Popolni Sončev mrk - 21. avg. 2017 - ZDA, Casper ("dobri duhec")
Total Solar Eclipse - 21st August 2017 - USA, Wyoming, Casper ("The Friendly Ghost")
(Astronomical Society Vega - Slovenia)
"And what an AMAZING eclipse... wasn't it!"


Skripto priredil
Zorko Vicar
Slike
Zorko Vičar in ekipa
Animacija
Zorko Vicar

V izdelavi !!!

VSEBINA:
- uvodno razmišljanje o potovanju in S. mrku (21.8.2017) z nekaj slikami po dnevih
SLEDI VELIKO, VELIKO SLIK PO DNEVIH
- slike in opis za (2017-08-17) (pot Slovenija - ZDA: Denver) - karta poti, ZDA
- slike in opis za (2017-08-18) (Denver - Rocky Mountains NP)
- slike in opis za (2017-08-19) (Rocky Mountains NP)
- slike in opis za (2017-08-20) (Rocky Mountains NP - Wyoming)
- slike in opis za (2017-08-21) (Casper - S. MRK *** - [faze mrka] )
- slike in opis za (2017-08-22) (Yellowstone NP)
- slike in opis za (2017-08-23) (Yellowstone NP- Grand Teton NP)
- slike in opis za (2017-08-24) (Grand Teton NP - Salt Lake City)
- slike in opis za (2017-08-25) (Salt Lake - Cedar City - Zion NP)
- slike in opis za (2017-08-26) (Zion NP - Bryce)
- slike in opis za (2017-08-27) (Bryce NP - Escalante NM - Cottonwood canyon - Lake Powell)
- slike in opis za (2017-08-28) (Page [Antelope Canyon] - Grand Canyon)
- slike in opis za (2017-08-29) (Grand Canyon - Hoover (jez) - Las Vegas)
- slike in opis za (2017-08-30) (Las Vegas - večerni polet v Zürich )
- slike in opis za (2017-08-31) (Evropa - Ljubljana)
- slike in opis za Sončev spekter, mrk in helij
- časovnica potovanja po ZDA (17. - 31. avg. 2017)
- slike za pokušino, ZDA (17. - 31. avg. 2017)
- zanimiva srečanja (čar poti)
- potek temperature med S. mrkom (21. avg. 2017)
- OPAZOVANJA NEBA, rotacija Sonca ...
- Sončevi mrki do 2041 ...



"Casper se je tudi tokrat izkazal kot dobri duhec."

The title of the painting is a total Solar eclipse.

  • Uvodni povzetek poti po ZDA in razmišljanje ob Sončevem mrku
  • Popolni Sončev mrk 145. sarosa je potekal od obale do obale čez Združene države Amerike 21. avgusta 2017. Saros ima periodo 18 let, 11 in 1/3 dneva. Mrki, ki si sledijo s periodo enega sarosa pripadajo isti številki serije sarosov in so si zelo podobni. Vendar pa se pot popolnega mrka zaporednih Sončevih mrkov istega sarosa na Zemlji premakne, ker se planet v dodatnih 8 urah dneva zavrti (za 1/3, to je 120 °).
    In pred 18 leti smo lahko kar iz Evrope opazovali popolni Sončev mrk - a je kaj povezan z letošnjim? JA JE: 145. sarosu je pripadal dudi popolni mrk pred 18 leti, 11. avgusta 1999 in je bil za 120 stopinj zamaknjen glede na letošnjega. Takratni mrk je bil tako viden iz Evrope - tudi dela Slovenije - veliko se nas je udeležilo opazovanj širom srednje Evrope in SV Slovenije - res izjemno.
    Letošnji mrk je opazovala in slikala v kraju Casper (okrog 1600 m n. v., ZDA, država Wyoming ) tudi skupina ljubiteljev astronomije iz Slovenija, jedro iz Šentvida:
    - iz Univerze ze tretje življenjsko obdobje, iz skupine Repatice in kometi ter Poljanske,
    - nekateri člani AD Vega in AKGŠ (štirje so šli že pred nami na drugo lokacijo v lastni režiji, nekaj pa jih je ostalo doma),
    - ter nekaj člnov DMFA Slovenije in ostalih lubiteljev mrkov, narave, vsega lepega.
    Skupaj nas je bilo v skupini 16. Iz DMFA je bil med nami tudi dr. prof. Mitja Rosina, s katerim sva skupaj načrtovala pot, skupaj smo bili že v Turčiji. Tokratno potovanje je prevzel Miha Ahčan iz agencije TravelClub - glede na starost prisotnih na zelo inovativen piknik način - na koncu so bili vsi zadovoljni z načinom prehranjevanja v narodnih parkih, v naravi, med veveričkami (chipmunki [Originally "chitmunk," from Odawa jidmoonh]), jeleni, losi, v daljavi pa medvedje, bizoni, kače ...
    Tokratni Sončev mrk je, zaradi višine opazovališča (približno 1600 m n. višine) bil zelo kontrasten (podrobnosti korone so precej izstopale). Po lokalnem ameriškem času (Mountain Daylight Time (MDT)) je bil v Casperju začetek prekrivanja Sonca z Luno (prvi stik) ob 10:22:17 in začetek popolnega mrka (drugi stik) ob 11:42:39 (popolna zatemnitev je najbolj atraktivna, trajala je okrog 2 min. in 26 sek.), zadnji stik Lune in Sonca je bil ob 13:09 ure – konec mrka. Po slovenskem poletnem času (za kolege v Slo. - glede na Casper) je bil začetek prekrivanja Sonca z Luno ob 18:22:17 in začetek popolnega mrka ob 19:42:39.
    S sabo sem vzel 2 fotoaparata (1,3 kg), namizno enoročno Dobsonovo montažo (1 kg), na katerega sem pritrdil refraktor 80 mm, f/4 (1,5 kg), okularje (0,7 kg: zoom 7 - 21 mm, 25 mm, 15 mm - 66°, 6 mm - 66°, 4.7 mm - 82°, 2x Barlow), daljnogled Minolta (8-20X50 zoom, 1 kg), mini prenosni pc z vsemi polnilci in adapterji (1,8 kg) za sprotno prenašanje slik na server, filter za opazovanje Sonca skozi teleskop, 4 očala za opazovanje Sončevega mrka (dvoja očala sem razdelil kolegom, ki so bili brez) ter registrator temperature in vlage. Skupaj torej vsaj 7,3 kg opreme - kar je za tako potovanje kar veliko, sploh pa nerodno. Osebna prtljaga za na letalo je omejena na 8 kg in tudi dimenzijsko (v nahrbtnik sem tako lahko, poleg optike, dal še samo nekaj srajc in ostale nujne osebne prtljage). Iz teh razlogov sem doma pustil Lunt H-alfa teleskop, žal. Izkazalo se je, da je bil teleskopek refraktor 80 m, f/4 izjemno dobra rešitev. To kažejo tudi slike - uporabljali so ga tudi Američani, ki so se nam pridružili med opazovanjem mrka - zelo so nas pohvalili ... No - Američani so nasploh vljudni, če seveda pozabimo na del njihove zgodovine ..., a katera država nima temnih plati in seveda svetlih.
    S teleskopkom smo opazovali tudi nočno nebo, ki je na zahodu ZDA - na višinah 2000 m in več, kjer je redka poseljenost in tozadevno zelo malo svetlobe - zelo temno. Luna, Jupiter, M31, M27, Albireo ... so bili krasno vidni, prav vse pa je navdušil Saturn - kar niso mogli verjeti, da se kralj prstanov tako dobro vidi s tako malo napravo pri povečavah 72x in 100x. Sopotnik Vito mi je zatrdil, da je nekje v Italiji opazoval s precej večjim teleskopom - a slika ni bila veliko boljša. Ker smo se spustili na geografske širine okrog +35 °, sem po dolgih letih spet brez težav opazoval celotno ozvezdje Škorpijona, Saturn in tudi Jupiter, sta bila visoko na nebu, Strelec pa je sijal v vsej svoji lepoti (M22, Laguna in Trifid so kar žareli).
    Pred in posebej po mrku smo potovali po ZDA, okrog 5000 km, večinoma po njihovih izjemnih nacionalnih parkih. Vsako tako potovanje nosi s sabo težo utrujenosti, medsebojnih težavic - a kot vedno do sedaj (Madžarska 1999, Turčija 2006) - je popolni Sončev mrk skupini spet vrnil novo zaupanje, razumevanje, veselje - seveda samo za nekaj dni ... Potovanje v skupini je kot ponovitev dogodkov, izkušnje iz našega šolanja - vsak razred ima učence, ki so zelo vestni in take, ki so dokaj vestni ter take, ki zamujajo, ne poslušajo, a so zabavni na drug način ... in to je realno življenje, kdor ga sprejme, veliko lažje živi, kdor ga ne - išče idealnega človeka - a taka iskanja so neuspešna, kdaj tragična. Kar 8 udeležencev naše družbe še nikoli ni bilo deležnih občutkov, barv, ..., popolnega Sončevega mrka. Pojavi, kot so nadrealistične barve, veterček, seveda korona, obnašanje narave, ptic, rožič, nalezljivi duh navdušenja ... med mrkom, so vse prevzeli, jim obudili občutke posebne začaranosti, nenadejane hipnoze, ki te sprašuje - v katerem prostoru in času se sploh nahajaš. Sploh pa je bil dogodek pravo presenečenje za tiste, ki so prvič doživeli popolno zakritje Sonca z Luno. Le eden iz skupine je bil cel čas nekoliko skeptičen - spraševal je "pa kaj ti dve minuti - pa zakaj ne bi gledali le delnega mrka nekoliko južneje kar iz hotela ...", na koncu je radikalno spremenil svoje mnenje.
    Večer pred mrkom sem predstavil opremo, njeno uporabo, na kaj moramo biti pozorni med mrkom (prvi stik - poljub Lune in Sonca, drugi stik, diamantni prstan in Bailyevi biseri [Lunin rob ni raven, žarki se prebijejo do nas skozi doline Luninega površja - ta rob imenujemo tudi Lunin limb], morebitni izbruhi na Soncu - protuberance, veličastna korona (to je plazma s temperaturo nekaj milijonov kelvinov, ki obdaja Sonce in jo oblikujejo silnice magnetnega polja - fotosfera, ki sicer predstavlja mejo vidnega dela površine Sonca, ima temperaturo okrog 6000 K - prvi je to vrednost izračunal slo. fizik Jožef Stefan iz lastnega zakona o sevanju črnega telesa), tretji stik, spet diamantni prstan ..., četrti stik [zadnji poljub in konec mrka]; da se Sonca nikoli in prav nikoli ne gleda s teleskopom ali daljnogledom brez ustreznega filtra, ker drugače izgubimo vid za zmeraj ...). Nekaj malega smo povedali tudi o izjemnem pomenu mrkov za metriko v vesolju, o potrditvi Einsteinove splošne teorije relativnosti, o zgodovinskih "zlorabah" mrkov v politične namene (Lunin mrk leta 1504 je rešil "Krištofa Kolumba" pred gotovo smrtjo - ali bi bile danes ZDA take kot so, če ne bi zavojevalci poznali astronomije in z njo prepričali domačinov, da jim pomagajo ...?). Pri izračunu dogodkov v vesolju pa tako nismo mogli brez omembe J. Keplerja in njegove nebesne mehanike. Da je k poznavanju narave Sonca, s pionirskim izračunom površinske temperature (1879), veliko prispeval tudi Jožef Stefan, z lastnim zakonom o sevanju črnega telesa, smo seveda tudi omenili. Predstavil sem tudi animacijo mrka, tako da smo bili popolnoma priravljeni na mrk.
    Vsak je lahko naredil tudi nekaj posnetkov mrka skozi teleskop, a le pred popolno fazo, saj je bil teleskop med popolnim mrkom namenjen za slikanje korone in diamantnega prstana ... Tako smo hkrati naredili eno od vaj preproste astrofotografije in sicer slikanje skozi okular. Sonce v tem času navidezno potuje skozi ozvezdje Leva, med mrkom je bilo čisto blizu zvezde Regul. Med popolnim mrkom se je pričakovano zelo dobro videla Venera. Sonce je bilo za "minimum" kar bogato posejano s pegami. Te smo spremljali še naslednje dni in ocenjevali rotacijo Sonca (kot Galilei). Pege smo risali kar na krožnike ...
    Seveda sem sam moral iskati ravnovesje med opremo, ceno opreme in potovanja, časom, ki ga težko najdem, med odsotnostjo od bližnjih, med mnogimi ostalimi dilemami, zdravjem ... in potovanje ter posnetki so rezultat, kompromis mogočega v danem trenutku.
    Še o dialogih z Američani - eden prvih, ki je načel politiko, je dejal, da si lahko Melanijo kar, skupaj s Trumpom, vzamemo v Slovenijo. Vsi ostali pa so bili (recimo) počaščeni, ker prihajamo iz Slovenije, od koder je prva dama ZDA in so nas prav lepo sprejeli - se z nami pogovarjali v stilu, da se ljudi sodi po njihovih delih ... Politika tam (ŠE) ni prva tema za razdor med ljudmi, kot to slikajo EU mediji ... Med nami je krožil zanimiv dovtip - ker je moja partnerica Marjetka iz Sevnice, velja, da imava jaz in predsednik ZDA le nekaj skupnega - to je taščo iz Sevnice.
    Zagotovo pa sedaj večina Američanov ve za Slovenijo in tudi, kje leži - vsaj približno. Kdo pa recimo v Sloveniji ve, da v državi Wyoming (od koder smo opazovali mrk), ki je 11X večja od Slovenije, živi le pol milijona ljudi? V dveh tednih smo videli dve nesreči. Sami nismo doživeli nobene kraje, ali kake druge neprijetnosti - čeprav smo bili tudi v nekaterih večjih mestih, tudi med indijanci plemena Navaho (Navajo) v Arizoni.
    Če slučajno še kdo ne pozna nekoliko drugačnih pravil v prometu - v ZDA lahko pelješ v desno tudi pri rdeči luči, če je seveda to varno in na avtcestah prehitevaš po vseh pasovih (a policija strogo nadzoruje hitrosti in kaznuje izsiljevanja). Imajo še marsikaj zanimivega, kar bi lahko prevzeli ... - recimo določene tehnične rešitve. Če hočeš začutiti pomen vzgona, se moraš skopati v Velikem slanem jezeru (Great Salt Lake). Med nami je bilo kar nekaj pogovorov o ZDA, EU o Indijancih, afroameričanih, muslimanih, o čudnem toku svetovne zgodovine v zadnjih osmih letih, kdo je koga zamenjal in nastavil ..., a razprave so potekale strpno in bilo je zelo zanimivo ... ZDA niso enovita dežela in imajo tako zelo svetlo plat bivanja kot precej manj svetlo - a katera država nima tega protislovja. Podobni pomisleki so se nam porajali tudi leta 2006 - ko smo se odpravljali na ogled Sončevega mrka v Turčijo - vemo, da tam ni ravno vse tako kot bi moralo biti (a mediji so začuda do nekaterih držav zelo popustljivi). Ni posebej potrebno omenjati - da so ZDA mešanica vsega in vseh kultur. So tako dobra, kot slaba vest Evrope. V spomin se mi je vtisnila ostarela gospa, izrazitih oči, bila je zelo podobna očetovi sestrični, ki je povedala, da neskončno uživa v narodnih parkih, da je potomka Angležev, Ircev, Poljakov, Rusov, ... in da je že velikokrat obiskala Evropo - bila je vedoželjna, kljub letom je slikala in spet na novo spoznavala svet, pozna tudi Slovenijo.
    Iz zgodovine so poznana dejstva - da nobena politična skupnost, država, velesila ni večna. A dokler ljudje dobesedno drejo v ZDA po obljubljeno boljše življenje in hkrati državljani ZDA ne zapuščajo domovine, ne migrirajo v ostali svet, se za ZDA ni za bati. Da pa veliki žal pritiskajo na majhne - ni nič novega in posebnega - je pa razlika, kdo te nadzoruje in postavlja pogoje ... Resnica - kaj je prav in kaj narobe na tem svetu - pa tako ni v lasti nobenega od nas ... Imamo le zapisana in nenapisana pravila, ki pa jih dokaj radi kršimo ... in prav v stopnji kršenja pravil, se kulture bistveno razlikujejo med seboj - no, razlikujemo so tudi v ostalih lastnostih.
    Orkan Harvey, ki je s sunki vetra precej nad 200 km/h (minutne vrednosti) lomastil predvsem po ameriški zvezni državi Teksas, se v krajih našega popotovanja sploh ni čutil v vsakdanjem življenju. Je pa orkan vzbudil v našem počutju kar nekaj slabe vesti - saj sproščeno potovanje po federaciji, kjer na drugem koncu ljudje bežijo pred ujmo in celo umirajo, nekako ne gre skupaj. A to je protislovje vsakdana po celotnem naseljenem svetu, kdaj neurje doleti nas, kdaj druge, a življenje mora teči naprej. Seveda sta solidarnost in pomoč prizadetim tukaj privzeta kot standard modernega sveta - vsaj tako teče razvoj - spletne komunikacije so nam v takih mejnih situacijah v veliko pomoč.
    Zagotovo pa mrk združuje, povezuje ljudi - mnogi, ki so skoraj pod prisilo šli v ZDA (pod vtisom medijev, da je v ZDA vse narobe) - kaka žena je tako prisilila moža na pot in obratno - so dejali, da se tja še zagotovo vrnejo. Videti je vedeti!!! Tudi družnje naše skupine z domačini Američani je bilo zaradi mrka izjemno sproščeno - odprto, konstruktivno, kar kažejo tudi slike. V Yellowstonu nas je v hudi gneči po govoru prepoznala v ZDA rojena Ana Rode - hči izumitelja Franca Rodeta - gospod se je preselil iz Slovenije v ZDA in je (so)avtor prvega zaresnega žepnega kalkulatorja na svetu (HP-35). Hči Ana je seveda sedaj Američanka, a kar dobro govori slovensko - povabila nas je domov na pivo, a škoda - ni se izšlo ... Povedala nam je še, da se je oče g. Franc Rode žal letos poleti poslovil ... Srečanje s hčerko Ano me je spomnilo na tisoče Slovencev, ki so šli iskat srečo v Ameriko. Spomnil sem se tudi na mnoge pomembne Slovence, ki so v ZDA prispevali (prispevajo) ogromno k razvoju človeštva, astronomije, astronavtike, tehnike, umetnosti, humanizma ... Naštejmo nekatere:
    astronavti Sunita Lyn Williams [obiskala tudi naš observatorij v Šentvidu], Ronald Šega, Jery Linenger, strokovnjak za medcelinske in vesoljske rakete Franklin R. Puhek, fizik prof. dr. Dušan Petrač [2009 predaval na Šentvidu, prispeval je rešitve za kontrolo superfluidnega helija za vzdrževanje temperature infrardečih detektorjev pri minus 271 °C v satelitih, ki detektirajo mikrovalovno ozadje vesolja], izumitelj Franc Rode (oče kalkulatorja HP-35), inženir aeronavtike Joseph Frederick »Joe« Sutter [Pri Boeingu je bil na čelu ekipe 4500 ljudi, od tega je bilo 2700 inženirjev, ki so bili vključeni v projekt Boeinga 747], generalpodpolkovnik Frank Gorenc, Edi Gobec (prof. v Ohiu), Nobelovec 2016 Duncan Haldane (Princeton), astronavt Randy Bresnik, Frank Lausche, igralec in režiser Mickey Dolenz - v šestdesetih je nastopal v skupini The Monkees kot bobnar in pevec, hčerka Ami Dolenz je tudi igralka, Gregor Dolenz, Mickeyev oče, je tudi igral v Hollywoodu, plesalka Daša Podgoršek, kralj polke Frank Yankovich, džezist Leo Coach, pesnik Ray McNiece [ki pravi, da se v njem borita irski menih in slovenski pastir], tukaj je še povezava med SLOVENCI, THOMASOM JEFFERSONOM in AMERIŠKO DEKLARACIJO O NEODVISNOSTI {na to dejstvo je opozoril predsednik ZDA Bill Clinton ...], no tudi naš sopotnik po ZDA, prof. dr. Mitja Rosina, je preživel kar nekaj svoje akademske kariere v ZDA, trenutno je zelo viden Slovenec v ZDA astrofizik in kozmolog Uroš Seljak [Leta 2012 je od nobelovega nagrajenca Georga Smoota prevzel vodenje Centra za kozmologijo v Berkeleyu], ... Zelo pomembna sta tudi misijonarja Marko Anton Kapus (1657—1717), 17. stol. (deloval v Arizoni - o njegovem delovanju vemo zgolj iz pisem bratu) in Friderik Irenej Baraga (1797 – 1868) 19. stol. - duh velikih jezer. Učila sta Indijance kmetovanja, branja, medicine ... Seveda je še veliko zelo pomembnih oseb, ki jih tukaj nismo omenili ... - večino pomembnih Slovencev v ZDA je popisal dr. Edi Gobec. Nekaj imen je tudi na: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ameri%C5%A1ki_Slovenci.


