15 let domace strani Astronomskega krozka Gi. Sentvid

Domača stran Astronomskega krožka Gimnazije Šentvid - Ljubljana (AKGŠ) deluje neprekinjeno že od leta 1995
(2015 smo torej praznovali že 20 let delovanja)!

No tudi astronomska slika dneva (APOD) se na spletu objavlja že od leta 1995.


Stran se bo dopolnjevala v okviru razpoložljivega časa. Za vse morebitne napake in nerodnosti se že v naprej opravičujem.
NEKAJ PODATKOV IZ ZGODOVONE STRANI
  1. Prve objave segajo v jesen leta 1995.

  2. Predstavlja eno najstrejših internetnih predstavitev srednješolske astronomije (slovenske astronomije nasploh).

  3. V google vpišete besede: krožek, astronomski krožek, ... in med prvimi zadetki je AKGŠ.

  4. Vsa leta deluje na istem URL naslovu: http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/

  5. Kako je izgledala stran v letih 1995, 1996, 1997

  6. NEKAJ BESED O DANES NEPOGREŠLJIVEM ORODJU - INTERNETU (svetovnem spletu)
    Za internetom stojijo mrežna računalniška orodja - računalniki povezani v mrežo. Preprosto povedano, na nek računalnik (server) naložimo določene vsebine (tekste, članke, slike, animacije, statistike, kalkulatorje, igrice, ankete, ...), ki se preko mednarodne računalniške mreže (svetovnega spleta) prenesejo na naš osebni računalnik ali katerikoli računalnik na svetu, če jele ta povezan s spletom in ima naloženo ustrezno programsko opremo.

    Za te procese poskrbi zelo pomemben računalniški protokol HTTP - Hypertext Transfer Protocol , to je client–server model (odjemalec ali uporabnik - strežnik model).

    Kako sem začel? - orodja na disketah, preko analogne telefonske linije in "voice" modema na ARNES in tako na svetovni splet - do grafičnega vmesnika pa preko "/Dial-up/Win_3x", s PPP (Point-to-Point Protocol ).

    Vse to je omogočalo orodje Trumpet Winsock za mrežna servisa TCP/IP (Transmission Control Protocol / Internet Protocol), z vpisom IP, Name Server, .., - se še spomnite prvih nerodnih korakov v neznan svet svetovnega spleta in čarobnega klika na "trobento", to je na ikono Trumpet ( ) in potem šumenje modema in čakanje na povezavo.

    Hitrosti prenosa so bile skromne, do 14,4 Kbit/s, tako da se je slika, velikosti nekaj 100 Kbitov, s FTP prenašala na server celo minuto ali več, a občutki so bili vseeno čarobni.

    Kdor je obvladal omenjena orodja in nastavitve, je bil takrat pravi frajer, ..., hodili smo na domove, v različne ustanove in bližali svetovni splet dijakom, firmam, itn.

    Takrat (leta 1995) je bila mobilna telefonija še v zametkih in je bila elektronska pošta res nekaj imenitnega, kdor pa je imel še internetno stran, pa se je zdel že sam sebi genij, kaj šele drugim. ARNES je takrat naredil velik korak v spletno opismenjevanje Slovenije.

    ARNES bi lahko poimenovali kar kot moderni elektronski spletni "TRUBAR". Na ARNES-ovih serverjih je takrat laufal še VMS (Virtual Memory System) operacijski sistem - rečeno je bilo tudi, da bo UNIX izumrl, VMS pa preživel. V bistvu se je zgodilo drugače - preživel je UNIX, tudi preko Linuxa.

    Takrat (1995) je bil Netscape v bistvu edini uporabni brskljalnik, oral je ledino - kje pa je danes, recimo, da je vključen v konkurenco, itn? Linux (aprila leta 1991 je takrat 21-letni študent računalništva Linus Torvalds iz Helsinkov, pripadnik švedske manjšine na Finskem, začel pisati [najprej kot hobi] v Minixu, klon Unixa) pa je šele začel prihajati v namiznne računalnike. V firmah so se vzpostavljale prve mrežne povezave med pc-ji. Wordstar je izumiral, QP je bil statistični program, ki je takrat mnogim olajšal delo, MS Office je bil v zametkih, OpenOffice pa še ni bilo (prva verzija je iz l. 1999). Kot programska orodja so prevladovali: Pascal, Fortran, C. O "skriptnih" jezikih smo komaj slišali. HTML kode smo se šele učili.

