mikuž, J. Skvarč).







  • Od kod prihajajo vaši elementi
    - 25. januar 2016



    Od kod prihajajo vaši elementi
    Avtorstvo slike: Cmglee (Own work) CC BY-SA 3.0 or GFDL, via Wikimedia Commons

    Pojasnilo: Vodik v vašem telesu, ki je prisoten v vsaki molekuli vode prihaja od Velikega poka. V vesolju ni drugih upoštevanja vrednih virov vodika. Ogljik v vašem telesu je nastal z jedrsko fuzijo v notranjosti zvezd, enako tudi kisik. Večina železa v vašem telesu je nastala med eksplozijami supernov pred davnimi časi in daleč stran. Zlato v vaši draguljarni je verjetno nastalo ob trkih nevtronskih zvezd, opaznih v obliki kratkotrajnih izbruhov sevanja gama. Elementa, kot sta fosfor in baker sta v naših telesih prisotna le v majhnih količinah, vendar sta ključna za funkcioniranje vsega znanega življenja. Prikazana periodna tabela elementov je označena z barvami in pojasnjuje po človeškem vedenju najverjetnejši nuklearni izvor vseh znanih elementov. Mesta nastajanja nekaterih elementov, kot je baker v resnici niso dobro znana in ostajajo tema opazovanj in raziskovanj.












    Ekipa iz 2005.


    Delo v observatoriju leta 2009 - foto Klemen Blokar.







  • DOMAČA STRAN AKGŠ NEPREKINJENO DELUJE ŽE OD LETA 1995!

    Čestitke ali - zvezdi siizmenjujeta gravitone.
    Nekaj zanimivosti iz zgodovine strani!








    Za astronomski krožek: ZORKO Vičar

    E-POŠTA, RFC-822: Zorko.Vicar@guest.arnes.si


    Nazaj na aktualno stran.
    Nazaj na domačo stran.


    Rekordi (tem. maksimumi) do junija 2015
    ----------------------------------------------------------
    1) Svetovni temperaturni rekord, ki ga priznava tudi Svetovna meteorološka organizacija (SMO), je 56,7 °C v Dolini smrti 10. julija 1913
    2) Za Evropo je odgovor manj zanesljiv, a SMO priznava za rekord 48,0 °C 10. julija 1977 v Atenah (http://wmo.asu.edu/)
    3) Uradni rekord v Sloveniji je 40,8 °C, izmerjen 8. avgusta 2013 na Letališču Cerklje ob Krki (http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events/slo_vremenski_rekordi.pdf)
    4) Rekord za Kredarico drži.
    5) Najvišja temperatura na južnem tečaju je -12,3 °C, izmerjen 25. decembra 2011.



    .