    A "shirt-pocket sized HP-9100" - An HP-35 pocket calculator. Ime izhaja iz 35 tipk. In about 1970 HP co-founder Bill Hewlett challenged his co-workers to create a "shirt-pocket sized HP-9100". No in tukaj se pojavi tudi Slovenec Franc Rode.
    Vrnimo se k naši poti v in po ZDA.
    Je pa polet če lužo zelo, zelo naporen (dobrih 10 in 11 ur sta trajala naša poleta, samo potovanje pa lahko traja tudi več kot 20 ur - povezovalni poleti, poti na letališča, temeljiti pregledi, spraševanja kam, zakaj, kako dolgo ...), tukaj je še časovna razlika - a če je lep dan in letiš v ZDA podnevi, vidiš ogromno lepega - nevsakdanjega - tudi človeku neprijaznega, a izzivalnega, Islandijo, ledenike, gore, ledene gore, Grenlandijo, velika jezera, ... Doživiš, vidiš podobo zajetnega kosa naše ljube Zemlje v enem dnevu ...

    Bili smo dobra in usklajena ekipa. Po starosti, načinu in dolžini potovanja pa najbrž najbolj rizična - povprečna starost skupine je bila nekje blizu 70 let (a je šlo in smo tako dober zgled tudi za ostale starejše občane).

    Slika mojega počutje med potjo do konca mrka.
    Meni je po koncu uspešnega opazovanja S. mrka padlo za Luno težko breme iz podzavesti, iz misli - "UH - pa nam je le uspelo".
    Kaj - če bi vreme zatajilo, če bi ostali kje v gneči, bi se pojavila bolezen, poškodbe, bi jedli neužitne gobe (izkazalo se je, da smo nabrali užitne) ... Zagotovo bi se ob takih neprijetnih dogodkih potovanje končalo precej bolj klavrno. Določena vprašanja se kar ponujajo: zakaj si zbral (sta zbrala) ta kraj, tako pot, tega vodiča, tak način potovanja, kako si pa sploh spremljal vremensko sliko, porazno si načrtoval tako dolgo pot za toliko denarja - pa saj si imel več kot leto časa ...? A "Casper" je tudi dobri duhec in tudi tokrat je bil prijazen do vseh nas.
    Tako nam je že tretjič uspelo - a tudi tokrat za las. Po mrku sem si želel samo še srečne poti domov in morebiti kake lepe slike. A doživeli smo še veliko, veliko lepih srečanj, presenečenj, lepot človeške narave in narave izjemnih narodnih parkov.

    Uspelo nam je praktično vse ( srečno ter nadvse zanimivo potovanje in uspešno opazovanje mrka [ob tem centralnem dogodku sem bil najbolj na trnih - ali nam bo uspelo, prava lokacija, čas ali bo vreme zdržalo do konca mrka, ČE NE, BI ...] ) - vsi ti dejavniki se redko uresničijo hkrati, za take dogodke rabimo torej veliko sreče (kakor koli jo že definiramo - srečo namreč). Nam se je do sedaj zmeraj izšlo - mrki 11. 8. 1999 [Madžarska], 29. 3. 2006 [Turčija], 21. 8. 2017 [Združene države Amerike] - jasno vreme na dan Sončevega mrka, uspešno, srečno potovanje. A kakšna ura ali dan prej ali pozneje - pa ne bi bili priča prekrasnim Sončevim mrkom ... Z izbiro kraja glede na vremensko napoved, se do neke mere da pretentati vlogo naključja. A hkrati vemo, da vremenska napoved brez težav zgreši tudi za 200 km. Poleti je problem konvekcije, v ostalih letnih časih pa smer in hitrost front. Vpliv mrka na vreme pa sploh ni vključen v prognostične modele - saj v večino ne - pa vemo, da je ta vpliv kar velik, za celotno Zemljo okrog 1 % manj energije (to ni malo) - lokalno pa vemo da obsevanje sonca pade na nič. No - letos so znanstveniki v laboratoriju NOAA (National Oceanic and Atmospheric Administration) v Boulderju (Colorado) dodali pot mrka v računalniški prognostični model imenovan »High-Resolution Rapid Refresh« ali »HRRR«. V centralni 112 km široki liniji mrka je model napovedal, da se bodo temperature zmanjšala med 2,8 in 6,7 °C. Meritve, ki sem jih izvedel v Casperju, to potrjujejo - velja za zgornjo mejo, spodnja ocena pa za mrk na Madžarskem. Mrk v Turčiji pa datumsko ni bil direktno primerljiv s trenutno poletnim 145. sarosom.
    Mrk tako lahko zaradi padca temperature celo začasno oslabi nevihte (povzročene zaradi obilnega sončnega obsevanja), značilne za vroča in vlažna področja - kar je dobro za opazovalce mrkov. V mejnih primerih pa recimo povzroči radijacijsko meglo - kar je slabo za opazovalce mrkov.
    Bila je tudi želja, vprašanje - ali se še kdaj skupaj kam odpravimo?" Ja - obstaja še vesolje krajev, ki bi jih lahko obiskali, a sam sem že izstrošen - morebiti pa še kdaj. Zelo, zelo cenim del ekipe, prijateljev, ki so zmeraj popestrili in omogočil naše ekskurzije:
    - iz DMFA Mitja Rosina in Marta Zabret, iz U3 in ADV seveda Marko Skoberne, Jelka Dedek, Magda Stokovič, Helena Koren, Zorko Vičar (tudi DMFA), Marjetka Jene, ki so se tudi tokrat opogumili in tvorili jedro naše skupine;
    - seveda pa ne smemo pozabiti na kolege, ki so od leta 1994 pa do danes sestavljali kompaktno skupino naših ekskurzij po nadvse zanimivih krajih, med nadvse znimivimi ljudmi, a se tokrat niso odločili za pot ( Franc Pavlovčič, Vida Belšak, Tina J. [uradno JEŽ - Martina Ema, obiskuje astronomijo pri U3 več kot 20 let - od samega začetka 1994], Margaret Davis, Vojko Klaus, Alojz Š., Stane B., Nada in Sandi Brcar, Karel M., Lovro N., Breda Z., Slavica in Aleš Šketelj, Alenka Turk, Nadine R., Peter J., Olga W., Gojmir Ursič, Anton T., Darja O., Milena L., Alenka S., Metka M., Vlasta K., Marta F., Andrej J., Jurij K., Aleks S. , Kata D., Breda Z., Alojz Salobir, Milica Pribošič, Lili Zapletal, Elza Leskovec,
    Albina S., Vančo Preslenkov, Samo R., Nadja K., Anton G., Marina K., Milan V., Miran Šinigoj, Nevenka J., Bojan R., Anton A., Irena L. , Boštjan B. ... ).
    Nekateri so žal obnemogli ali se celo poslovili ..., med potjo sem se večkrat spomnil nanje.






    ...............
    ..........















    Na sliki je zloženka (fotomontaža) Sončevega mrka in krasnega prizora iz narodnega parka (Rocky Mountain National Park) - Colorado (losovka pije vodo). Posnetka sta del zapuščine naše odprave, zložena skupaj pa kažeta vsebino našega potovanja - mrk in ogled ohranjene narave narodnih parkov.

    Potek temperature in vlage med Sončevim mrkom 21. avg. 2017 - Casper, ZDA


    Potek temperature in vlage med Sončevim mrkom - Casper, ZDA: 21. 8.2017. Graf je podoben tistima iz Madžarske in Turčije, a z nekaj pomembnimi razlikami. Temperatura je ob tem mrku padla kar za 6 °C, oziroma celo za 9 °C, če bi upoštevali temperaturo po polni fazi mrka. Na kocu, ob 13. h, je temperatura spet padla, ker so se pojavili oblaki, skozi katere se ni več dobro videl zadnji stik. Imeli smo toraj kar veliko sreče, da se med poplno fazo ni zgodilo kaj podobnega. Kar kaže tudi spodnja animacija satelitskih posnetkov mrka. Temperatura med prejšnjima mrkoma je padla zgolj za 3,5 °C na Madžarskem, ozoroma samo za 2 °C v Turčiji. Očitno je izsevanje učinkovitejše na višjih nadmosrkih višinah (1600 m, manj in redkejše ozračja, manj vlage), kot na nivoju morja, ki je še dodaten bazen toplote. Tudi do minimuma temperature je poteklo le 15 min po koncu popolnega mrka (fazni zamik med zatemnitvijo in temperaturo - enak princip kot pri dnevni ali letni temperaturi in višini sonca). Temperaturni padci med mrkom so odvisni od letnega časa, ure začetka mrka, trajanja mrka - popolne faze, stanja tal (mokra, suha, albedo, specifična toplota ...), stanja atmosfere (količine toplogrednih plinov, predvsem vlage), nadmorske višine, geografske širine ... Vsi ti dejavniki nam narekujejo, da smo previdni pri primerjavah mrkov glede na nihanje temperatur. Relativna vlaga je precej nihala med padanjem in naraščanjem temperature - variabilnost je posledica vetra, ki je prinašal suh zrak iz okolice. Potekala je tudi debata o smeri vetra - a smer vetra ni bila zgolj pogojena z mrkom in ohlajanjem centralne črte - na to delno kaže satelitska slika.
    Na JV ZDA nekateri mrka sploh niso videli - oblačno, tudi dež. Mi smo zato izbrali kraj Casper, kjer avgusta pade le 20 mm padavin in je oblačnost manj verjetna (ker je v skupini bilo precej manj mladih ljudi pa smo iskali tudi udobje - stranišče ..., Casper je to nudil).


    Zanimiva je tudi primerjava našega grafa z rezultati meritev iz nekoliko bolj korektno postavljene meteorološke postaje v Casperju.
    Vir: http://www.thesciencezone.org/total-solar-eclipse-recap.html
    Na tem grafu, če pretvorimo fahrenheite v °C [ Tc = (5.0/9.0) * (Tf - 32) ], je minimalna temperatura za 1,7 °C nižja, maksimalna pa za stopinjo višja. Časovni potek je enak. Razliko lahko pripišemo mikroklimi, predvsem pa različni postavitvi termometra in frekvenci meritev. V našem primeru je bil zaklon proti sevanju kar dežnik - kar pa ni ravno optimalno - a za oceno in primerjavo čisto dovolj. Tudi nihanja temperature so podobna.
    Ker v ZDA striktno uporabljajo za temperaturno enoto fahrenheit, smo sami uporabljli različne približke za pretvorbo v °C. Recimo 1.1*(Tf - 32)/2 - no po določenem času bi se navadili kar na fahrenheite (°F). 100 °F pomeni že kar hudo vročino, tako zunaj kot v našem telesu, 70 °F je prijetna sobna temperatura, celo 118 °F (47.8 °C), kar smo doživeli v Nevadi na jezu reke Colorado (Hoover Dam) pa je bil za vse pekel - za večino tudi temperaturni rekord. Arizona (puščava) je nasploh znana po izjemno visokih temperaturah - tja čez 50 °C.
    * Pretvorba med Fahrenheiti in Celzijevimi stopinjami


    Satelitski posnetek mrka 21. 8. 2017 - ZDA.


    Letos so znanstveniki v laboratoriju NOAA (National Oceanic and Atmospheric Administration) v Boulderju (Colorado) dodali pot mrka v računalniški prognostični model imenovan »High-Resolution Rapid Refresh« ali »HRRR«. V centralni 112 km široki liniji mrka je model napovedal zmanjšanje temperature med 2,8 in 6,7 °C. Meritve, ki sem jih izvedel v Casperju, to potrjujejo - velja za zgornjo mejo, spodnja ocena pa za mrk na Madžarskem. Mrk v Turčiji pa datumsko ni bil direktno primerljiv s 145. sarosom. Mrk tako lahko zaradi padca temperature celo začasno oslabi nevihte (povzročene zaradi obilnega sončnega obsevanja), značilne za vroča in vlažna področja. Oslabitev neviht je torej dobra posledica za opazovalce mrka. V mejnih primerih pa recimo mrk lahko povzroči radijacijsko meglo (negativna sevalna energijska bilanca) - kar je slabo za opazovlce mrka.

    Potek temperature med Sončevim mrkom 11. 8. 1999.
    Slika: Časovni potek temperature med popolnim Sončevim mrkom, 11. 8. 1999. Slike različnih faz mrka nad krivuljo so s posnetka celotnega poteka mrka. Foto: Zorko Vičar in Peter Mihor v kraju Nyöger (Madžarska).
    Figure: Air temperature during Solar eclipse, 11th of August 1999. Photos of Solar eclipse phases have been taken by Zorko Vičar and Peter Mihor in village Nyöger (Hungary).



    Potek temperature med Sončevim mrkom 29. 3. 2006.
    Soncev mrk 29.3.2006
    Potek temperature in vlage smo merili z elektronskim registratorjem Vaisala. Temperatura je med mrkom padla za približno dve stopinji, vlaga pa je pričakovano narasla. Opazi se fazni zamik - ko je popolna faza mrka že končana, še temperatura zmeraj pada. Taki fazni zamiki so posledica energijske bilance, ki tudi čez dan ali leto nikoli ne sledi višini (jakosti) Sonca.

    PRIMERJALNA TABELA MRKOV GLEDE TEMPERATUR, RELATIVNE VLAGE IN GOSTOTE VODNE PARE 
    - gostote vodne pare je izračunano iz naših meritev temperature in relativne vlage
    
    Tem[°C]  R_vla[%]  Gos_H20_par[g/m^3]    Sončev mrk
    -------  --------  ------------------    --------------------------- 
    26	    26	       6                  2017-08-21 S. MRK maks. tem.
    20	    35.5       6                  2017-08-21 S. MRK min.  tem.
    
    25	    52	      12                  1999-08-11 S. MRK maks. tem.
    21	    65	      12                  1999-08-11 S. MRK min.  tem.
    
    18.5	    62	      10                  2006-03-29 S. MRK maks. tem.
    16.5	    71	      10                  2006-03-29 S. MRK min.  tem.
    Zgornja tabela kaže, da je zdaleč najmanj vlage v zraku bilo pri mrku 21. 8. 2017 v kraju Casper, ZDA - nadmorska višina 1600 m (značilno za visoke lege, recimo Kredarico). Gostota vodne pare (zaokrožena na gram/m3) je bila leta 2017 le 6 g/m3, na Madžarskem 1999 pa kar 12 g/m3 (2x več). Vodna para je namreč izjemno dober absorber dolgih valov (je najvažnejši toplogredni plin v atmosferi, ki nam omogoča življenje - toplogredni plini torej niso zmeraj škodljivi, le preveč jih ne sme biti). Če je pare manj, se površina Zemlje hitreje ohlaja. To je razlog, da je bil padec temperature med mrkom v Casperju tako izrazit (6 °C ali celo več glede na ostale vire). Suha površina tal dodatno prispeva k hitremu ohlajanju - tudi ta pogoj je bil letos izpolnjen. Direktno primerljiva sta samo poletna mrka 1999 in 2017, mrk 2006 je bil opazovan spomladi ob morju. Pri vseh mrkih je razvidno, da se absolutna količina vlage v zraku med mrkom praktično ni spreminjala (gostoti vodne pare, glede na minimalno im maksimalno temperaturo, sta pri vseh Sončevih mrkih enaki) - torej se zračna masa na kraju meritev v povprečju ni zamenjala (razen občasnega mešanje zraka zaradi zmernega vetra, kar se opazi na grafih v nihanju relativne vlage).