    Windowsi so počasi postajali standard za vsakdanje delo (recimo po pisarnah) - Linux pa protiutež (rivalstvo je pozitivno, glede na karakter človeka, si lahko dokaj zanesljivo sklepal, kdo je na Linuxu).

    V splet se kmalu začnejo vključevati stari in novi skriptni jeziki - Java (iz 1995), JavaScript (iz 1995), v tujini že nekaj časa živi Perl (iz 1987), PHP (iz 1995) postane velika uspešnica, v Slovenijo prodira tudi Python (iz 1991), ASP (iz 1996) in sevda mnogi ostali jeziki za interaktivno delo na spletu preko CGI. CGI lahko vključuje, poleg skriptnih jezikov, tudi ostale programske jezike (C, fortran, pascal, basic, ...), tako da nobeno orodje, znanje, ni bilo izključeno iz možnih spletnih aplikacij.

    Kmalu na spletu zaživijo baze na principu SQL jezika (Structured Query Language - iz 1974, oče relacijskih baz in posredno SQL-a je Dr. Edgar F. »Ted« Codd [23.8.1923-18.4.2003] – nikoli ni prejel nobelove nagrade, čeprav je ...), recimo Postgres (iz 1988), MySQL (iz 1995), ... Pot do mrežne ustvarjalne svobode in tudi zlorabe, je odprta.

    Vsa ta orodja se večinoma preko form (okenc za vpis ali izpis podatkov) vključujejo v HTML (iz 1989, HyperText Markup Language, nekateri to prevajajo kot jezik za označevanje nadbesedila) - oče HTML-ja je fizik Tim Berners-Lee.

    Omenimo še, da ima internet, kot mreža računalnikov, korenine v poznih petdesetih letih 20. stoletja, a je bil dolga leta skrbno varovana tehnologija v rokah Pentagona - "otrok hladne vojne".

    Ko je sovjetska Rusija 1957 lansirala prvi satelit Sputnik, so februarja 1958 ZDA kot odgovor šle v projekt z imenom "Advanced Research Projects Agency" (ARPA ali DARPA - prevod bi se lahko glasil "Agencija za napredne raziskave"), da bi ponovno prevzeli tehnološko prednost.

    ARPA je ustanovila "IPTO" ("Information Processing Technology Office") za namene programa "SAGE" ("Semi Automatic Ground Environment"), ki je prvič računalniško povezoval rdarske sisteme širom ZDA - vse pod vodstvom Pentagona.

    Internet ali medmrežje, je okrajšava angleške besede »inter-network«.

    Internet uporablja sistem paketno preklopljivih komunikacijskih protokolov, že omenjena TCP/IP.

    Začetek odprtega interneta sega v konec šestdesetih let 20. stoletja (1969) in osemdeseta leta, ko je začel delovati kot ARPANET.

    S sponzorstvom agencije za napredne raziskave pri ameriškem obrambnem ministrstvu DARPA (Defense Advanced Research Projects Agency) je bil razvit sklad protokolov IP (Internet Protocol) in TCP (Transmission Control Protocol - napisal ga je Robert Kahn leta 1973).

    Podatkovno omrežje zasnovano na tem protokolnem skladu, naj bi služilo povezavi oddaljenih raziskovalnih institucij s superračunalniki za potrebe raziskav, ki jih je naročalo ameriško obrambno ministrstvo.

    Sčasoma je omrežje preraslo v akademsko in raziskovalno omrežje, kasneje pa je postalo zanimivo tudi za komercialne uporabnike.

    V tem času (od začetka komercialne uporabe) je Internet podvojil svojo velikost približno vsakih trinajst mesecev, kar kaže na izredno hitro rast. S širjenjem omrežja se je povečalo tudi število različnih vrst aplikacij, ki tečejo na njem.

    Na sliki je oče HTML-ja, fizik Tim Berners-Lee (rojen l. 1955).