    Graf energijske sevalne bilance Zemlje in vpliv le te na potek dnevene temperature.

    Glavni vir energije Zemlje je sevanje Sonca (približno 1400 W/m2 gostote energijskega toka - kratki valovi, vidna svetloba - do površine pride v povprečju nekaj manj gostote energijskega toka, okrog 1000 W/m2, odboji, absorbcija ...). Večino energije absorbira površina planeta, ki kaže proti Soncu, ki se zato segreva (pov. tem. Zemlje je okrog 280 K) in zato seva dolge valove nazaj v vesolje (po Stefanovem zakonu: j = σT4). Dokler je prispela energija iz Sonca večja od izsevane iz Zemlje v vesolje, se dnevna temperatura viša in ta proces prikazuje graf. Atmosfera se večinoma segreva direktno s prevajanjem toplote iz segretih tal, nekaj energije pa se preko dolgih valov v atmosferi direktno absorbira zaradi toplogrednih plinov (vodna para - H2O, CO2, metan - CH4, N2O, ...). Zato so oblačne noči toplejše - vodna para namreč seva veliko absorbirane energija nazaj k tlom.


    OCENA VELIKOSTI LUNINE SENCE NA ZEMLJI OB POPOLNEM SONČEVEM MRKU


    Nastanek in pot mrka - dokaj realistična skica - večino časa so mrki necentralnih - višina stožca Lunine sence ne sovpada s središčem Zemlje.

    Ocena širine poti Lunine sence bo izhajala iz zelo preprostih predpostavk. Rezultat bo pa prav zadovoljiv. Ob mrku poznamo polmer Zemlje (RZ), Lune (RL), Sonca (RS), poiščemo še razdaljo središč Sonca in Zemlje (XS) ter središč Lune in Zemlje (XL). Tir potovanja Lune okrog Zemlje je eliptičen, enako Zemlje okrog Sonca (izpeljal J. Kepler).

    Razdalja med Zemljo in Soncem (r) se spreminja po naslednji enačbi - po Keplerju:
    r=a(1-e2)/(1+e*cos(θ))
    Kjer so:
    - a (149.6 milijonov km) je velika in b mala polos elipse,
    - e je ekscentričnost elipse: e=(a2-b2)1/2/a = 0.0167086,
    - F je gorišče elipse, kjer je Sonce,

    Kako se spreminja razdalja med Zemljo in Soncem po dnevih.

    Razdalji Zemlja - Sonce, Luna dobimo recimo na:
    http://www.stargazing.net/kepler/jsmoon.html


    Slika prikazuje geometrijo popolnega Sončevega mrka v primeru, ko pada senca Lune centralno proti središču Zemlje. Iz podobnih pravokotnih trikotnikov, in ker so koti majhni, dobimo iz razmerij dokaj preprost rezultat, oceno, za širino Lunine sence. Razmerja velikosti teles in razdalj na sliki niso realna - so zgolj za ponazoritev geometrije mrka.

    Obravnavali bomo preprost primer, ko senca Lune pada centralno na Zemljo in bomo poiskali dolžino tetive, ozriroma dolžino premice na tangenti, ki jo določa stožec Lunine sence - glejte sliko. Definirajmo še dve spremenljivki, razliki razdalj in polmerov:
    XLS = XS - XL
    RSL = RS - RL
    Iz podobnih pravokotnih trikotnikov, in ker so koti majhni, dobimo iz razmerij dokaj preprost rezultat za polovično vrednost širine Lunine Sence (Y):
    Y = RSL(RL*XSL/RSL - XL + Rz)/XSL
    Iz enačb tudi dobimo pogoj, kdaj je mrk kolobarjast. Podajmo dva rezultata - za letošnji mrk in mrk iz 29. 3. 2006. V enačbo bomo dali naslednje vrednosti: RZ = 6378 km, RS = 695700 km, RL = 1737 km.

    * Razdalja 21. 8. 2017 ob 18:27 po UT (20170821.1827) Zemlja - Sonce je bila XS = 151318246,2 km, Zemlja - Luna pa XL = 371199.6 km. Rezultat za 2y = 120 km (maksimalna širina je bila nekje okrog 115 km, v Casperju pa 109 km).
    * Razdalja 29. 3. 2006 ob 10:57 po UT Zemlja - Sonce je bila XS = 149358514,1 km, Zemlja - Luna pa XL = 360038,1 km. Rezultat za 2y = 180 km (širina je bila v Turčiji okrog 184 km).

    Seveda so napake posledica necentralnosti Lunine stožčaste sence in velikih poenostavitev pri izpeljavi (razdalja Zemlja-Luna-Sonce se spreminja iz trenutka v trenutek, tukaj so še oblike teles, projekcija na sfero, itn). Za vajo v srednji šoli pa je to prav dober geometrijski primer za oceno širine Lunine sence na Zemljini površini ob popolnem Sončevem mrku.
    Iz širine sence lahko ocenimo tudi trajanje mrka (pomagajmo si s sliko). Iz izpeljave se tudi razbere pogoj, kdaj je mrk kolobarjast. Ker pa se razdalja med telesi stalno spreminja, lahko nastanejo tudi hibridni mrki - nekje na črti kolobarjast, drugje popoln mrk.

    Kaj pa širina polsence 2Yp?
    Definirajmo še dodatno spremenljivko:
    RRSL = RS + RL
    Enačba za oceno polovice polsence Lune na tangenti Zemlje je:
    Yp =(Xs-Rz-Rs*XLS/RRSL)*RRSL/XLS
    Skico si narišite sami (je tudi podana na tej strani ...) in z njeno pomočjo izpeljite zgornjo enačbo. Iz podatkov za mrka iz 21. 8. 2017 in 29. 3. 2006 dobimo oceno širine sence 2Yp = 6785 km za mrk 2017 in 2Yp = 6846 km za mrk 2006.
    Torej je polsenca mrka približna 2x večja od Lune, kar je primerljivo polmeru Zemlje, kar se tudi enostavno razbere iz spodnje slike. V polsenci se vidi le delni Sončev mrk.


    Modelska slika S. mrka nad ZDA 2017. Iz nje se enostvno razbere, da je Lunina polsenca široka približno za polmer Zemlje.


    Skica ocene velikosti polsence Lune med Sončevim mrkom. Razdalje in velikosti objektov niso v merilu!


    Ali se bo obdobje popolnih Sončevih mrkov končalo in kdaj?



    Kot se razbere iz podatkov, so popolni mrki na meji, da se sploh zgodijo. In v bodoče bo za ljubitelje mrkov samo še slabše - zakaj?

    Luna se namreč oddaljuje od Zemlje in sicer za okrog dl = 4 cm na leto (zadnje ocene so 3,8 cm). Glavni razlog za oddaljevanje Lune od Zemlje je navor plimovanja oceanov na samo Luno, glejte sliko. Plimski val je namreč zaradi rotacije Zemlje in viskoznosti vode, premaknjen iz smeri Zemlja - Luna (posledično se tudi Zemlja upočasnjuje in dan daljša) - glejte članek: Ali se upočasnjuje vrtenje Zemlje okrog lastne osi in ali se Luna oddaljuje od Zemlje? (Spika, marec 2000). Hkrati pa se dolžina dneva daljša ( okrog 2,3 ms na sto let) - Luna zavira vrtenje Zemlje. Izkaže se, da so podatki o Sončevih mrkih, recimo Babiloncev, Kitajcev ali Japoncev, dovolj za oceno podaljšanja dneva. Primer: senca mrka leta 181 pr.n.š. se je končala na Japonskem. Računi pokažejo, da če bi se Zemlja vrtela enakomerno, bi se mrk moral končati že v kitajski puščavi Gobi in ne na Japonskem.

    Popolni Sončev mrk (na sliki) so zanali 4. marca 181. pr. kr. astronomi v mestu Ch'ang-an (Chang'an - danes je to Xi'an [Šijan]), takrat prestolnice Kitajske zahodne dinastije Han. Če se Zemlja ne bi upočasnjevala, Sončev mrk ne bi smel prečkati mesta Ch'ang-an.

    Iz povedanega tudi sledi, da se Lunina navidezna velikost napram Soncu manjša (manjša se njen zorni kot - "Angle of view"), in da nekoč ne bo več popolnih Sončevih mrkov. Najdaljši mrk je takrat, ko je Luna na svoji orbiti okrog Zemlje blizu perigeja (prizemlja), Zemlja pa v afeliju (odsončju) - recimo 16. 7. 2186 bo v Guyani mrk trajal kar 7 min in 4 s. Naredimo nekaj preprosti izračunov - ocen.
    * Razdalja 6. 7. 2186 ob 12:00 po UT Zemlja - Sonce bo XS = 152051275.8 km, Zemlja - Luna pa XL = 356849.1 km. Rezultat za 2y = 267 km (bolj natančni izračuni dajo enako vrednos - 267 km).
    Če za ta mrk izračunamo razdaljo vrha stožca sence do površine Zemlje (Xo+Rz), dobimo razdaljo 29223.4 km (2,3 Zemljina premera). Ko se bo Luna za toliko oddaljila, bodo tudi najdaljši Sončevi mrki postali zgolj še kolobarjasti. Vrh stožca Lunine sence bo namreč nastal nad površino Zemlje. In v kolikem času se bo Luna oddaljila za toliko km od Zemlje? Razdaljo (Xo+Rz) bomo delili kar z letnim odmikom 4 cm:
    t = 29223.4*100000 cm/4 cm/leto = 731 milijonov let.
    In koliko je vreden ta rezultat, ta ocena? V tem času se bo tudi orbita Zemlje in Lune nekoliko spremenila - a gre za oceno. Če se Luna oddalji za 2,3 Zemljina premera, se s tem zmanjša tudi privlačna sila med Zemljo in Luno - a le za 7 %, kar daje dodatno verodostojnost naši oceni. Seveda tudi Luna ni ravno idealna krogla. Na spletu sem našel različne ocene za čas konca popolnih Sončevih mrkov: okoli 500 milijonov let, 620 in 650 milijonov let, manj kot milijarda let. To pomeni, da je naša ocena zadovoljiva in dostopna srednješolcu - kot vaja iz geometrije, navora, vrtilne količine, astronomije, itn.
    Da so ocene nekoliko krajše (600 milijonov let) gre pripisati tudi napovedim, da se bo Sonce nekoliko napihnilo - povečalo. Tak proces pa seveda dodatno skrajša dolžino mrkov in s tem se tudi skrajša čas do prenehanja popolnih Sončevih mrkov.
    Sonce namreč v svojem jedru kontinuirano zliva (fuzija - "kuri" pri temperaturi 15.7 milijonov K in gostoti kar 162.2 kg/dm3) vodik v helij (to je naš vir energije, življenja) in se zato nekoliko krči, kar pa povzroča dodatno segrevanje in s tem povečanje temperature (tlaka). Posledično se zato zunanji plašč Sonca napihuje. V zadnjih 4 milijardah let bi se naj Sonce povečalo za okrog 20 %. A kake rasti Sonca še nismo zaznali, ker je morebitno povečanje premera Sonca zdaleč premajhno na letni ali nekaj desetletni časovni skali, za naše merilne metode (milijonink ločnih sekund še ne znamo pomeriti). Lahko da bo pa prav čas konca mrkov, glede na izračune dokazal, da se Sonce v resnici napihuje ("no - malo še moramo počakati").










    Shematični prikaz najpomembnejšega P-P I niza zlivanja vodika v helij v Sončevem jedru, ki sprosti 26.732 MeV energije (to je kar 83.3 % vse energije):
    - večina energije Sonca izhaja iz p–p (proton–proton) verige zlivanj vodika v helij:
    4p -> 4He + 2e+ + 2ve
    - od tega je kar 83.3 % energije iz P-P I niza, ki sprosti 26.732 MeV energije (0.7 % mase protonov gre v energijo, fuzija se seveda dogaja v Sončevem jedru - 0.25xRs),
    - izsev Sonca je L = 3.828×1026 W, do Zemlje pride j = 1367 W/m2 (to je energija, ki nam daje življenje),
    - Sonce zaradi fuzije (dm = dE/c2 ) izgubi 4.5x106 TON mase na sekundo
    in še nekaj zaradi Son. vetra, skupaj torej izgubi maso velikosti do: 6x106 TON/s,
    - v enem letu se Zemlja zato oddalji za 1.5 cm od Sonca - ne bistveno
    napram razdalji do Sonca, AE = 150x106 km,
    - v 4.5x109 let je torej Sonce izgubilo okrog 1024 kg mase, to je 100xMz, kar je zgolj 0.05 % celotne mase Sonca (M_sonca = 2x1030 kg).


    To povečanje Sonca pa ni povezano z najverjetnejšim hitrim povečanjem Sonca do orbite Zemlje - ko se bo čez milijarde let večino vodika v jedru zlilo v helij in bo samo jedro kolapsitralo, hkrati se bo vnel helij v ogljik. Posledica krčenja jedra ter zlivanja helija v težje elemente bo hipno povišanje temperature, tlaka, posledično se bo napihnil zunanji del Sonca do orbite Zemlje in takrat bomo morali iskati novo bivališče - recimo na Saturnovi luni Titan ali kje drugje ... A kot že rečeno, do takrat je še kar nekaj milijard let.
    V času bodočih "bližnjih" generacij, tja do nekaj 100 000 let pa ni prav nobene bojazni, da bi bile prikrajšane za prekrasne popolne Sončeve mrke. Vsekakor je do konca pojavljanja popolnih Sončevih mrkov veliko dlje, kot je staro človeštvo - sploh če pomislimo, da nebesno mehaniko razumemo šele zadnjih 400 let. Do takrat pa vsekakor moramo poskrbeti, da bo življenje na našem planetu obstalo in mi skupaj z njim. No - o vsem ne moremo odločati, a lepo vedenje do narave nam lahko samo koristi ...
    Na koncu bo tako o vsem odločalo Sonce - ki se bo "napihnilo" čez orbito Zemlje - ali se bo življenju prej uspelo umakniti kam drugam, na varno pa je nadvse zanimivo vprašanje - a je ta potencialna rešitev življenja že kaj odvisna od nas?!

    Sledi nekaj slik in vsebin s tematiko čudeža življenja.

    Zgoraj je zgolj groba skica (ni v merilu) podobe Sončevega sistema. Zemljo boste prepoznali kot tretji planet desno od Sonca s spremljevalko Luno. Ostali planeti so narisani brez lun.


    NA KAKEM PLANETU TOREJ ŽIVIMO?
    Izjemno stabilnem - primernem za življenje!!!

    Stabilnost našemu planetu dajejo predvsem astronomski dejavniki:

    ----------------------------------------------------------------
    - orbita, ravno pravšnja razdalja Zemlje do Sonca nam omogoča tekočo vodo (po Štefanovem zakonu - izračun sledi),
    - Luna in Zemlja tvorita izredno stabilen sistem, znotraj katerega se ohranja vrtilna količina in nagib rotacijske osi glede na ekliptiko (posledica so letni časi); brez Lune bi se Zemlja večkrat prekucnila, kar bi usodno vplivalo na stabilnost podnebja, razvoj visoko razvitih bitij, tudi človeka, bi bil praktično nemogoč; najverjetneje je Luna s plimsko silo (dviganje in spuščanje oceanov - naplavljanje življenja na kopno) odločilno prispevala k selitvi preprostega življenja iz morij na kopno (in morebiti tudi nazaj - predniki kitov, itn), kjer smo se razvili tudi ljudje do današnje stopnje civilizacij; po ocenah naj bi se v nekaj 10 v milijardah let (50) sistem Zemlja-Luna stabiliziral; takrat bi Luna potrebovala okrog 47 dni za obhod okrog Zemlje, vrtenje katere pa bi se tudi upočasnilo na 47 današnjih dni; tako bi dan trajal en mesec - Zemlja in Luna pa bi si ves čas kazali isti obraz; a do tega skoraj gotovo ne bo prišlo, saj se bo izsev Sonca "že" čez 2.3 milijarde let tako povečal, da bodo na Zemlji izpareli vsi oceani in - plimovanja oceanov več ne bo ...,

    Glej tudi članek - Ali se upočasnjuje vrtenje Zemlje okrog lastne osi

    - samo Soce ima ravno dovolj "skromno maso", da fuzija (zlivanje jeder v sredici Sonca), poteka dovolj počasi in Sonce tako stabilno sveti (seva, nam pošilja energijo) milijarde let (Kaj če bi nase Soce bilo masivnejše in bi na glavni veji HR diagrama ostalo samo nekaj milijard let?),
    - da ima Zemlja magneto polje,
    - primerno ozračje; magnetno polje in ozračje nas ščitita pred sevanjem in hitrimi delci iz vesolja,
    - sama masa, velikost Zemlje in dovolj raznolika (izjemna) kemijska sestava (smo "otroci" supernov - prejšnjih generacij zvezd, kjer [so] nastajajo[ali] težji elementi), ...

    Naselitveno področje (habitable zone - "območje Zlatolaske" (Goldilocks Zone))
    -------------------------------------

    Območje naselitvene cone neke zvezde je:
    Rnp = Rae(Lzve/Lson)1/2

    ae = astronomsk enota
    (pov. razdalja Zemlja - Sonce, znaša pa 150 milijonov km)

    Rnp - srednja razdalja naselitvenega področja (cone) za zvezdo z izsevom Lzve, Širina je Rnp ± 0.2*ae

    Lson - 3.827×1026 W
    --------------------------------------

    Kako krhko je torej ravnotežje na Zemlji ...
    ---------------------------------------------
    Slikovita primerjava volumna vode zbranega v krogli glede na planet Zemljo.

    Kolikšen del planeta Zemlja je iz vode? Pravzaprav zelo malo. Čeprav pokrivajo oceani okoli 70 procentov Zemljine površine so ti oceani plitvi v primerjavi z Zemljinim polmerom. Zgornja ilustracija prikazuje kaj bi se zgodilo, če bi vso vodo na ali blizu Zemljine površine združili v kroglo. Polmer te krogle bi bil le okoli 700 kilometrov, manj kot polovico polmera Zemljine Lune in le malo večji od Saturnove lune Rea, ki je podobno kot mnoge lune v zunanjem Osončju večinoma iz vodnega ledu. Kako se je ta voda pojavila na Zemlji in ali je morda znaten delež vode ujet daleč pod Zemljinim površjem ostaja predmet raziskav.


    Magnetno polje nas ščiti pred hitrimi delci, ki prispejo v bližino Zemlje s Sončevim vetrom. Sončno energijo potrebujemo za življenje, a ne v prav vseh oblikah (Sončev veter je že lahko zelo škodljiv, razdiralen za življenje). Magnetno polje in zrak sta naša zaščitna plašča.


    Zemlja in Luna posneti iz vesolja. Sistem Zemlja-Luna je izjemno stabilen. Odloča tudi o dinamiki trajanja, spreminjanja, dolžine dneva na Zemlji. V povezavi s frekvenco vrtenja Zemlje je tudi Coriolisova sila, ki je odločilna za tvorbo ciklonov in anticiklonov na Zemlji.

    Določeni izračuni kažejo na možnost, da je pred milijardami let obrat Zemlje trajal samo 5 ur, nakar je Luna Zemljo upočasnila (še zmeraj jo upočasnjuje, razlog je navor plimskih valov). Luna pa se hkrati, tudi zaradi plime na Zemlji, oddaljuje od Zemlje - nekaj cm na leto. Glej članek: Ali se upočasnjuje vrtenje Zemlje okrog lastne osi.

    Vrnimo se k mrkom!


    Nastanek popolnega Sončevega mrka - geometrija, orbite, smeri gibanja.

    Zakaj mrk, senca, potuje približno od zahoda proti vzhodu in s kakšno hitrostjo?




    V enaki smeri kot se vrti naš planet - od zahoda proti vzhodu - potuje tudi Luna okrog Zemlje (približno s tako hitrostjo potuje tudi senca Lune na Zemlji). Hitrost mrka bo zato blizu razlike obeh hitrosti.
    Hitrost na površini Zemlje je odvisna od ge. širine φ. v = 2πRzCOS(φ)/to - v resnici se tudi polmer Rz nekoliko spreminja z ge. širino ... Na ekvatorju je ta hitrost ve = 2πRz/to = 465,1 m/s. Čas obrata glede na zvezde je to = 23 h 56 min 4,10 s. V naših geografskih širinah hitrost pade na okrog ve*cos(46°) = 323 m/s. Luna pa potuje okrog Zemlje s povprečno hitrostjo vl = 2πRzl/tol = 1023 m/s = 1 km/s (tol = 27,321661 dni - obhod Lune glede na zvezde). Hitrost lahko določimo tudi preko Keplerjevega zakona, oz. gravitacijskega zakona, gibanje po elipsi. Hitrost sence Lune je veliko večja od hitrosti krajev na Zemlji, a obe kažeta v isto smer. Ocena relativne hitrosti mrka (sence) je zato hitrost Lune (s katero približno potuje tudi senca mrka), minus hitrost kraja na Zemlji. Na zmernih geografskih širinah je to približno 700 m/s (ocena velja za Sonce ob 12. h, ko prečka krajevni meridian).
    Poglejmo, kako hitro je mrk prečkal ZDA. Za razdaljo 4,017 km je senca mrka rabila 90,7 minut. Povprečna hitrost sence je bila torej vm = 4,017 km/90,7 min = 738,14 m/s = 2,657 km/h. In to je kar blizu naši oceni hitrosti mrka. Z zelo hitrimi nadzvočnimi letali lahko torej sledimo mrku.
    Čas trajanja mrka je tako tm = 2y/vm = 109000 m/738 m/s = 147,7 s = 2 min 28 s. To je kar dobra ocena časa, za pravilno širino mrka v Casperju (109 km). Sedaj tudi vemo, zakaj je recimo mrk 2006 v Turčiji trajal okrog 4 minute.

    Ocena - koliko manj energije prejme Zemlja med popolnim Sončevim mrkom?


    Ob Sončevem mrku, ko nam Luna za nekaj minut “ukrade” svetlobo, toploto, je prav, da odgovorimo na vprašanje - kdo je prvi na svetu pravilno izračunal površinsko temperaturo Sonca, za nas najpomembnejše zvezde, ki nam pošilja svetlobo življenja?
    Ob tem vprašanju se spet srečamo z izjemno življenjsko zgodbo našega rojaka, fizika Jožefa Stefana, edinega Slovenca po katerem se imenuje kak fizikalni zakon, in ki je prvi na svetu leta 1879, preko lastnega zakona o sevanju črnega telesa (j=?*T4), izračunal temperaturo Sonca!

    Jožef Stefan (* 24. marec 1835, Sveti Peter pri Žrelcu, sedaj predel Celovca, † 7. januar 1893, Dunaj).

    Ker je Jožef Stefan kot otrok pomagal očetu mlinarju - na ramenih je prenašal težke vreče - je imel celo življenje eno rame nekoliko povešeno. Stefan je pisal in tudi objavljal poezijo v slovenskem jeziku – a F. Levstik ga je zelo skritiziral in tako se je raje preusmeril v študij fizike - v umetnost raziskovanja narave. (morebiti mu je Levstik – kjub krivičnim ocenam poezije – naredil uslugo [zagotovo pa veliko uslugo sami fiziki] – kako že gre tista, da ni vsk sovražnik, ki te potisne v ...). Tako je na Dunaju postal takrat najmlajši redni profesor fizike, sodelavci in študentje so ga imeli izredno radi. Med počitnicami je učil mamo pisati in brati - res spoštljiva gesta. To je hkrati izjemna zgodba, ki v mladih upanje budi. Poleg Jurija Vege, je Jožef Stefan drugi Slovenec, ki ima na telesu, ki povzroča mrk (na Luni), svoj krater. In sicer na delu, ki je obrnjen vstran od Zemlje – torej med mrkom proti Soncu.

    Stefanov zakon (j = σT4) bomo tokrat uporabili za poenostavljeno oceno, koliko manj energije prejme Zemlja med Sončevim mrkom, oziroma za koliko pade povprečna dnevna temperatura planeta. Ocena ni zanemarljiva (0,7 °C)!
    Še enkrat - oceno bomo nadvse poenostavili. Ker je Luna, glede na razdaljo do Sonca, praktično pri Zemlji, in ker tudi polsenca Lune večinoma med mrkom v celoti pade na površino Zemlje, bomo od celotne dnevne energije, ki jo Zemlja prejme od Sonca v 24 urah, odšteli energijo, ki jo zastira Luna. Recimo za mrk dolg tm = 4,5 ure je ta blokirana energija enaka produktu povšine preseka lune (S = π*RL2), gostoti energijskega toka iz Sonca (j) in časa mrka (tm): EL = π*RL2*j*tm. Če privzamemo, da od gostote energijskega toka Sonca 1400 W/m2, doseže Zemljo nekje j = 1000 W/m2, ostalo so v glavnem odboji, dobimo za blokirano energijo s strani Lune vrednost EL = 1,54*1020J. Energija, ki jo prejme Zemlja iz Sonca v td = 24 urah pa je: EZ = π*RZ2*j*td = 110*1020J.
    Takoj opazimo, da te ocenjene ukradene Energije niti ni tako malo - ampak kar dober procent. Ali ima ta blokada Energije iz Sonca kak vpliv na globalno temperaturo? Morebiti v dnevu mrka, podajmo oceno. Če po Štefanovem zakonu (j = σT4) poiščemo razmerje obeh energij in povprečnih temperatur, velja (T/To)4 = 0,99, lahko izračunamo povprečen dnevni padec temperature za celoten planet. Kjer je T absolutna povprečna temperatura za dan z mrkom in To = 280 K za dan brez mrka. Na dan mrka je tako ocena povprečne temperature Zemlje T = To*(0.99)1/4 = 279.3 K. To pomeni okrog 0,7 K manj - kar ni tako malo. Vemo pa, da na polni črti mrka temperatura pade kar za nekaj stopinj Celzija, lahko tudi blizu 10 °C. Torej - učinek delnega zasenčenja Zemlje s strani Lune je, razen na črti mrka, najverjetneje precej manjši od običajnih temperaturnih nihanj in je v bistvu neopažen. Sploh pa so mrki zelo redki, kakšen na leto, izjemoma je lahko do 5 Sončevih mrkov v enem letu.
    Je pa ta premislek, o energiji in temperaturi med mrkom, bil zanimiv z vidika, kako lahko že, na prvi pogled relativno zanemarljiv dejavnik, vpliva na temperaturo Zemlje.

    Pomen mrkov v razvoju astronomije, moderne fizike!

    Še prej pa beseda o napovedovanju mrkov
    ZGODOVINA IN MRKI
    Napovedovanje mrkov je bila, poleg koledarja, ena temeljnih nalog astronomov v preteklosti. Da je astronomija nevaren poklic, pove najstarejši zapis o opazovanju Sončevega mrka najdemo v kitajskem tekstu Šu Čing. Gre za mrk 22. oktobra 2137 pr. Kr., to je 1400 let pred opazovanji kateregakoli drugega naroda. V zvezi s tem mrkom je znana zgodba o dvornih astronomih Hiju in Hoju, ki sta bila predana pijači in nista skrbela za koledar, kar je bila njuna dolžnost. Tako so se pomešali letni časi in ko sta pozabila napovedati še Sončev mrk, jih je to stalo glavo. Kitajci so tesno povezovali dogodke na Zemlji in na nebu in če je šlo kaj narobe, so za to krivili vladarja. "Razumljiv" je zato takratni vladarjev ukaz o opazovanju Sončevih mrkov: če nastopi prezgodaj, je treba astronome pobiti, če prepozno, ravno tako. Ni znano, da bi kasneje še kak astronom doživel usodo Hija in Hoja, pa tudi vladarji pred ljudstvom ne prevzemajo več take odgovornosti.
    MRKI SO BILI ZA RAZVOJ ASTRONOMIJE KLJUČNEGA POMENA. Babilonci so zabeležili vse mrke po letu 747 pr. Kr., odkrili so tudi periodo sarosa, ki je odločilna za napovedovanje Sončevih mrkov. Medsebojni položaji Zemlje, Lune in Sonca se ponovijo po 18 letih in 11 dneh ter 8 urah (za 14 navadnih let + 4 prestopna leta) ali v 18 letih in 10 dneh ter 8 urah (za 13 navadnih let + 5 prestopnih let).


    Dokončno je težave razrešil Johanes Kepler.

    J. Kepler je v letih 1609 - 1619 odkril zakone nebesne mehanike in s tem omogočil točne izračune dogodkov v Osončju – tudi poteke mrkov (kje na Zemlji in kdaj).

    Edmund Halley (656-1742), je leta 1715 prvi objavil časovni potek mrka (natančnost 4 minute) in hkrati moderni zemljevid poti mrka. Ta mrk se zato imenuje Halleyjev (zgodil se je 22. aprila 1715 po julijanskem koledarju in 3. maja 1715 po danes veljavnem gregorjanskem koledarju). Halley sicer ni doživel potrditve napovedi nove nebesne mehanike na lastnem periodičnem kometu, ki se je v resnici in po napovedih, videl leta 1759 - vendar pa je lahko užival v izračunih in zemljevidu mrka iz leta 1715, ki so bili natančni na štiri minute. Izračun in karto je tudi izboljšal (slika zgoraj), pri izboljšavah je upošteval tudi poročila o mrku iz ostaluh delov Anglije. Mrk je opazoval iz zgradbe Kraljeve družbe v Crane Courtu. Tako se je dokončno potrdila moč Keplerjeve mehanike, ki so jo matematično nadgradili R. Hooke, E. Halley in v končno moderno obliko I. Newton.

    Periodo sarosa


    Slika nazorno prikazuje pogoje za nastanek Luninih in Sončevih mrkov. Mlaj ali polna Luna mora biti v (ali blizu) presečišču ravnin (vozlov) gibanja Lune in Zemlje (ekliptike). Ravnini sta nagnjeni za 5 °, hkrati pa ravnina Lune precesira (zato seveda precesira tudi vozlišče, vozla). Navor Sonca pa je razlog za to precesijo, ki rabi za en obhod 18,612 let.




    Ko presečišče ravnin ekliptike in potovanja Lune (okrog Zemlje) kaže proti Soncu, nastane:
    - ali Sončev mrk, če je Luna v padnem vozlu (descending node),
    - ali Lunin mrk, če je Luna v dvižnem vozlu (ascending node).
    V tem primeru na sliki je Luna izven vozlov in ni mrka. Mrki 145. sarosa pa se dogajajo v dvižnem vozlu Lune (ascending node).

    Nekaj definicij.
    Tropsko leto ali Sončevo leto, oziroma solarno leto, je časovno obdobje, v katerem se Sonce, gledano z Zemlje, vrne v isto lego glede na letne čase, privzeta je točka pomladišča (tropsko leto traja približno 365,242189 srednjih Sončevih dni, to je 365 dni, 5 ur, 48 minut in približno 45,5 sekund).
    Zvezdno ali sidersko leto je obhod Zemlje okrog Sonca glede na oddaljene zvezde in traja 365.256363004 srednjih Sončevih dni, kar je 366,25636042 siderskih dni. Sidersko leto je za 20 minut in 24 sekund daljše od tropskega leta zaradi precesije enakonočij. V vsakdanjem življenju uporabljamo tropsko leto, ki je prilagojeno višini Sonca in s tem letnim časom - kar trenutno najbolje omogoča Gregorijanski koledar - ki se bo v dobrih 3000 leth "zmotil" zgolj za en dan.

    Siderski mesec je čas obhoda Lune okrog Zemlje glede na oddaljen zvezde (neskončnost) in traja: 27 d 7 h 43 m 4.7 s ali 27,321582 dni.


    Zaradi privlačne sile Sonca, navora, tirnica Lune počasi precesira proti zahodu, zato se tudi vozli počasi premikajo okoli Zemlje.

    Drakonski (tudi nodularni) mesec je čas, ki ga potrebuje Luna, da ponovno pride v enak vozel, presečišče Lunine in Zemljine ravnine in je malo krajši kot je dolžina siderskega meseca in znaša:
    27 d 5 h 5 m 35,9 s ali N = 27,212221 dni.
    Ravnina lunine tirnice naredi polni krog v 18,612 letih (približno 19,4° na leto, pomika se nazaj). Drakonski mesec je pomemben zato, ker mora biti Luna v vozlu, da nastane Sončev mrk (tudi polna luna in mlaj sta vedno blizu vozla).
    Sinodski mesec pomeni vrnitev Lune v isto fazo (to je mesec, ki smo ga navajeni) in traja:
    29 d 12h 44 m 2,9 s ali S = 29,530589 dni
    Drakonsko leto (tudi eklipsno leto) je čas, ki ga za opazovalca na Zemlji potrebuje Sonce za prehod med dvema zaporednima istima vozloma Lune (ta vozel pa zaradi precesije potuje). Drakonsko leto je v epohi J2000,0 trajalo:
    346 dni 14 h 52 m 54 s ali D = 346,620075883 dni.
    Drakonsko leto je precej krajše (za nekaj tednov) od običajnega koledarskega leta.
    Velja tudi: 1/D = 1/N - 1/S oziroma D = NS/(S-N) = 346,6201 dni

    Pojav mrka je torej odvisen od treh ciklov: obdobja, v katerem se spreminjajo Lunine mene (sinodski mesec S), čas, ko Luna prehaja skozi vozel (nodularni ali drakonsi mesec N) in čas, ko Sonce prehaja skozi isto vozlišče Lunine (eklipsno ali drakonsko leto D).
    Zmnožki naravnih števil in sinodskih mesecev, drakonskih mesecev in drakonskih let skoraj sovpadajo (lahko bi rekli, da poiščemo najmanjši skupni večkratnik), če velja:

    223 S = 242 N = 19 D
    6585,32 d = 6585,36 d = 6585,78 d


    V tem času se torej spet približno ponovi lega Zemlje, Lune, Sonca na premici mrka (ali blizu, saj so telesa razsežna in ni nujna točna poravnava), ki leži v smeri presečišča ravnin gibanja Lune in gibanja Zemlje. To je 18 tropskih let in 11,3 dni in znaša 6585,6 dni, to je perioda sarosa, ko se ponavljajo Sončevi mrki.
    Ker je razlika približno 8 ur, se mrki premikajo 120 stopinj proti zahodu. Pa še vaja, ki je trajala dobrih 18 let. Pred 18 leti smo lahko kar iz Evrope opazovali popolni Sončev mrk - a je kaj povezan z letošnjim? JA JE: 145. sarosu je pripadal dudi popolni mrk pred 18 leti, 11. avgusta 1999 in je bil za 120 stopinj zamaknjen glede na letošnjega v ZDA. Popolna faza mrka je trajala tudi letos dobri 2 minuti.


    Skica kaže, koliko lahko odstopa položaj Lune iz vozlišča, premice poravnave teles, da je mrk še možen.

    Noben saros nima neskončno mrkov (v Sončevem sistemu se vse spreminja), saros 145 jih ima 77 in trajajo v obdobju 1370 let (sami zmnožite 76 in periodo saros). Začetek sarosa 145 je 4. jan. 1639 na severni polobli in konec 17. apr. 3009 na južni polobli.


    Saros pod številko 136, mrki prikazani od leta 1901 do 2045.

    Viri:
    https://eclipse.gsfc.nasa.gov/SEsaros/SEperiodicity.html
    https://eclipse.gsfc.nasa.gov/SEsaros/SEsaros.html
    https://eclipse.gsfc.nasa.gov/SEsaros/SEsaros145.html
    http://www.archaeocosmology.org/eng/moonfluct.htm


    Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Saros_(astronomy)
    Sončevi mrki se pojavljajo v tem primeru v bližini padnega (descending node) vozla Lune. Sorodnim mrkom pa se doda tudi številka serije (sarosa). Prvi mrk te serije (136) se začne na južnem delu Zemlje in pot mrka se z vsakim naslednjim mrkom pomakne nekoliko proti severu.

    KAJ VSE SO NAM MRKI OMOGOČILI?