    Leta 1980, sodeluje s CERNom, predlaga prototip jezika za tolmačenje "ENQUIRE" (napisan v pascalu), s katerim bi raziskovalci v CERNu zapisovali in izmenjavli strokovne dokumente (predhodnik HTML-ja). ENQUIRE je bil blizu modernemu zapisu wiki orodja.

    Leta 1989 je Berners-Lee napisal predlog internetnega hipertekstnega jezika.

    V zadnji polovici leta 1990 je še napisal (sprogramiral) prvi brskalnik (za HTML) in strežniško programsko opremo.

    V tem letu sta skupaj Berners-Lee in CERNov sistemski inženir Robert Cailliau podala zahtevo za financiranje projekta, vendar CERN projekta ni uradno implementiral.

    Napisal (sprogramiral) je tudi prvi spletni brskalnik z imenom "WorldWideWeb " (bil je še brez grafike) in postavil prvi spletni strežnik CERN HTTPd.

    Leta 1991 (6. avgust) CERN objavi prvo spletno stran na svetu (Info.cern.ch - The website of the world's first-ever web server - še danes deluje, 2010 ).
    Še lokalna kopija: lokalno_TheProject.html

    V osebnih zapiskih Lee od leta 1990 naprej zapisuje "številna področja, na katerih se uporablja hipertekstni jezik" in na prvo mesto postavlja enciklopedijo.

    Leta 1994 se je Lee preselil v ZDA na MIT (Massachusetts Institute of Technology) in tam ustanovil konzorcij World Wide Web - W3C - ki je združil zainteresirana podjetja, izboljšal standarde in se odrekel vseh avtorskih pravic.
    Tako je svetovni splet postal dostopen vsem.

    Leto za tem nastane domača strana Astronomskega krožka Gimnazije Šentvid - LJUBLJANA.


    Pomemben mejnik je bil prvi grafični Brsklalnik Mosaic, delo ekipe Marca Andreessena iz univerze v Illinousu (University of Illinois).

    Mosaic je nemudoma izničil vso prednost starejšima protokoloma Gopher in WAIS - grafika je torej prevladala.

    Leta 2009 je Google zaznal že več kot 100 milijard operativnih spletnih mest.

    To je torej zgodba Berners-Leeja (in njegovih sodobnikov) - očeta moderne "latinščine", (HTML-ja) - enega redkih univerzalnih jezikov informatike, ki se bere na vseh operacijskih sistemih enako.

    No nekateri so jezni na tega fizika, da je to in to zastavil napačno - a idealne rešitve ni. Morebiti so boljše (tudi slabše) rešitve - a v njegovem času so imeli priložnost tudi mnogi ostali raziskovalci podati boljše rešitve, boljše definicije spletnega jezika, a jim to očitno ni uspelo.

    HTML jeziku se vidi, da je zadaj fizik - fiziki marsikaj poenostavimo, da sploh lahko kaj naredimo. To pa ne pomeni, če je forma in uporaba preprosta - razumljiva tako najstnikom kot znanstvenikom - da je zato HTML zapis slab.

    Nasprotno - je odprt za nadgradnjo in omogoča enostavne, a uporabne rešitve za vsa področja življenja: informatiko, znanost kot tako, literaturo, novinarstvo, jezike, interaktivnost, zabavo, ... Je ogrodje za vključitev vseh ostalih formatov.

    Še zanimivost - v času študija so nam zapovedovali programiranje v pascalu, fortran je bil že skoraj greh - a danes je fortran še kako živ. Na fiziki so nato uvedli C, nakar javo in sedaj najbrž spet C ali tudi Python, (?) ... Vsekakor so jeziki na bazi C-ja (perl, java, php, javascript) še kako močni in živijo, sploh na spletu in se še naprej razvijajo, ...

    Glede zgodovine interneta in spletnih orodij pa velja, kot za vsak zgodovinski mejnik, citirati misel Alana G. Grossa: 'Odkritje ni zgodovinski dogodek, ampak naknadna družbena presoja.'