    * v antiki so določili velikost in razdaljo do Lune in ocenili velikost ter razdaljo do Sonca (Aristotel, Aristarh, Hiparh, ...), glej članek ANTIKA IN MRKI (Spika, februar 2000),
    ,

    * med Sončevim mrkom je leta 1868 Jules Janssen odkrili helij (v laboratoriju na Zemlji je bil helij detektiran leta 1895),


    * med Sončevim mrkom, 29. maja leta 1919, je Einsteinovo napoved uklona žarka zaradi gravitacije (bolje - zaradi ukrivljenosti prostora) potrdil Sir Arthur Eddington (izjemen dosežek).


    Med Sončevim mrkom 29. Maja leta 1919 je Einsteinovo napoved uklona žarka zaradi gravitacije (pravilneje – zaradi ukrivljenosti prostora) potrdil Sir Arthur Eddington. To je bil izjemen dosežek za celotno dojemanje narave, ki je potrdil, da je bolj smiselna Einsteinova definicija prostora kot Newtonova. Nova fizika potrjuje, da masa-energija ukrivljata prostor-čas in vplivata tudi na fotone, svetlobo. Stara parcialna slika sveta preko grvitacije pa je omejena samo na masne delce in neskončno hiter prenos sile na daljavo, kar pa je proti izsledkom meritev - postulatom splošne teorije relativnosti.



    Announcement of Eddington’s discovery. Credit: Illustrated London News (1919)



    Premik zvezd med S. mrkom. Fotografija mrka 29. 5. 1919 iz otoka Principe zahodna Afrika – ali iz Sobrala (Brazilija), posnel Arthur Stanley Eddington, oz. njegovi ekipi. Že od prej je imel posnetek tega dela neba. Druga Ekipa je šla v Brazilijo, Sobral – povsod so bile težave z vremenom – mrk se je zgodil blizu Plejad in Hijad – kar je bilo idealno (veliko zvezd).

    Eddington sam nekoliko dvomi o odkritju:“ ... one can say with certainty that the effect (at the solar limb) lies between 0.87” and 1.74”, although he qualified this by saying the plates had been measured only preliminarily, and the final value was still to be determined.


    Instruments used during the solar eclipse expedition in Sobral, Brazil 1919. Credit SSPL, via Getty Images




    Tabela kaže na težave pri meritvah uklona Svetlobe – tudi med poznejšimi, mrki (1.75 loč. Sekunde je pričakovana vrednost).


    Iz zgodovine - 62 letni Newton se že pred tristo leti sprašuje: “Do not Bodies act on Light at a distance, and by their action bend its Rays, and is not this action strongest at the least distance?”

    Še zgodovinsko ozadje in dvomi.
    Eddington je bil angleški, Einstein pa nemški pacifist. Eddington je zato hotel Einsteinu pomagati – tudi preko potrditve uklona svetlobe zvezd med mrkom (ČAS UPANJA PO HUDI VOJNI ...). A Eddington je bil glede verodostojnosti meritev precej na majavih temeljih. A na koncu so drugi potrdili to, kar je on naredil precej površno - bolj iz prijateljstva in želje pomagati novi teoriji k življenju – kot pa iz strokovnosti.
    Lorentz pravi: “We may surely believe (in view of the magnitude of the detected deflection) that, in reality, refraction is not involved at all, and your effect alone has been observed. This is certainly one of the finest results that science has ever accomplished, and we may be very pleased about it.”

    Na srečo lahko danes bolj natančne meritve opravimo v radijskih valovnih dolžinah, zlasti z kvazarji, in mrk ni več nujni pogoj za take meritve. Analiza leta 2004, v kateri je bilo opravljenih več kot 2 milijona opazovanj VBLI, da razmerje med dejansko opazovanimi odkloni in odkloni, ki jih predvideva splošna relativnost, 0,99992 ± 0,00023. Tako je bila dramatična napoved iz leta 1919 retroaktivno utemeljena.

    Enega prvih poskusov slikanja mrka in detekcije uklona svetlobe bi naj izvedel Erwin Finlay-Freundlich, iz Astromomskega observatorija Berlin. Freundlich se je leta 1914 odpravil slikat mrk na Krim, vendar se je začela prva svetovna vojna. Preden je prišlo do mrka, je bil aretiran kot vohun. Ekipa iz observatorija Lick v Kaliforniji ni uspela priti na krimski mrk - a je tako deževalo. Njihovo kamero so zaplenili Rusi in tako ni bilo odprave na mrk v Venezuelo leta 1916.

    Po Eddingtonovi objavi "uspešnih" meritev uklona svetlobe ob Soncu (1919), je Einstein takoj postal svetovna ikona - genij - iz zmedenega znanstvenika je postal superzvezda iz sveta znanosti.

    KARTE SONČEVIH MRKOV NAŠE GENERACIJE


    Pot sence za popolne Sončeve mrke v obdobju 1999 - 2020.


    Pot sence za Sončeve mrke v obdobju 2021 - 2040.

    Vidimo se na naslednjem mrku!


    Popolni Sončev mrk 21. 8. 2017 – Casper, ZDA (I. del - potopis)

    (Vičar Zorko, revija Spika 11 [2017], strani 461 - 467)
    p.s.
    Odziv na članek v Spiki (Še lepa beseda za Spiko - kdor finančno zmore in ga astronomija zanima - je naročnina na astronomsko revijo Spika dolgorčna naložba v najbolj globoko človeško vedo, v neke vrste večno hrepenenje - kdo smo, od kod smo, iz česa smo, zakaj smo, kam gremo ...).
    Spika, november 2017
    Objavil e-Spika+ dne 12. 11. 2017 Spika 2017

    Oktobra smo se ljubiteljski astronomi kar dvakrat družili na javnih prireditvah. Na Spikinem astronomskem vikendu in na jubilejnem, 10. Messierovem plus maratonu. V Spiki objavljamo poročila z obeh. Ne spreglejte galerije, v kateri lahko astrofotografi najdete idejo za mednarodno sodelovanje s somišljeniki! Gorazd enkrat za vselej prekinja debato o tem, ali je Luna, ko vzhaja ali zahaja, res večja. Poučno! Tu so seveda še stalne rubrike, ki nam pripovedujejo, kaj vse so astronomi v zadnjem času odkrili novega, efemeride za december in napovedi o novoodkritih kometih. Osrednja tema pa je tudi tokrat popolni Sončev mrk v Ameriki. Zorko Vičar se, tako kot smo pri njem že vajeni, poleg opisa samega mrka in potovanja po tuji deželi, poglobljeno in filozofsko-sociološko loteva teme še z drugih ”zorkovih” kotov. Kakšna pikra leti tudi na naše šolstvo, in tu se mu z veseljem pridružim.

    V zadnjih letih, odkar so šole dobile nalogo, da morajo ”šparati”, ker bodo tako baje pomagale reševati zavoženo državo, je vse manj šol naročenih na Spiko. Namesto da bi prihranili pri pisarniškem materialu, ki se ga na vsaki šoli vsak mesec porabi na tone, so ubrale najlažjo pot: začele so kar po vrsti odpovedovati poljudnoznanstvene revije, ne samo Spike. In prav pred kratkim je še ena od velikih šol odpovedala Spiko za prihodnje leto. Ko sem gospo knjižničarko vprašal, zakaj, mi je odgovorila: ”Stari učitelj je šel v pokoj, novega pa to ne zanima.” ”Kaj pa učenci?” sem naivno vprašal.

    Za vse več novodobnih učiteljev je šola stavba, v katero hodijo, da dobijo plačo. Učenci pa so pri tem samo moteč dejavnik. In na tej šoli je motečih dejavnikov prek 700! Ta mladi učitelj, ki bo nadaljnjih 40 let poučeval in ga TO NE ZANIMA, bo 40 generacij otrok prikrajšal za kakršnokoli vedenje o kraljici znanosti – astronomiji. Če vprašate mene, je to zločin, zločin proti učencem! Če šola nima 60 EVROV ZA LETNO NAROČNINO na Spiko, ki bi jo lahko v knjižnici videlo in morda bralo 700 otrok, naj ”zapre štacuno”! Zorko se v članku sprašuje, kaj bodo naredile šole leta 2081, ko bo popolni Sončev mrk viden iz osrednje Slovenije in to v sredo, 3. septembra, dopoldan, v času pouka. Vam bom kar jaz povedal, kaj. Do takrat nobena šola ne bo več naročena na Spiko in ko bodo trume drle k nam, da bi si ogledali ta tako neverjeten naravni pojav, bodo šolniki zagrnili zavese, da mrk ne bi motil učencev pri pouku! Tako kot so to eni že storili marca 2015.

    Kazalo november 2017:
    453 novice
    461 Popolni Sončev mrk 21. avgusta 2017 – Casper, Wyoming
    468 efemeride za december
    – Večerno nebo v decembru, 468
    – Sonce in Luna v decembru, 474
    – Planeti v decembru, 475
    476 kometi v oktobru in novembru
    477 kometi/amaterji: ASASSN in troje manj znanih Perzejevih meglic
    478 amaterji: Galaksija NGC 1087 v Kitu: velikanska tovarna zvezd
    480 amaterji: Ob vznožju Rimske ceste
    481 Luna in jaz: Neznani sosedje, 1. del
    485 osnove\astrofotografija: Barve zvezd
    486 Spikino srečanje: Nam je uspelo?
    488 galerija: Poletni astrofotografski projekt Labod
    492 zanimivosti: Luna in njena navidezna velikost
    492 astronomsko tekmovanje: Messierov plus maraton 2017
    494 astronomsko tekmovanje: Okrogel M+ maraton





    SLIKE ZA POKUŠINO

    17.8.2017 Ljubljana - Denver, ZDA (Colorado, 2017-08-17).








    Karta poti, ZDA 2017













    18.8.2017 Denver - Rocky Mountains NP (2017-08-18).

















    19.8.2017 Rocky Mountains NP (2017-08-19)















    20.8.2017 Rocky Mountains - Rawlins (2017-08-20)















    21.8.2017 Rawlins - Casper (2017-08-21),








    Čakanje na prvi "poljub". Prvi stik (poljub) Lune in Sonca bi se naj začel okrog 10:22 ure po lokalnem času (Casper, 21. 8. 2017). V teleskopu 80 mm, f/4 sem prvi stik zagledal ob 10:24 uri (zgornji rob Sonca, povečava 40X). Kmalu za tem so prekrivanje Sonca z Luno opazili tudi opazovalci z očali. Nakar smo vsi opazovali in tudi slikali ta izjemen dogodek skozi teleskop. Navdušenje se je čez pol ure poleglo, seveda, čakali smo na drugi stik (popolni mrk).



    FAZE POPOLNEGA SONČEVEGA MRKA 21. 8. 2017, ZDA Casper












    22.8..2017 Buffalo - Yellowstone NP (2017-08-22)

















    23.8.2017 Yellowstone NP- Grand Teton NP (2017-08-23)



















    24.8.2017 Grand Teton NP - Salt Lake City, kopanje v Slanem jezeru (2017-08-24)









    25.8.2017 Salt Lake - Cedar City - Zion NP (2017-08-25)










    To noč smo imeli kosilo-večerjo v parku mesteca Hurricane (990 m nad morjem, država Utah) in to okolje je kot zanalašč priemrno za opazovanje nočnega neba (37 ° g. širine, visoka nadmorska lega). Jupiter nam je razkazal vse štiri lune vidne z našim telekopkom, Saturn pa je seveda navdušil prav vse prisotne (bil je 9 ° višje kot v Ljubljani, kar se je na kvaliteti slike zelo poznalo). Teleskop smo prenesli kar na rob križišča in ga postavili na dve hladilni skrinji ..., park je namreč zakrival del južnega neba. Tudi dvojna zvezda Albireo, prekrasen par modre in oranžne zvezde v kljunu Laboda, je bil za mnoge presenečenje. Luna 5 dni po mrku je bila seveda tudi enkratno vidna v teleskopku - kraterji, centralne gore, morja. Planetarna meglica Ročka (M27) se je sicer kar dobro vidla, a seveda v majhnem teleskopu ni tiste dodane vrednosti, ki bi prepičala laike ...
    Sam sem pogledal še M31 skozi daljnogled 50 mm - prikazala se mi je izjemno svetla velika lepotica.


    Prekrasno dvozvzdje Albireo - Beta Laboda.


    Luna nekaj dni po mrku - foto 25.8.2017: Z. Vičar.


    Jupiter in lega lun zvečer 25.8.2017 - ZDA.


    M27: meglica Ročka
    Prvi namig, kaj bo ostalo od našega Sonca je bil slučajno odkrit leta 1764. Takrat je Charles Messier sestavljal seznam megličastih objektov, da jih ne bi zamenjal s kometi. Sedemindvajseti objekt v Messierjevem seznamu, danes poznan kot M27 ali meglica Ročka je planetarna meglica. Je primer meglice, ki jo bo naredilo naše Sonce, ko se bo v njegovem jedru ustavilo zlivanje jeder. M27 je ena najsvetlejših planetarnih meglic na nebu in jo lahko z binokularjem vidimo v ozvezdju Lisičke. Svetloba iz M27 potrebuje okoli 1000 let, da nas doseže. Prikazani posnetek je digitalno izostren v treh standardnih barvah. Razumevanje fizike in pomena M27 je bilo izven zmožnosti znanosti 18. stoletja. Tudi dandanes ostajajo mnoge stvari o bipolarnih planetarnih meglicah neznane, kot pri M27, vključno s fizikalnim mehanizmom, ki odnese zvezdno zunanjo plinsko ovojnico in pusti vročo rentgensko belo pritlikavko.

    ROTACIJA SONCA


    Animirane skice dinamike Sonca.
    Jelka, Mitja, Magda in Helena so vsaj enkrat narisali položaj peg na Soncu - med mrkom smo se jih kar nagledali. Magda in Helena sta narisali po eno skico lege peg na Soncu. Največ skic, 3 in to kar na piknik krožnik (zelo priročno), je narisala Jelka (v dneh: 22., 24. in 25. avg. 2017), Mitja dve (na dan: 22. in 24. avg. 2017) - iz njunih skic sem sestavil animacijo dinamike in rotacije Sonca. Iz animacije skic se lepo zazna, da Sonce rotira. Tako smo ponovili Galilejeva opazovanja (opazovali smo: Jupiter, Saturn, Luno, Sonce ...) in vaje iz dinamike Sonca (zaporedno risanje površine Sonca). Tako na učk iz animacije lahko ocenimo čas rotacije Sonca - groba ocena je okrog 40 ° na tri dni (360°/40° = 9), kar znese 9*3 dni = 27 dni za eno rotacijo Sonca (seveda nismo upoštevali še relativnega gibanja Zemlje okrog Sonca). Ocena je kar (preveč) dobra. A Sonce je krogla ioniziranega plina (plazme) in ne rotira kot togo telo - na Ekvatorju je čas rotacije glede na oddaljene zvezde 24.47 dni, na polih pa okrog 33,5 dni. Na širini 26 °, kjer se nahaja največ peg, pa je čas rotacija 25.38 dni - glede na Zemljo, ne boste verjeli pa 27.2753 dni - kar je blizu naši oceni. No - malo smo pošpekulirali, zagotovo pa je ocena velikosti nekaj 10 dni realna iz danih skic.
    Namen vaje ni bila točna ocena časa rotacije Sonca, ampak da sami doživimo spremembe na Soncu preko skic, in da se zavedamo, da so prelom v razumavnju nebesne mehanike (vesolja) prinesla prav opazovanja nebesnih teles, skice in meritve - da se tudi v vesolju vse spreminja, tako kot na Zemlji, tudi na Soncu ... Videti in meriti je vedeti!



    Jelka in Mitja med risanjem peg na piknik krožnik - odlična vaja.


    Galilei skicira Sonce vsak dan, od 2. do 26. junija 1612. Danes smo njegove skice animirali, res prepričljiv dokaz, da se Sonce premika, vrti.


    26.8.2017 Zion NP - Bryce (2017-08-26)













    27.8.2017 Bryce NP - Escalante NM - Cottonwood canyon - Lake Powell (2017-08-27)



























    28.8.2017 Page [Antelope Canyon] - Grand Canyon (2017-08-28)










    Naš imeniten vodič po Antelope Canyonu (Lower Antelope Canyon), indijanec iz plemena Navajo (Navajo Tribe), je naredil z našimi kamerami, telefoni nekaj enkratnih posnetkov tega neverjetnega čudesa stvarstva. Bil je zelo komunikativen. Vsi smo vedeli, da je ženska po indijansko "skvo" (squaw), vodič pa nas je poučil, da je pa moški "čo". Beseda spominja na našega človeka ...









    29.8.2017 Grand Canyon - Hoover (jez) - Las Vegas (2017-08-29)





















    30.8.2017 Las Vegas (2017-08-30)













    31.8.2017 Evropa - Ljubljana (okrog polnoči 2017-08-31)








    VEČ SLIK JE V NADALJEVANJU STRANI ...
















    POVEZAVE NA RAZLIČNE ASPEKTE MRKOV v povezavi z zgodovino, znanostjo ...






    Podatki o časovnem poteku Sončevega mrka 21. avgusta 2017
    v ZDA (mesto Casper v državi Wyoming) so bili naslednji po MDT (lokalni čas: Mountain Daylight Time (MDT)).
    IZ: http://www.eclipse2017.org/2017/communities/states/WY/Casper_1854.htm

    Local Circumstances for the 21 AUG 2017 Total Solar Eclipse at Casper, WY:
    Latitude: 42° 50' 23" N
    Longitude: 106° 19' 25" W

    Duration of Totality*: 2m 26s
    Partial phase start: 10:22:17AM (MDT), at "1:00 o'clock" on the sun's disk
    Totality Start*: 11:42:39AM (MDT)

    *All times shown are calculated for the lat/long specified above, and are accurate to within a couple of seconds, due mainlyto influences of the "edge effects" at the start and end of totality. For a more detailed explanation of this, please see the "About Accuracy" section of this great 2017 eclipse page by Ernie Wright of NASA! Please also note that these times have been converted from UTC; if you see times on other sites that say "UTC"/ "UT", or "GMT", those are NOT the local times for you in Casper!