  7. Odzivi in vloga domače strani
    Veliko povedo odzivi_javnosti. Smo pa bili tudi mini predhodniki forumov, saj smo mnoge odzive posameznikov objavili na naši strani, glej, beri odzive.
    Lepo je bilo slišati recimo pohvale:
    "26.1.1997 Delivery-receipt-to: AJ
    Date: Sun, 26 Jan 1997 10:36:36 +0000
    From: AJ
    Subject: En lep pozdravček
    To: Zorko.Vicar@guest.arnes.si
    Priority: urgent Comments: Authenticated sender is
    X-MIME-Autoconverted: from Quoted-printable to 8bit by razor.arnes.si id TAA00050
    X-Status:
    Lep pozdrav!
    Tukaj en zagrizen astronom iz Gimnazije Bežigrad. Imate tok lepo stran, da kr nisem mogu stran. Zelo sem vesel, da obstaja tudi taka stran, saj me vesolje izredno zanima.
    P.S. Lep pozdrav tudi mojemu kolegu iz astronemskega krožka (1.c)
    Srečno!" xy
    -----
    20.9.2000
    At 13:44 20. 9. 2000 +0200, you wrote:
    Pozdravljeni!
    Ogledal sem si vaąo stran, ki je zelo zanimiva. Lepo je da delate na razvoju ąolske izobraľevalne astronomije in tudi amaterske praktične astronomije v Sloveniji. Mislim da je na tem področju ąe vedno premalo sodelovanja. Ker se sam s tem področjem ľe dolgo let ukvarjam vem tudi nekaj "zgodovine" in menim, da gre na bolje. Prilagam pa vam informacijo o svojem delovanju in usmeritvah.
    Lep pozdrav
    XY -----

    Date: Tue, 8 Jun 2004 09:51:30 +0200
    Subject: ful dobro
    da ste naredili tole animacijo venere in sproten prikaz, svaka čast,
    LP, x, y fakulteta
    --------------------------------------------------
    Subject: bravo!
    Date: Tue, 8 Jun 2004 13:29:29 +0200
    Spoštovani,
    Hvala, ker smo lahko spremljali potovanje Venere mimo Sonca. Meni se je zdelo čudovito. Lep pozdrav! XY
    --------------------------------------------------
    To: Zorko Vicar
    Subject: Odg: Re: Bravo!!!!
    Date: Wed, 9 Jun 2004 16:11:01 +0200
    Poleg 2 observatorijev ste bili edini, ki ste "predvajali" v barvah, pa kakšno minutko prej je bila na voljo vaša "najnovejša" slika kot pri observatorijih. Še enkrat - BRAVO!
    --------------------------------------------------
    Subject: Venus transit 8. june 2004
    Fantasticen prenos - cestitke celotenemu ekipu. Sledim iz Londona. Na zalost moram iti delat zdaj, pa bom probil se obiskat stran cez dan.
    lp xy
    -----
    24.4.2006
    From: xy@guest.arnes.si
    To: zorko.vicar@guest.arnes.si
    Subject: turški mrk
    Date: Mon, 24 Apr 2006 19:47:43 +0200
    Parts/attachments:
    1 Shown ~29 lines Text
    Zorko,
    [...] Z užitkom kradem slikce z vaše strani. Moj xy, ki mu fotografija ni tuja, pravi, da imaš dobre fotke.
    xy
    ...


    Obiska je bilo že na začetku kar veliko (10 ali več na dan) in to iz celega sveta. Vem, da smo bili po obiskanosti kdaj celo prvi med vsemi astronomskimi internetnimi stranmi (ki so imele števce) v Sloveniji. Sedaj naše strani obišče nekaj 10 000 ljudi na leto, a predvsem zaradi velike raznolikosti vsebin, ki niso vezane zgolj na astronomijo (no, astronomija je in bo ostala jedro domače strani).

    Pod rubriko aktualno objavljamo predvsem sprotne rezultate našega dela (slike, opazovanja, kdaj pomembne svetovne dogodke, itn), ohranjamo tudi stare zapise našega dela. Pomembne so tudi objave slik, člankov, pobud, itn. Večino publiciranega gradiva je ohranjenega tudi na naši strani.

    Z rahlim zamikom smo že konec leta 1995 (med prvimi v Sloveniji) naredili povezavo na sliko dneva (Astronomy Picture of the Day).

    Naredili smo lastno galerijo slik, objavili določena poglavja iz astronomije, raziskovalne naloge, uspehe dijakinj in dijakov na zagovorih različnih nalog, tekmovanjih, maratonih, itn. Stran je do dodločene mere tudi interaktivna (omogoča aktivno vlogo obiskovalca - "vzajemnost" preko raznih kalkulatorjev, itn).