    POVZETEK V SLO.:
    Po lokalnem ameriškem času (Mountain Daylight Time (MDT)) bo začetek
    prekrivanja Sonca z Luno (prvi stik) ob 10:22:17 in začetek popolnega mrka se začne ob 11:42:39 (to je najbolj atraktivna popolna zatemnitev, faza, ki traja okrog 2 min. in 26 sek.), zadnji stik Lune in Sonca bo okrog 13:09 ure – konec mrka.
    Po slovenskem poletnem času (za kolege v Slo.- glede na Casper) bo začetek prekrivanja Sonca z Luno ob 18:22:17 in začetek popolnega mrka ob 19:42:39.

    Sončev mrk 21. avgust 2017 - ZDA: slike iz poti ...





    Sledi zares veliko, VELIKO slikovnega gradiva (a vsaka slikica obudi spomine na lepe trenutke in na ostale ...), informacij o poti, o mrku. Zbirka in vsebina se bosta dopolnjevali.

    To je le prvi prototip vsebine potovanja - narejen v časovni stiski in v zelo utrujenem - neprespanem stanju.



    Na kratko o programu potovanja




    Prepotovali smo države:
    - Colorado,
    - Wyoming,
    - Montana,
    - Idaho,
    - Utah,
    - Arizona,
    - Nevada.


    ČASOVNI PAS:
    - DENVER IN SALT LAKE CITY -8 UR
    - PAGE, GRAND CANYON IN LAS VEGAS -9 UR
    HOTELI NA POTI:
    Denver: Holiday Inn ***+
    Rocky M.: Travelodge Loveland ***
    Rawlins/Casper: Days Inn ***
    Buffalo: Super 8 ***
    Cody/ Yellowstone NP: Holiday Inn
    Idaho Falls/ Teton: Best western cottontree inn ***+
    Salt Lake: Crystall Inn & suites ***+
    Zion NP: Washington Quality inn ***
    Bryce NP: Bryce view Lodge ***
    Page: Quality Inn Lake Powell ***
    Grand Canyon: Maswik Lodge ***
    Las Vegas: Excalibur resort & Casino ***+

    Časovnica 15-dnevnega potovanja po Združenih državah Amerike.

    17.8. Ljubljana - Denver (Colorado).
    Polet iz Zagreba (06.45.)/pristanek v Munchnu (na voljo cca 3 ura časa) polet do Denverja (cca 10 ur).
    Spoznavanje z običaji življenja z ZDA.
    18.8. Denver - Rocky Mountains NP.
    Krožni ogled mesta ( kovnica, borza...), nato po avtocesti do hiše Buffalo Bill-a, nadaljevanje proti narodnemu parku Rock Mtns... Priložnost za prvi krajši pohod. Nočitev na obrobju parka.
    19.8. Rocky Mountains NP
    Cel dan namenjen malo daljšemu pohodu po tem slikovitem narodnem parku.
    20.8. Rocky Mountains - Cheyenne - Douglas / Casper
    Dopoldne možnost še kratke ture, okoli poldneva pa nadaljevanje proti severu, skozi največje mesto države Wyoming- Cheyenne, nato pa proti mestecu Douglas/ Casper. Po prihodu v Casper/Douglas bomo poiskali ustrezno točko za opazovanje mrka.
    21.8. Casper
    Do 14. h je čas za opazovanje mrka.
    22.8. Casper - Yellowstone NP
    Zgodaj zjutraj odhod proti NP Yellowstone, opazovanje gejzirjev in ostalih znamenitosti tega prvega NP v ZDA.
    23.8. Yellowstone NP- Grand Teton NP
    Še nekaj časa za Yellowstone, nato vožnja proti jugu in ogled parka Teton in Jacksonhole, kjer bomo lahko opazovali čudovito naravo. Nočitev na južnem delu pod parkom.
    24.8. Grand Teton NP - Salt Lake City, kopanje v Slanem jezeru
    Šenekaj časa za Teton NP, popoldne pa prihod v Salt lake City, olimpijsko mesto.. sprehod mimo Mormonskega središča LDS, nato pa proti slanemu jezeru... Mimogrede bo še neekaj časa za kopanje v slanem jezeru. Prenočevanje v južnem delu tega olimpijskega mesta ( Provo).
    25.8. Salt Lake - Cedar City - Zion NP
    Zjutraj nadaljevanje na jug. Odhod proti narodnemu parku Zion, večino dneva namenimo ogledu ( in hoji) v predelu s čudovitimi kamnitimi skulpturami, previsnimi stenami, "mrežami" in previsi. Spanje v okolici NP Zion.
    26.8. Zion NP - Bryce
    Nadaljujemo proti Bryce Canyonu, cca 1,5 ure vožnje, popoldanska hoja po parku ( hoja po Navajo loop in Queens garden trail), zvečer piknik.
    27.8. Bryce NP - Escalante NM - Cottonwood canyon - Lake Powell
    Še jutranji pogled na Bryce Canyon, nato skozi Escalante Nat Monument ( Grosvenor Arch) in Cotonwood canyon izjemno slikovita cesta, ki pa ni tlakovana, do jezera Powel. Kratko večerno kopanje v Coloradu. Namestitev v kraju Page oz.okolici.
    28.8. Page [Antelope Canyon] - Grand Canyon.
    Ogled Antelope canyon, ki sodi v domeno indijancev plemena Navajo (vstopnina), nadaljujemo mimo "podkve na reki Colorado" proti Velikemu kanjonu. Sončni zahod, nato ogled filma o raziskovanju kanjona v bližnjem kinu.
    29.8. Grand Canyon - Hoover (jez) - Las Vegas
    Sončni vzhod nad kanjonom, spust v kanjon cca 600 m.v.r ( do Skeleton point), popoldan vožnja do Hooverjevega jezu in naprej proti Las Vegasu, prihod pozno zvečer.
    30.8. Las Vegas
    Dopoldan prosto za oglede mesta ali nakupe, proti popoldnevu pa odhod na letališče in povratek proti Evropi.
    Nočni let.
    31.8. Evropa - Ljubljana (okrog polnoči)
    Pristanek na enem od evropskih letališč (Zürich - Zagreb) in nadaljevanje poleta do odhodnega letališča. Po pristanku odhod proti domu.

    V ceni je bilo všteto:
    - letalski prevoz v ekonomskem razredu do Denverja in nazaj iz Las Vegas-a s pripadajočimi pristojbinami
    - namestitev v hotelih *** na primernih lokacijah, nekateri (večina) tudi z brezplačnimi zajtrki
    - vožnja z dvemi ali tremi velikimi SUV (chevrolet Suburban - v vsakemu 5 sli 6 potnikov), enega vozi vodnik, v drugem je šofer eden od (ali več) od potnikov - radio povezava med avtomobiloma
    - vstopnine v vse narodne parke na osnovi Travelclubovih letnih kart
    - vodenje in organizacija potovanja
    - skupinsko zdravstveno zavarovanje oseb v tujini z asistenco - CORIS
    doplačila:
    - enoposteljna soba ...
    - Antelope canyon ( 33 usd)
    - stroški goriva in parkiranja ( cca 50-70 usd na osebo) - napitnine

    - preverjeni in znani hoteli 3* v centrih mest oz. pri vhodih v narodne parke – v veliki večini tudi z zagotovljenim brezplačnim in varovanim parkirnim prostorom ter brezplačnim WiFi-jem.




  • 17.8. Ljubljana - Denver (Colorado, 2017-08-17).
    Polet iz Zagreba (06.45.)/pristanek v Munchnu (na voljo cca 3 ura časa) polet do Denverja (cca 10 ur).
    Spoznavanje z običaji življenja z ZDA.


    Dobra volja na začetku poti, je zmeraj učinkovita formula za srečno potovanje.


    Jutranji polet nad Celjem - knežjem mestom Barbare Celjske (vladarice takratne Evrope), ki jo danes simbolično nadomešča Melanija ... Barbara Celjska, se je poleg politike, ukvarjala še s takratno kemijo (alkemijo - iskala je formulo za zlato, ki pa smo jo odkrili v 20. stoletju - zlato nastaja pri eksplozijah supernov), Melanija pa se ukvarja z alkemijo čustev - z modo in morebiti celo s politiko ..., bomo videli, je rekla gospa iz ZDA.


    Počasi zapuščamo domovino, državo Slovenijo, ravno smo stopili v megleno Celovško kotlino, zgoraj so Kamniške Alpe in Karavanke.


    Centralni masiv Alp nad sosedo Avstrijo.


    Zelo lepo se je videl "Herreninsel" (slov. Moški otok) na jezeru Kim. Na njem je dal bavarski kralj Ludvik II. Bavarski zgraditi veliko kraljevsko palačo z velikim vrtom, podobno Versaillesu. Ludvika imenujejo tudi pravljični kralj, kajti ves čas je živel v svojem romantičnem, nerealnem svetu, kar ga je na koncu stalo tudi prestola in življenja. Danes pa Bavarska na veliko služi s turizmom prav na račun pravljičnega kralja, njegovih gradov, palač - ja - življenje je polno protislovij. Če se prav spomnim, sta na otoku "Herreninsel" bila zapornika ali gosta (kakor kdo interpretira) tudi naša srednjeveška kneza Gorazd in Hotimir (okrog let 743) ... Leteli smo torej nad usodnimi zgodovinskimi kraji naše kulturne identitete ...
    Videl se je tudi Fraueninsel (Ženski otok ali Nunski otok) s površino 15,5 ha, poimenovan po starem ženskem samostanu Frauenchiemsee, ki še vedno deluje.




    Pod nami je München - lepo se razloči veličastna zgradba tehničnega muzeja (Deutsches Museum) na otoku reke Isar. Ta muzej smo z Univerzo za tretje življenjsko obdobje (astronomska skupina) že obiskali - res imenite pregled človeške ustvarjalnosti skozi zgodovino ...




    München - skupina na letališču išče povezavo do ZDA - Denver.


    Prof. Mitja Rosina se je odlično pripravil na potovanje - na zemljevid je vrisal pot po ZDA (od Denverja, Casperja do Las Vegasa)























































































  • 18.8. Denver - Rocky Mountains NP (2017-08-18).
    Krožni ogled mesta ( kovnica, borza...), nato po avtocesti do hiše Buffalo Bill-a, nadaljevanje proti narodnemu parku Rock Mtns... Priložnost za prvi krajši pohod. Nočitev na obrobju parka.















































































  • 19.8. Rocky Mountains NP (2017-08-19)
    Cel dan namenjen malo daljšemu pohodu po tem slikovitem narodnem parku.







































































  • 20.8. Rocky Mountains - Rawlins (2017-08-20)
    Dopoldne možnost še kratke ture, okoli poldneva pa nadaljevanje proti severu do Rawlinsa, država Wyoming (JV od Casperja - priprava na mrk).








































    Ob jezeru (Lake Marie - Mirror Lake Picnic Site leži 10,480 feet = 3194,3 m nad morjem, pri zgornjem jezeru je že 3218 m) sva z Marjetko skoraj pohodila velikanskega jurčka. Najprej se je obirala, a ga pobere - kaj če je to kaznivo ..., a ob mojem sitnarjenju ga je le vzela v roke. Skupina je bila navdušena, ko sva ga pokazala še Mihatu, ni bilo več dileme - jurčke se sme nabirati in polovica skupine je v nekaj minutah izjemne gobarske mrzlice našla toliko jurčkov, kot jih v Sloveniji ne najdeš v treh urah. Kot v raju.
    In še - v življenju še nisem doživel, da prav noben jurček ne bi bil črviv (slika zgoraj) - tudi stari velikan ne. Zakaj je temu tako? Takoj sem se spomnil na taščo Jožico, mojega starega očeta Ignaca, staro mamo Justino, očeta ... - kako bi uživali v tem raju, ko gobe rastejo v izjemnih količinah, noben črv se jih ne dotakne in noben jih noče uživati ... Zakaj ne?
    Gobe pečene na žaru, tega pa še ne - vodič Miha jih je izvrstno pripravil.
    Gobe so pomagale k še boljšemu vzdušju v skupini - dobra priprava na mrk.


    Lake Marie - Mirror Lake Picnic Site leži 10,480 feet = 3194,3 m nad morjem. Bližnja gora Medicine Bow Peak meri v višino 12,013 feet = 3661,56 m.


    Pot Laramie (2184 m) - Rawlins (2083 m) čez Medicine Bow Natonal Forest (ustavili smo se pri Lake Marie). Pod 2500 m praktično puščava, na 3000 m in više pa veliko zelenja - gore prestrežejo padavine.












    Večer pred mrkom (mesto Rawlins) sem predstavil opremo, njeno uporabo, na kaj moramo biti pozorni med mrkom (prvi stik - poljub Lune in Sonca, drugi stik, diamantni prstan in Bailyevi biseri [Lunin rob ni raven, žarki se prebijejo do nas skozi doline Luninega površja - ta rob imenujemo tudi Lunin limb], morebitni izbruhi na Soncu - protuberance, veličastna korona (to je plazma s temperaturo nekaj milijonov kelvinov, ki obdaja Sonce in jo oblikujejo silnice magnetnega polja - fotosfera, ki sicer predstavlja mejo vidnega dela površine Sonca, ima temperaturo okrog 6000 K - prvi je to vrednost izračunal slo. fizik Jožef Stefan iz lastnega zakona o sevanju črnega telesa), tretji stik, spet diamantni prstan ..., četrti stik [zadnji poljub in konec mrka]; da se Sonca nikoli in prav nikoli ne gleda s teleskopom ali daljnogledom brez ustreznega filtra, ker drugače izgubimo vid za zmeraj ...). Nekaj malega smo povedali tudi o izjemnem pomenu mrkov za metriko v vesolju, o potrditvi Einsteinove splošne teorije relativnosti, o zgodovinskih "zlorabah" mrkov v politične namene (Lunin mrk leta 1504 je rešil "Krištofa Kolumba" pred gotovo smrtjo - ali bi bile danes ZDA take kot so, če ne bi zavojevalci poznali astronomije in z njo prepričali domačinov, da jim pomagajo ...?). Pri izračunu dogodkov v vesolju pa tako nismo mogli brez omembe J. Keplerja in njegove nebesne mehanike. Predstavil sem tudi animacijo mrka, tako da smo bili popolnoma priravljeni na mrk.


    "Stara" Luna v jutru - dan pred mrkom, dan pred mlajem. Našel sem jo s pomočjo daljnogleda - tako je bila tanka, da je oko ni razločilo v jutranji zarji. Sploh prvič v življenju sem videl Luno dan pred mlajem - izjemno.





















  • 21.8. Rawlins - Casper (2017-08-21),
    iz Rawlinsa se odpravimo ob 04:30 proti Casperju. Po prihodu v Casper smo poiskali ustrezno tocko za opazovanje mrka. Do 14. h je bil čas za opazovanje mrka in na koncu osvežitev ... Odhod proti mestu Buffalo.












    Lokacija ogleda mrka: (42.84320853549202, -106.26287162303925), 1603 m
    Casper
    Eastridge Mall
    601 SE Wyoming Blvd
    Casper, WY 82609




























    Kaj počnejo ti kolegi - a je to kaka sekta? Ne - iščejo male mrkce, ki jih naredijo režice med listi dreves, med prekrižanimi prsti. To je princip camere obscure ...

    foto

    foto_camera_obsc







    Pasovi premikajočih se senc?
    Pred in kako sekundo po popolnem mrku, se lahko pojavijo na tleh ali na predmetih opletajoči pasovi senc (recimo kot sence kač ali vzorici na dnu bazena). A tega pojava tokrat noben ni opazil, tudi nismo bili pozorni nanj (diamantna prstana, korona, ... so bili prva prioriteta). Odgovor o vzroku teh plapolajočih senc ni čisto dorečen. Večina se nagiba k razlagi, da je zadaj lom svetlobe (atmosferske leče) na različno gostih plasteh turbolentne atmosfere (kot pri mežikanju zvezd).


    [Animacija kot pomoč k razumevanju "nemirne slike", t.i. slabega seeinga. Ali je pojav begajočih senc v pasovih med mrkom moč razložiti na enak način?]












































































    Svetloba med popolnim Sončevim mrkom - ob 11:44 po lokalnem času, 21. 8. 2017 - Casper, ZDA.




    FAZE POPOLNEGA SONČEVEGA MRKA 21. 8. 2017, ZDA Casper








    OPIS FAZ MRKA

    Diamantni prstan
    - posnet skozi teleskop refraktor D = 80 mm, f/4 (objektiv je sestavljen zgolj iz dveh leč),
    poleg diamantnega prstana se na posnetku zazna protuberance, kromosfero, korono, deloma Bailyjeve bisere.



    Sončeva korona
    - posneta s teleobjektivom efektivne goriščne razdalje 810 mm
    (SONY/DSC-HX100V, f=144 mm, ima CMOS senzor [6.16 x 4.62 mm] z diagonalo 7.7 mm, kar znese glede na stari format filma 35-mm [24 × 36 mm] ef. gorišče 810 mm; ostali podatki - velikost in gostota svetlobnih elementov: 1.3 µm, 58.89 MP/cm^2 [4727 x 3554 = 16.80 Megapixels])







    Sončeva korona
    - posneta skozi teleskop refraktor D = 80 mm, f/4 (objektiv je sestavljen zgolj iz dveh leč), pri nekaterih posnetkih se lepo razloči pramena, plazmo porazdeljeno po magnetnih silnicah znotraj Sončeve korone


























    Naši skupini so se občasno priključili tudi radovedni Američani.































  • 22.8. Buffalo - Yellowstone NP (2017-08-22)
    Zgodaj zjutraj odhod proti NP Yellowstone, opazovanje gejzirjev in ostalih znamenitosti tega prvega NP v ZDA.









































































































  • 23.8. Yellowstone NP- Grand Teton NP (2017-08-23)
    Še nekaj časa za Yellowstone, nato vožnja proti jugu in ogled parka Teton in Jacksonhole, kjer bomo lahko opazovali čudovito naravo. Nočitev na južnem delu pod parkom.


















































  • Če si lovec na mrke in potuješ po zanimivih krajih, srečaš zanimive ljudi - srečanje z Američanko in hkrati s Slovenko (Ano Rode) ...


    V Yellowstonu nas je v hudi gneči po govoru prepoznala v ZDA rojena ga. Ana Rode (stoji desno, Marjetka levo) - hči izumitelja Franca Rodeta - gospod se je preselil iz Slovenije v ZDA in je (so)avtor prvega zaresnega žepnega kalkulatorja na svetu (HP-35). Hči Ana je seveda sedaj Američanka, a kar dobro govori slovensko - povabila nas je domov na pivo, a škoda - ni se izšlo ... Med drugim je dejala: "And what an AMAZING eclipse... wasn't it!"

    France Rode, slovensko ameriški inženir elektrotehnike in izumitelj, * 20. november 1934, Nožice, † 9. julij 2017, Los Altos, Kalifornija.
    Gimnazijo je obiskoval v Kamniku, kjer je leta 1953 v prvi generaciji kamniških maturantov opravil zaključne izpite.
    Študij je nadaljeval na Univerzi v Ljubljani in leta 1960 diplomiral iz elektrotehnike. Po diplomi je odšel v Ameriko, kjer je na Univerzi Northwestern nadaljeval študij in leta 1962 magistriral iz biomedicine. Prijavil je več patentov in izumov. Več kot dvajset let je bil zaposlen pri Hewlett-Packardu, tam je razvil prvi napredni žepni kalkulator HP-35 (je imel veliko funkcij - ne samo osnovne, seštavnje, deljenje ...). Kot izumitelj in podjetnik je soustvarjal začetke Silicijeve doline.
    Je tudi oče prvega delujočega sistema RFID (Radio-frequency identification) - ga je nadgradil do uporabne vrednosti. To je tehnologija za prenos podatkov med bralnikom in elektronsko napravo z namenom identifikacije. Naprava je sestavljena iz integriranega vezja (čipa), ki hrani in procesira podatke, ter izvaja modulacijo in demodulacijo signalov. Drugi del oddajnika je antena, ki sprejema in oddaja radijske signale. Signale RFID oddajnikov sprejema RFID-bralnik, kar omogoča identifikacijo predmetov oziroma oseb, na katere je oddajnik pritrjen. RFID identifikacijska tehnologija naj bi postopoma izpodrinila črtne kode. Prva komercialna uporaba je bila v napravi namenjeni za sledenje prometa. Naročnik je bil Port Authority of New York and New Jersey. Los Alamos je s pomočjo drugih manjših podjetji in razvojnih centrov razvijal še nove aplikacije RFID.
    Še zanimivost - njegova mama Pepca je bila rojena Prešeren. Konec maja 2017 je Franc Rode postal častni član Inženirske akademije Slovenije. Žal se je gospod letos poslovil.
    * https://en.wikipedia.org/wiki/France_Rode

    A "shirt-pocket sized HP-9100" - An HP-35 pocket calculator. Ime izhaja iz 35 tipk. In about 1970 HP co-founder Bill Hewlett challenged his co-workers to create a "shirt-pocket sized HP-9100". No in tukaj se pojavi tudi Slovenec Franc Rode.

















    Kaj vidite na sliki, hišico iz lesa? Ne - to je betonirana hiša od tal do strehe. Na to me je opozoril Miha Z. - specialist za les. Ja - to ni greh, "če je imitacija boljša od originala" in je dokaj trajna ter ekološka.
    Sploh smo bili raznolika družba, kar je eden izmed čarov takih potovanj:
    geografinja, ekonomistke, gozdar, matematičarka in matematik, fizika, kemičarka, agronominja, gradbenik, ... od srednje šole do dr. znanosti.










    Marija je na poti praznovala tudi rojstni dan - in to v izredno idiličnem okolju parka Teton in ob nadvse izvirnih darilih, gobica, kozarčki, šopek rožic ..., ob "medvedji šapi".
    Helena me je še opozorila na podrobnosti, ... da ji je iz našega avtomobila Metka kupila dva kozarca, ker se je prejšnji dan nekaj kozarcev za vino razbilo. V avtomobilu, kjer so se vozila "Zlata dekleta", so ji kupili žepni nož (nožek) in nabrali šopek gorskega cvetja. Tretji avtomobil pa ji je dal "pisno potrdilo", da jo sopotniki, s katerimi se je ves čas potovanja vozila v istem avtomobilu in še zanimivost, vsi imajo začetnico imena M. Vabijo jo na enodnevni izlet in to tako, da jo bodo zjutraj prišli iskat na dom, se nato odpeljali na izlet, nato pa jo zvečer pripeljali pred vhod v stanovanje. Od 16 popotnikov jih ima kar 9 ime z začetnico M (mrk se tudi začne s črko m).







  • 24.8. Grand Teton NP - Salt Lake City, kopanje v Slanem jezeru (2017-08-24)
    Šenekaj časa za Teton NP, popoldne pa prihod v Salt lake City, olimpijsko mesto.. sprehod mimo Mormonskega središča LDS, nato pa proti slanemu jezeru... Mimogrede bo še neekaj časa za kopanje v slanem jezeru. Prenočevanje v južnem delu tega olimpijskega mesta ( Provo).





















































  • 25.8. Salt Lake - Cedar City - Zion NP (2017-08-25)
    Zjutraj nadaljevanje na jug. Odhod proti narodnemu parku Zion, večino dneva namenimo ogledu ( in hoji) v predelu s čudovitimi kamnitimi skulpturami, previsnimi stenami, "mrežami" in previsi. Spanje v okolici NP Zion.





















    OPAZOVANJA NEBA




    To noč smo imeli kosilo-večerjo v parku mesteca Hurricane (990 m nad morjem, država Utah) in to okolje je kot zanalašč priemrno za opazovanje nočnega neba (37 ° g. širine, visoka nadmorska lega). Jupiter nam je razkazal vse štiri lune vidne z našim telekopkom, Saturn pa je seveda navdušil prav vse prisotne (bil je 9 ° višje kot v Ljubljani, kar se je na kvaliteti slike zelo poznalo). Teleskop smo prenesli kar na rob križišča in ga postavili na dve hladilni skrinji ..., park je namreč zakrival del južnega neba. Tudi dvojna zvezda Albireo, prekrasen par modre in oranžne zvezde v kljunu Laboda, je bil za mnoge presenečenje. Luna 5 dni po mrku je bila seveda tudi enkratno vidna v teleskopku - kraterji, centralne gore, morja. Planetarna meglica Ročka (M27) se je sicer kar dobro vidla, a seveda v majhnem teleskopu ni tiste dodane vrednosti, ki bi prepičala laike ...
    Sam sem pogledal še M31 skozi daljnogled 50 mm - prikazala se mi je izjemno svetla velika lepotica.


    Prekrasno dvozvzdje Albireo - Beta Laboda.


    Luna nekaj dni po mrku - foto 25.8.2017: Z. Vičar.


    Jupiter in lega lun zvečer 25.8.2017 - ZDA.


    M27: meglica Ročka
    Prvi namig, kaj bo ostalo od našega Sonca je bil slučajno odkrit leta 1764. Takrat je Charles Messier sestavljal seznam megličastih objektov, da jih ne bi zamenjal s kometi. Sedemindvajseti objekt v Messierjevem seznamu, danes poznan kot M27 ali meglica Ročka je planetarna meglica. Je primer meglice, ki jo bo naredilo naše Sonce, ko se bo v njegovem jedru ustavilo zlivanje jeder. M27 je ena najsvetlejših planetarnih meglic na nebu in jo lahko z binokularjem vidimo v ozvezdju Lisičke. Svetloba iz M27 potrebuje okoli 1000 let, da nas doseže. Prikazani posnetek je digitalno izostren v treh standardnih barvah. Razumevanje fizike in pomena M27 je bilo izven zmožnosti znanosti 18. stoletja. Tudi dandanes ostajajo mnoge stvari o bipolarnih planetarnih meglicah neznane, kot pri M27, vključno s fizikalnim mehanizmom, ki odnese zvezdno zunanjo plinsko ovojnico in pusti vročo rentgensko belo pritlikavko.


    Animirane skice dinamike Sonca.
    Jelka, Mitja, Magda in Helena so vsaj enkrat narisali položaj peg na Soncu - med mrkom smo se jih kar nagledali. Magda in Helena sta narisali po eno skico lege peg na Soncu. Največ skic, 3 in to kar na piknik krožnik (zelo priročno), je narisala Jelka (v dneh: 22., 24. in 25. avg. 2017), Mitja dve (na dan: 22. in 24. avg. 2017) - iz njunih skic sem sestavil animacijo dinamike in rotacije Sonca. Iz animacije skic se lepo zazna, da Sonce rotira. Tako smo ponovili Galilejeva opazovanja (opazovali smo: Jupiter, Saturn, Luno, Sonce ...) in vaje iz dinamike Sonca (zaporedno risanje površine Sonca). Tako na učk iz animacije lahko ocenimo čas rotacije Sonca - groba ocena je okrog 40 ° na tri dni (360°/40° = 9), kar znese 9*3 dni = 27 dni za eno rotacijo Sonca (seveda nismo upoštevali še relativnega gibanja Zemlje okrog Sonca). Ocena je kar (preveč) dobra. A Sonce je krogla ioniziranega plina (plazme) in ne rotira kot togo telo - na Ekvatorju je čas rotacije glede na oddaljene zvezde 24.47 dni, na polih pa okrog 33,5 dni. Na širini 26 °, kjer se nahaja največ peg, pa je čas rotacija 25.38 dni - glede na Zemljo, ne boste verjeli pa 27.2753 dni - kar je blizu naši oceni. No - malo smo pošpekulirali, zagotovo pa je ocena velikosti nekaj 10 dni realna iz danih skic.
    Namen vaje ni bila točna ocena časa rotacije Sonca, ampak da sami doživimo spremembe na Soncu preko skic, in da se zavedamo, da so prelom v razumavnju nebesne mehanike (vesolja) prinesla prav opazovanja nebesnih teles, skice in meritve - da se tudi v vesolju vse spreminja, tako kot na Zemlji, tudi na Soncu ...



    Jelka in Mitja med risanjem peg na piknik krožnik - odlična vaja.


    Galilei skicira Sonce vsak dan, od 2. do 26. junija 1612. Danes smo njegove skice animirali, res prepričljiv dokaz, da se Sonce premika, vrti.




  • 26.8. Zion NP - Bryce (2017-08-26)
    Nadaljujemo proti Bryce Canyonu, cca 1,5 ure vožnje, popoldanska hoja po parku ( hoja po Navajo loop in Queens garden trail), zvečer piknik.













































  • 27.8. Bryce NP - Escalante NM - Cottonwood canyon - Lake Powell (2017-08-27)
    Še jutranji pogled na Bryce Canyon, nato skozi Escalante Nat Monument ( Grosvenor Arch) in Cotonwood canyon izjemno slikovita cesta, ki pa ni tlakovana, do jezera Powel. Kratko večerno kopanje v Coloradu. Namestitev v kraju Page oz.okolici.














































































































































    Okamenele dinozavrove stopinje - vhod v muzej jezu Powell - Colorado. Gladina jezera "Lake Powell" je danes vsaj 10 m nižja kot pred desetletji. To je še en dokaz za globalno spremebo vremenskih vzorcev - višje temperature ...





















  • 28.8. Page [Antelope Canyon] - Grand Canyon (2017-08-28)
    Ogled Antelope canyon, ki sodi v domeno indijancev plemena Navajo (vstopnina), nadaljujemo mimo "podkve na reki Colorado" proti Velikemu kanjonu. Sončni zahod, nato ogled filma o raziskovanju kanjona v bližnjem kinu.


































































    Naš imeniten vodič po Antelope Canyonu (Lower Antelope Canyon), indijanec iz plemena Navajo (Navajo Tribe), je naredil z našimi kamerami, telefoni nekaj enkratnih posnetkov tega neverjetnega čudesa stvarstva. Bil je zelo komunikativen. Vsi smo vedeli, da je ženska po indijansko "skvo" (squaw), vodič pa nas je poučil, da je pa moški "čo". Beseda spominja na našega človeka ...




















    V indijanski Navajo restravaciji Cameron (Arizona - kraj Cameron) smo si privoščili njihovo hrano "navajo taco". Taco je sicer tradicionalna mehiška jed, sestavljena iz tortilj, izdelanih iz koruzne ali pšenične moke, napolnjene ali zavite okoli nadeva. Nadev je lahko svinjina, govedina, jagnjetina, piščanec, morska hrana, zelenjava in sir. Večinoma je jedo brez dodatkov, a tokrat so poleg govedine dodali salso, papriko, paradižnik, zelje, koruzo, korenje, ... Motel, restavracija, trgovina indijanskih in ostalih izdelkov je sicer v bivši zgradbi "Cameron Trading Post, Az" iz 1916 (na poti do Grand Canyona).
    Obrok je velik in za dve osebi čisto dovolj. Povsod v ZDA se plača "tip" - napitnina okrog 15% vrednosti hrane, pijače.
    Indijanci in drugi prebivalci ZDA so nekako našli način sobivanja - a velike razlike med kulturami in temperamenti so pač danost, ki jo je potrebno sprejeti ..., kot drugje po svetu.














































































    Za čase, ki jih živimo, smo začuda napisli še kar veliko kartic z lepimi pozdravi v Evropo - Slovenijo.
    Helena Koren nam je že med potjo predstavila posebno serijo znamk, ki so jih ZDA natisnile ob popolnem Sončevem mrku 21. 8 2017. Znamke so zelo domiselno in interaktivno zasnovane - ob sobni temperaturi je na znamki podoba popolnega Sončevega mrka, s korono, s črno Luno, ki prekriva Sonce - v primeru, če se pa znamke (Lune) dotaknemo vsaj za 5 sekund pa se prikaže površje Lune - res simpatično (slika zgoraj).
    Naša skupina je kupila kar blizu 200 teh znamk.
    ZDA so se nasploh kar dobro pripravile na Sončev mrk. Praktično vsi mediji so veliko poročali o naravi tega izjemnega pojava, o zgodovini in pomenu mrka za človeško kulturo, znanost, o razvoju nebesne (Keplerjeve) mehanike, ki je dokončno razrešila problem napovedovanja mrkov in ostalih dogodkov v sistemu planeti - Sonce - vesolje ... Seveda so mrk prenašali tudi v realnem času iz mnogih krajev na črti (široki okrog 110 km) popolne faze ...



  • 29.8. Grand Canyon - Hoover (jez) - Las Vegas (2017-08-29)
    Sončni vzhod nad kanjonom (odhod ob 05:15 proti kanjonu, Venera je še svetila na jutranjem nebu), spust v kanjon cca 600 m.v.r ( do Skeleton point), popoldan vožnja do Hooverjevega jezu in naprej proti Las Vegasu, prihod zvečer.
































































































    Enkrat sva popravila kotliček ... "v ZDA - delo na črno".




    "The Red Garter Inn" v kraju Williams, legendarni hotel na "Historic U.S. Route 66 (Will Rogers Highway iz leta 1926)". Po slovensko "The Red Garter" pomeni "Rdeča podveza" na 'njenem' stegnu ... (Recimo: ‘she leaned back, showing the garter on her thigh’). Ta cesta povezuje (vsaj na začetku je) Chicago, Illinois, skozi Missouri, Kansas, Oklahomo, Texas, New Mexico in Arizono ter se konča v Santa Monici - California, skupaj je dolga 2,448 milj (3,940 km). Bila je glavna povezovalna žila do leta 1985 - ko je bila končno nadomeščena z modernimi odseki dvopasovnic.
    Tudi legendarni Rollingi pojejo o tej poti - The Rolling Stones-Route 66 (Best Video) - YouTube





    Helena je pripravila diplome za šoferje, šoferko, nadvse imenitnega vodiča, za strokovni del ekskurzije ..., Marta pa jih je slovesno podelila, objela kolege, kolegice ... - približeval se je čas vrnitve v domača gnezdeca, v službe, k domačim ... Potovanje bo s časom samo še pridobivalo na vrednosti.

















































  • 30.8. Las Vegas (2017-08-30)
    Dopoldan prosto za oglede mesta ali nakupe, proti popoldnevu pa odhod na letališče in povratek proti Evropi.
    Nočni let.

































  • 31.8. Evropa - Ljubljana (okrog polnoči 2017-08-31)
    Pristanek na enem od evropskih letališč (Zürich) in nadaljevanje poleta do odhodnega letališča (Zagreb). Po pristanku odhod proti domu.













  • Še enkaj ostalih posnetkov.


    helena_mrkzda2017_01.jpg


    helena_mrkzda2017_02.jpg


    helena_mrkzda2017_03.jpg
    Helena je naredila zanimivo statistiko začetnic imen naše druščine, od 16 sopotnikov jih ima kar 9 ime, ki se začne s črko M.


    helena_mrkzda2017_04.jpg























    20170821_1min_east





  • Sončev spekter, mrk in helij

    Hitri spekter Sonca
    - 7. sep. 2017




    Hitri spekter Sonca
    Avtorstvo slike & avtorske pravice: Yujing Qin (University of Arizona)

    Pojasnilo: Na jasnem nebu Madrasa v Oregonu, ta sestavljeni posnetek mrka prikazuje kromosferski ali hitri spekter Sonca. Na sliki so poravnane samo tri ekspozicije, posnete 21. avgusta s teleobjektivom in uklonsko mrežico. Na direktnem posnetku na skrajni levi je Sončev diamantni prstan, ki na začetku in koncu popolnega mrka obdaja silhueto lunarnega diska. Z uklonsko mrežico razširjen v spekter barv proti desni, tvori Sončev fotosferski spekter dve neprekinjeni črti. Te ustrezajo bliskom diamantnih prstanov sicer močno preosvetljenega Sončevega diska. Pri vsaki valovni dolžini svetlobe, ki jo oddajajo atomi okoli tankega loka Sončeve kromosfere so vidne posamezne slike mrka. Najsvetlejše slike ali najmočnejša kromosferska emisija je od vodikovih atomov. Rdeča emisija vodikove alfa črte je na skrajni desni, modra in škrlatna emisija pa sta proti levi. Med njima je najsvetlejša emisija od atomov helija, elementa, ki je bil prvič odkrit šele v hitrem spektru Sonca.