    Podana je zgodovina krožka in tudi zgodovina astronomije, ter delno naravoslovja. Po svetovnem spletu smo prenašali nekatere izjemne dogodke, mrke, prehod Venere - pomagali smo si tudi s šolskim serverjem, saj ARNES ni naklonjen poganjanju skript (skriptnih jezikov) na serverjih.

    Občasno gostimo tudi starejše občane in tako širimo polje izobraževanja na širši krog, izven šole. Kdo bi porekel, vlagajte raje v mlade in ne v starejše - a življenje nas zmeraj preseneča (vlaganje v starejše je v resnici zelo učinkovito vlaganje v mlade), starejši ljudje namreč zelo rahločutno srkajo nova znanja, hkrati pa svoje navdušenje prenašajo na vnuke, nečake, otroke, jih tudi opremljajo z astronomsko opremo. Smo bili krati prva skupina Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki je imela spletno stran:
    http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/uni3_proastro06_07.html

    Kot predavatelje gostimo tudi univerzitetne profesorice, profesorje, mlade raziskovalce in druge ustvarjalce. Vse te dogodke beležimo na naših straneh.

    Je pa stran posegla tudi v logiko, zabavo, slovarje, zgodovino, v GIS, meteorologijo, kot tudi v risanje grafov, itn, omogoča torej neko interaktivnost na mnogih področjih (orodja so: JS, PHP, Java, ...).

    Mnogokrat smo naredili mini korak pred "konkurenco" (pa ne da bi s kom tekmovali, ampak zaradi potrebe), a nas je skoraj zmeraj dohitel in prehitel kdo drug, recimo google (s kalkulatorji, z Google Earthom, ...).

    Po svoje smo bili veseli, da smo z nekaj primitivnimi orodji šli v smer, v rešitve, ki so čez čas postale "mainstream", a velko bolj profesionalne znotraj velikih korporacij. Vem, da so me kdaj hecali, ha - ne bi se ti bilo potrebno matrati ...

    Sam sem pustil ogromno orodij nerazvitih, na pol poti - a ni bilo druge rešitve, če hoče človek živeti še naprej v realnem svetu.

    Veseli me, da je mnogim uporabnikom spleta naša stran zelo koristila - kdaj je edina ponujala določene vsebine, rešitve.

    Slovenija je po spletnih vsebinah v bistvu še zmeraj zaostala spletna regija (na nivoju nerazvitih). Zakaj je temu tako? Vsekakor je velik problem pomanjkanje avtonomije univerz, raziskovalcev, učiteljev, državljanov. Nekaj je kriv tudi naš karakter - naša zaprtost in bojazen, da kaj bodo pa rekli kolegi ... Velik del krivde pa se skriva v lovkah "velikega brata", smo družba na nivoju "Živalske farme", ...

    Živi dokaz je WIKIPEDIA, na kateri o slovenskih znanstvenikih več piše na angleških straneh, kot na slovenskih ( primer Josipa Plemlja, 1 proti 36 - res je, da so linki iz slo-wiki še na druge podobne strani, ki so lahko še obsežnejše, a to ne zmanjšuje odgovornosti slovenske zainteresirane javnosti, ... ), ko so tuji manj pomebni znanstveniki na naših straneh glorificirani v zvezde, domačih pa ni, ali pa so zgolj na kratko omenjeni (na straneh dotičnih nacionalnih wikipedij pa manjkajo slovenski znanstveniki, ki pa imajo mesto v svetovnih enciklopedijah).

    Zgovorna (povedna, ekzemplarična) je še ena cvetka slovenske wikipedije, ko recimo posredno (zvito) dvomi o pristanku človeka na Luni (http://sl.wikipedia.org/wiki/Apollo_11). Smo praktično edina država, ki si to privošči na wikipediji (razen kakih diktatur). To je relativizacija, ki lahko pelje v relativizem na mnogih področjih, v znanosti, šolstvu, po posameznih strokah, recimo v biologiji, fiziki, zgodovini, ...

    Res da wiki ni uradna stran neke institucije, ampak v njej sodeluje zainteresiran javnost - a to pove še več o (ne)avtonomnosti institucij neke drzave.