    VIR: https://apod.fmf.uni-lj.si/ap170907.html


    Slika zgoraj prikazuje nastanek absorbcijskega in emisijskega spektra ob zvezdah in njihovih atmosferah.

    barva valovna dolžina
    vijolicna 380–450 nm
    modra 450–495 nm
    zelena 495–570 nm
    rumena 570–590 nm
    oranžna 590–620 nm
    rdeca 620–750 nm

    Valovna dolžina svetlobe se meri v nanometrih (nm): nm = 10-9 m.
    Svetlobi vajeno oko je, v splošnem, najbolj obcutljivo pri približno 555 nm (540 THz), kar ustreza zelenemu delu vidnega spektra.



    Zgornje animacije energisjkega stanja atomov zelo nazorno prikazujejo nastanek absorbcijskega in emisijskega spektra elektromagnetnega valovanja.


    Energija teresticnih Soncevih žarkov (tistih, ki se prebijejo do površine Zemlje) je najizrazitejša pri valovnih dolžinah, ki so znacilne za rumeno in zeleno barvo. Evolucija je naredila tako, da so tudi naše oci najbolj obcutljive na ti dve barvi. Nanometer (nm = 10-9m) je enota za merjenje valovnih dolžin, recimo svetlobe (valovne dožine, ki jih zaznamo ljudje, so od približno 380 do približno 780 nm).


    Vir zgornjega spektra je: http://www.stargazing.net/david/spectroscopy/SimpleNeedleSpectroscope.html

    Shema preprostega spektrometra na uklonsko mrežico, ki osvetljeno režo razkloni v spekter, ki ga posnamemo s fotoaparatom oz. CCD dtektorjem. Fotoaparat v bistvu tvori sliko reže v razlicnih barvah - tam kjer je zaradi absorbcije (v soncevi atmosferi) manj fotonov, bo slika reže (spektra), temnejša. Tako dobimo absorbcijske crte iz lege katere lahko dolocimo elemente, ki sestavljajo Sonce.
    Slika zgoraj je prirejena (leta 2014) iz: http://astro.u-strasbg.fr/~koppen/spectro/designe.html
    Umeritvena spektra - spodnji spekter ima poudarjene svetlejše Fraunhoferjeve emisijske crte ("špicke").


    Sončev spekter umerjen s spektrom helija - posneto v šolskem laboratoriju - posnel Zorko V.

    Helij je bil najprej odkrit v Soncevi kromosferi preko spektroskopije (crta z valovno dolžino 587.562 nm). Zato je tudi dobil ime helij - grško: helios, Sonce. Leta 1868 (18. avgusta je bil Soncev mrk - Indija) ga je odkril Francoz Jules Janssen.

    Jules Janssen, odkril helij - leta 1868 (18. avgusta je bil Soncev mrk - Indija).

    Emisijski spekter atmosfere (kromosfere) Sonca, s pomocjo katerega so odgkrili helij (rumena crta levo 587.562 nm) še preden so ga detektirali na Zemlji. Tak spekter je moc posneti (v le nekaj sekundah) med Soncevim mrkom.


    Podoben posnetek, vir:
    http://www.eurastro.de/pictures/sofi99/mr/flashscl.jpg
    http://www.eurastro.de/webpages/MRSPECT.HTM

    V laboratoriju na Zemlji je bil helij detektiran leta 1895.










    Joseph von Fraunhofer, nemški optik in fizik, * 6. marec 1787, Straubing, Nemcija, † 7. junij 1826 (39 let), München, Nemcija.

    Fraunhofer je najbolj znan po odkritju temnih absorpcijskih crt v Soncevem spektru, sedaj znanih kot Fraunhoferjeve crte, ter po izdelovanju kakovostnega opticnega stekla in objektivov za akromaticne refraktorje.

    Življenje in delo
    Bil je sin steklarja. Pri enajstih letih je postal sirota. Kot vajenec je zacel delati pri strogem münchenskem optiku in steklarju Philippu Antonu Weichelsbergerju. Leta 1801 se je podrla delavnica, v kateri je stanoval, in je bil edini preživeli. Reševanje je vodil Maksimilijan IV. Jožef, bavarski volilni knez (kasnejši bavarski kralj Maksimilijan I. Jožef). Knez je financno pomagal Frauhoferju in prisilil njegovega delodajalca, da mu je omogočil izšolati se.

    Na kraju nesrece je bil tudi tehnik in poslovnež Utzschneider, kar se je izkazalo za pomembno. Z denarjem, ki ga je prejel od kneza in pomoci od Utzschneiderja, je lahko nadaljeval s šolanjem in prakticnim izobraževanjem. Mladenic je usodi dokazal, da je bil takrat vreden njene milosti. Izucil se je obrti in se sam še naprej vztrajno izobraževal. Tako je deloval na podrocju optike. Leta 1806 sta Utzscheider in von Reichenbach povabila Frauhoferja na svoj inštitut v Benediktbeuern, sukularizirani benediktinski samostan, ki se je ukvarjal z izdelovanjem stekla. Tu je odkril kako se izdeluje najboljše opticno steklo na svetu in iznašel neverjetno tocne postopke za merjenje razklona. Preucil je, kako so znacilnosti stekla odvisne od priprave in s tem povzdignil steklarstvo v pravo umetnost. Na Inštitutu je srecal Pierrea Louisa Guinanda, švicarskega steklarskega tehnika, ki mu ga je predstavil Utzschneider. Leta 1809 je Frauhofer postal vodja mehanskega razdelka opticnega inštituta, istega leta pa je postal clan podjetja. Leta 1814 sta Guinand in von Reichenbach zapustila podjetje, tako da je Fraunhofer v podjetju postal solastnik, ime pa so spremenili v Utzschneider und Fraunhofer. Leta 1818 je postal predstojnik opticnega inštituta.

    Izboljšal je mnogo opticnih instrumentov. Zaradi njegove izdelave odlicnih opticnih instrumentov je Bavarska Angliji prevzela prvenstvo nad središcem opticne industrije. Tudi možje, kot je bil na primer Farady, tedaj niso bili sposobni izdelati stekla, ki bi se lahko kosal s Fraunhoferjevim.

    Frauhofer je bil znan po svojih izredno kakovostnih opticnih prizmah. Izboljšal je akromaticen objektiv daljnogleda in izdelavo opticnega stekla. Izboljšal je tudi postopek poliranja lec in zrcal opticnih naprav. Veliko skrb je posvetil meritvam lomnega kolicnika stekel. Tocno je premeril veliko razlicnih stekel, ker so bile med njegovimi vrhunskimi izdelki tudi akromaticne lece. Te so, kakor je pokazal Dollond, sestavljene iz dveh lec iz razlicnih stekel, v katerih se razlicni lomni kolicniki za razne barvne svetlobe medseboj uravnavajo. Prave kombinacije pa je bilo mogoce sestaviti le ob zelo dobrem poznavanju lomnih kolicnikov. Izdelal je naprave za merjenje valovnih dolžin svetlobe.

    Med preskušanjem svojih prizem in raziskovanjem Soncevega spektra je leta 1814 odkril, po njem imenovane temne absorbcijske crte. Že rahla nepravilnost v izdelavi prizme je toliko pokvarila locljivost slike, da so se crte zabrisale. S tem lahko morda pojasnimo, da jih Newton pri svojih raziskavah svetlobe s prizmo ni opazil. Opazil pa jih je 12 let prej leta 1802 Wollaston, vendar jih je videl le 7, medtem ko jih je Fraunhofer naštel 574, današnji fiziki pa približno 10.000. Fraunhofer ni ostal samo pri opazovanju in štetju crt. Izmeril je lege najizrazitejših crt in jih leta 1817 oznacil s crkami od A do K. Te oznake veljajo še danes. Dolocil je njihove dolžine in pokazal, da se pojavijo vedno na istih mestih, ce jih gledamo v neposredni soncni svetlobi ali pa v odbiti svetlobi z Lune ali planetov. Pozneje je dolocil lege vec 100 crt. Fraunhofer prikazuje spektroskop.

    Njegove raziskave loma in razklona svetlobe so vodile k iznajdbi spektroskopa in razvoju spektroskopije. Tudi pri tem se ni ustavil. Prizmo je postavil v gorišce daljnogleda, da bi preucil spektre zvezd. Ugotovil je, da imajo tudi ti spektri temne crte, vendar premaknjene glede na Soncev spekter. S tem je že skoraj imel veliko odkritje, ki pa se mu je izmuznilo. Izmuznilo se je tudi znanstvenemu svetu v celoti, saj se za njegova porocila o zadevi ni nihce zmenil. Šele Kirchhoff je pol stoletja kasneje iz teh crt dal fizikom, kemikom in astronomom izredno koristno orodje. Bunsen in Kirchhoff sta leta 1859 s spektrografom na prizmo odkrila, da so temne absorpcijske crte iz Soncevega spektra enake emisijskim crtam, ki jih v spektrih zvezd podajajo povsem doloceni kemijski elementi. Bunsen je pravilno pojasnil Fraunhoferjeve absorpcijske crte.

    Fraunhofer prikazuje spektroskop.

    Fraunhofer je leta 1821 tudi prvi uporabil opticno mrežico za razklon svetlobe. Prvo mrežico je izdelal iz tankih napetih žick položenih tesno skupaj. Od njegovih casov so mrežice že popolnoma nadomestile prizmo v spektroskopiji. Zdaj jih urezujejo kot vrsto finih zarez v stekleno ali kovinsko plošcico. Njegovo delo na tem podrocju sta nadaljevala Bunsen in Kirchhoff, ki sta utemeljila spektralno analizo.

    Navkljub vsem dosežkom je Fraunhofer ostal za snobovski znanstveni svet le manjvredni tehnik in ce se je že smel udeležiti znanstvenih srecanj, mu pravice do besede ali nastopa niso priznali. Leta 1823 je postal clan Akademije znanosti v Münchnu. Bil je predstojnik njenega oddelka za ohranjanje fizike. Za svoje podjetje je leta 1820 izdelal tudi mikroskop. Izdelal je tedaj najvecji refraktor za novi observatorij v Pulkovem. S svojimi instrumenti je pomagal leta 1837 Besslu in leta 1840 von Struveju pri merjenju prvih zvezdnih paralaks. Z njegovim heliometrom je leta 1844 Bessel odkril nepravilnosti v gibanju Sirija A.

    Naslednik Fraunhoferjevega podjetja, podjetje Merz und Mahler, je izdelalo daljnogled za novi berlinski observatorij, kjer je Galle leta 1946 v ozvezdju Strelca potrdil obstoj novega osmega planeta Neptuna. Verjetno zadnji objektiv za daljnogled, ki ga je izdelal Frauhofer, so dobavili za tranzitni daljnogled v Mestnem observatoriju v Edinburgu. Ta instrument je dokoncal Repsold po Fraunhoferjevi smrti.

    Še pred dopolnjenim 40 letom je Fraunhofer umrl za jetiko. Kot mnogo tedanjih izdelovalcev stekla se je zastrupil s parami težkih kovin. Verjetno so njegovi najvrednejši steklarski recepti odšli z njim v grob. Na njegovem grobu je vklesan napis: »Približal nam je zvezde« (Approximavit sidera). To je tudi res, kot je pozneje dokazal Kirchhoff. Približal nam jih je, ne da bi za to potreboval velikanske daljnoglede.

    Leta 1822 mu je Univerza v Erlangnu na Pfaffov predlog podelila castni doktorat. Leta 1824 je prejel red za zasluge, postal je plemic in castni mešcan Münchna.

    Po njem se imenuje asteroid notranjega glavnega pasu 13478 Fraunhofer.



    Tole sem zapisal leta 2006: "Karta Sončevih mrkov za obdobje 1999 - 2020, zelo dolg Sončev mrk (poplno prekritje Sonca z Luno traja okrog 6 min) se zgodi 22.lulija 2009 - Kitajska - Japonska. "
    Mitja se je udeležil mrka na Kitajskem leta 2009, ostali pa, skupaj z Mitjo, mrka 2017 v ZDA, še prej pa mrka v Turčiji 2006 in seveda mrka 1999 v Sloveniji, Madžarskem ... (zapisano avg. 2018).


    Popolni (rumena brava), delni in hibridni Sončevi mrki (2021-2041) - popolni so obvezni ...


    HVALA ZA POZORNOST ! ! !



    LINKI NA OSTALE MRKE!




    Osnovni podatki - Sončev mrk 29. marec 2006.



    Sončev mrk, 11.8.1999, Madžarska, 
posnela: Peter Mihor, Zorko Vičar.
OGLEJTE SI GALERIJO POSNETKOV IN
IN OPIS NEKATERIH METEOROLOŠKIH 
POJAVOV OB MRKU
    Sončev mrk, 11.8.1999, Madžarska, posnela: Peter Mihor, Zorko Vičar.
    OGLEJTE SI GALERIJO POSNETKOV MRKA IN OPIS NEKATERIH METEOROLOŠKIH POJAVOV OB MRKU


    * plakat_son_mrk21avg2017Casper_ZDA_3.pdf - za 23. festival SZF 2017.
    * plakat_Mrk2017_pomirja_02_in_zblizuje_ljudi.pdf - za 23. festival SZF 2017.

    23. slovenski festival znanosti - SZF in astronomija ,
    - od 25. do 27. sep. 2017, BF - Ljubljana

    Moto letošnjega festivala je bil:
    »V vrtovih raziskovalne ustvarjalnosti«.
    Potekal je na več lokacijah v Ljubljani, središče dogajanja pa so bile predavalnice in laboratoriji Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki letos slavi 70. obletnico svoje ustanovitve.
    Letni slovenski festival znanosti potrebujemo, da v najširši možni sestavi državljani proslavijo dosežke znanosti, ki so nastali na Slovenskem in po svetu, se poklonijo spominu na življenje in delo velikih slovenskih raziskovalcev, izumiteljev in vizionarjev, predvsem pa da komunicirajo znanost, napredujejo v pravilnem razumevanju dosežkov znanosti, so ponosni na dosežke raziskovalnih ustvarjalcev ...
    23. slovenski festival znanosti je bil pod častnim pokroviteljstvom akademika prof. dr. Ivana Krefta, nosilca priznanja »Ambasador Republike Slovenije v znanosti« (2005). Imel je imenitno kratko predavanje - več veš, bolj se zavedaš, koliko je še neodkritega, neznanega, koliko si neveden, ...

    V tem povzetku bomo omenili zgolj tematike povezane z vesoljem.

    V ponedeljek od 25. sep. 2017 je bila otvoritev in že v uvodo nas je razveselila astrofizičarka dr. Marija Strojnik.

    10:00 – 11:30
    Otvoritvena slovesnost s slavnostnim predavanjem – poklon Hermanu Potočniku Noordungu ob 125. obletnici njegovega rojstva
    PLANETI ZUNAJ NAŠEGA OSONČJA
    Dr. Marija Strojnik Scholl, astrofizičarka – slovenska znanstvenica iz ZDA

    – 12:50
    HERMAN POTOČNIK NOORDUNG – OČE VESOLJSKE ARHITEKTURE
    Dr. Edvard Kobal, Slovenska znanstvena fundacija, Ljubljana

    27. sep. 2017
    9:00 – 9:50
    Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana (B5)
    Javljanje v živo iz Avstralije:
    Osvajanje vesolja – med mitom in resničnostjo ter novimi priložnostmi
    Matjaž Vidmar, University of Edinburg, Škotska/Velika Britanija

    Na predavanju se pojavi ideja o Slovenski vesoljski agenciji, letos jo je ustanovila Avstralija ...

    10:00 – 10:50 Predstavitev: Popolni sončev mrk v ZDA 2017


    RAZSTAVE
    NACIONALNI INŠTITUT ZA BIOLOGIJO
    Oddelek za biologijo
    Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana
    Razstave v avli stavbe
    na Večni poti 111 v Ljubljani
    (ves čas festivala ter nekatere tudi do 27. oktobra 2017)
    1. Nacionalni inštitut za biologijo se predstavi
    2. Najbolj zanimiva umetniška dela mladih nagradnega natečaja »Osvajanje vesolja«
    3. Popolni Sončev mrk (v ZDA) – razstava bo odprta do vključno 27. oktobra 2017 (Boris Kham, Jure Stare, Zorko Vičar)
    4. Zvezdnato nebo nad gorami (avtor Klemen Kunaver) – razstava bo odprta do vključno 27. oktobra 2017








    Za debato o mrku se je prijavil gospod zrelih let, ki je trdil, da se da mrk narediti umetno na Zemlji (na stadionu) - a ni dojel, da se sipanja svetlobe na da ustaviti in v tem primeru se korona izgubi v svetlobi neba. Predavatelja je kregal, kaj da to hodita v ZDA snemat in opazovat mrke ..., da bi morala potovati v neko drugo državo ... Upajmo samo, da je mož to govoril iz lastnega prepričanja in ne po naročilu. Zakaj - kajti teh namigov, tudi nasprotovanj, zakaj vendar ljudje hodijo na mrk v ZDA, je bilo neverjetno veliko (več kot za Turčijo 2006), že spomladi leta 2016 ob razmišljanih kam in kako ...


    V zadnjih letih pride na slo. festival znanosti veliko otrok, mladih, dijakov in osnovnošolcev, le študentov ni prav veliko - ja mladi in znanost, to je prava pot. A včasih temu ni bilo tako - kdaj so velika imena slo. znanosti predavala pred prazno dvorano.


    Javljanje v živo iz Avstralije (skype - dijak postavlja vprašanje v Avstralijo):
    Osvajanje vesolja – med mitom in resničnostjo ter novimi priložnostmi
    Matjaž Vidmar, University of Edinburg, Škotska/Velika Britanija
    Na predavanju se pojavi ideja o Slovenski vesoljski agenciji, letos jo je ustanovila Avstralija ...


    Dr. Howie Firth (Director, Orkney International Science Festival, The University of Edinburgh) si ogleduje naše plakate o Sončevem mrku 21. 8. 2017 - pri šentviškem je ostal vsaj 5 minut.




    Nazaj








    NATIVE AMERICAN FLUT, Drumming
    Top 10 Most Beautiful Songs
    Luigi Boccherini - MASTER AND COMMANDER
    - neznana ...
    Vide Cor Meum