    Država, ki ne išče v sebi moči in zgledov za boljše življenje, nima v rokah svoje usode, a to je že neka druga zgodba, ...

    Določene vsebine, resnice (ki določenim vplivnim krogom niso všeč) se iz WIKIPEDIA-je redno brišejo, skratka popoln nadzor. Vsi omenjeni posegi, avtocenzura, itn, vodijo v prirejanje resnice - ZAKAJ?

    Wikipedija deluje nepretrgoma od 15. januarja 2001 (soustanovitelj je Jimmy Wales - rojen 1966). 20. septembra 2004 je doživela vnos svojega milijontega članka.
    http://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Zgodovina_Wikipedije
    - beseda "wiki" izhaja iz havajskega jezika in pomeni 'hitro'.

  8. Samokritika
    Na začetku sem doživel nekaj sugestij, češ naj strani urejajo dijaki (a ti prihajajo in odhajajo). Tudi dijaki so mnogokrat videli zgolj formo, igranje s html-jem, okvirji, obliko, ikonami, na vsebino pa se niso kaj veliko ozirali. Nekaj nadebudnežem sem dal cd (danes je dovolj kak program za "krajo" spletnih portalov), ker so bili navdušeni nad mislijo, da kak dizajn bodo speglali iz naše strani, itn. A s tem je ogromno dela in kmalo so obupali in pozabili na dizajn in želje ...

    Če sem odkrit, je stran (po formi) na nek način zamrznjena v času - zastarela in neprečiščena. Marsikaj je odveč - slepe veje html povezav (nek koncept zaživi in nato odmre). Marsikaj moti tega ali onega. A danes, ko so zaživeli forumi, blogi, itn in se na spletu najde vsega dobrega in slabega - je teh pripomb zmeraj manj.

    Kljub vsemu so se na stran mnogi navadili - tudi njene arhaičnosti, slepih vej (povezav) - in jo s pridom uporabljajo. Z veseljem priznam, da kdaj iščem kako uporabno podstran lastnega portala izpred 10 in več let kar z iskalnikom (s tem se ni za hvaliti, a zagotovo vem, da se to dogaja vsem razvejanim stranem, oziroma avtorjem obsežnih portalov).

    Vem tudi, da se na določenih državnih portalih še uslužbenci dotične stroke ne znajdejo, kaj šele zunanji uporabniki.

    Odkrito povedano, želja po spremebah je zmeraj bila, a ta enostavna forma vzame najmanj časa in je na nek način zgodovinski relikt, ki pa še zmeraj aktivno živi, služi svojemu namenu.

    Prednost naše strani je časovna sledljivost, kar je velik problem svetovnega spleta. Mnoge dobre vsebine namreč izginejo za večno.

    Papirus ostaja, html dokumenti pa so dokaj virtualni in tako sčasoma ireverzibilno izginejo iz spleta, ni jih v knjižnicah, ni jih nikjer. To je velika škoda!!!

    No, nekaj rešitev za ohranitev starih html dokumentov je implementiranih v svetovnem spletu preko iskalnikov, itn, a so precej površne.
    Oziroma - sedaj se je pojavil celo nov problem, da določene vsebine ni moč zbrisati iz posnetkov (kopij) strani.

  9. Povezava na spletno stran AKGŠ se najde na mnogih portalih (nad 100 ali celo nekaj 100 povezav), revijah, člankih. Ne smemo biti skromni, prav preko te naše arhaične strani je v slovenski astronomiji marsikaj veliko bolje, kot bi bilo brez nje - ali vsaj bolj pestro. Seveda pa za tem stoji delo mentorjev, dijakinj in dijakov, tudi preteklih generacij - veliko neprespanih noči. Za tem stoji Gimnazija Šentvid, čeprav kdaj s stisnjenimi zobmi, kdaj pa z veseljem, a tako je življenje ...

PC iz 1995, procesor Intel 486 - 66 MHz, HD 800 MB, RAM 16 MB. To je pc, na katerem so stekli prvi koraki domače strani AKGŠ.

Za astronomski krožek: ZORKO Vičar

E-POŠTA, RFC-822: Zorko.Vicar@guest.arnes.si


Nazaj na aktualno stran.
Nazaj na domačo stran.