ASTRONOMSKI KROŽEK Gimnazije Šentvid, Zanimivosti


AKTUALNO 2009


Stran se bo dopolnjevala v okviru razpoložljivega časa. Za vse morebitne napake in nerodnosti se že v naprej opravičujem.
  • Vreme "v vesolju" 1
  • Vreme "v vesolju" 2
  • * Vreme "v vesolju" 3, http://www.spaceweather.com/ *
  • * Shadow&Substance *


    Vir :
    Astronomy Picture of the Day via AGO.
    translation into Slovenian by H. Mikuz.



    [kolimacija|]
  • Obdelava Jupitrovih slik po letu in pol,
    slike posnete 24. 6. 2008 - obdelane februarja 2010.



    Obisk prof. Christine Okresek, direktorice Avstrijskega instituta v Ljubljani - 23. 6. 2008. Po obisku sva s Klemenom naredila še kar nekaj posnetkov Jupitra - okularna projekcija Canon EOS450D (datum je že 24. 6. 2008). Slike Jupitra je Klemen obdelal in zložil z registaxom februarja 2010 - nikoli ni prepozno.
    Spodaj - primerjava slike z napovedjo vidnosti rdeče pege.



    Iz: http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/planets.htm

    Še nekaj besed o obisku.

    Prof. Mojca Peternel je pripeljala na obisk prof. Christine Okresek, direktorico Avstrijskega inštituta v Ljubljani. Noč nam je bila naklonjena in tako smo si, kljub svetlobnemu onesnaženju, ogledali kar nekaj nebesnih teles. Na nočnem nebu so kraljevali:
    Saturn, Jupiter, Albireo, M3, M13, M27, M57, Mizar-Alkor, ozvezdja poletnega trikotnika, Velikega in Malega medveda, Zmaja, Herkula, Leva, Device, Škorpijona, ...
    M13 je sijala v vsej svoji lepoti, Jupiter pa je ponudil enkratno predstavo Medičejskih lun, saj so bile tri (Evropa, Ganimed in Kalisto) zbrane v trikotniku na eni strani Jupitra, ena (Io) pa na drugi strani, čisto zraven roba. Io je kmalu prečkala planet in tako sva s Klemenom lahko tudi opazovala njeno senco na Jupitru - naredila sva tudi nekaj posnetkov. Nebo se je obema obiskovalkama predstavilo v najlepši podobi.
    jupiter_lun_23_6_08_utc21_30
    Pogled od zgoraj.

    jupiter_lun_23_6_08_utc21_30
    Pogled iz Zemlje.

    Enkraten položaj Jupitrovih lun, 23.6.2008 ob 21:30 UTC.

    m13
    M13 - prelepa kroglasta kopica v Herkulu.

    Slika desno prof. Mojca Peternel (Gimnazija Šentvid) in desno prof. Christine Okresek (sedi prva z leve, direktorica Avstrijskega inštituta v Ljubljani).
    Slika je povzeta iz: http://lublin.deutsch.info.pl/lublin/zjazd04_galeria_samstag.htm



  • PREDAVANJE "Vesolje in mi"
    - predava DR. ANDREJA GOMBOC, DRŽAVI ZBOR - torek 26.01.2010 ob 9h


    SPOŠTOVANI !
    DR. ANDREJA GOMBOC BO V DRŽAVNEM ZBORU v torek 26.01.2010 ob 9h imela predavanje z naslovom "Vesolje in mi". Vljudno vabljeni.

    Predavanje lahko poslšate kot gost na balkonu velike dvorane Državnega zbora. Ker je zaradi pravil Državnega zbora potrebno vse goste v naprej najaviti, prosimo tiste, ki se nameravate udeležiti predavanja, da pošljete e-mail (astro2009@fmf.uni-lj.si) z naslednjimi podatki:
    ime in priimek
    naslov stalnega prebivališča,
    do ponedeljka, 25. 1. 2010.
    Več informacij o projektu "Znanje žanje" na spletnih straneh Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in Državnega zbora.
    Več na:
    * http://www.dz-rs.si/index.php?id=390&no_cache=1&show_sporocilo=2589&cHash=30ce4c9756
    * http://www.dz-rs.si/index.php?id=517
    * Znanje žanje

    Galerija DZ 26. jan. 2010 (nastop dr. Andreje Gomboc - Znanje žanje - "Vesolje in mi"):




















    Reaptice & kometi in AD Vega smo zbrali 10 članov in skupaj z ostalimi gosti (okrog 40) pozorno prisluhnili predavanju dr. Andreje Gomboc, ki je lepo predstavila razvoj astronomije skozi različna zgodovinska obdobja, aktualno delo slovenskih astronomov v povezavi s tujino, rezultate MLA2009, problematiko svetlobnega onesnaženja in problem skromnega števila profesionalnih astronomov na milijon prebivalcev, samo 3 na milijon - v tujini je ta številka 10 astronomov ali več na milijon. Hkrati se je dotaknila problema skromnega števila deklet, ki se odločijo za študij fizike (10% deklet med diplomiranci FMF - smer fizika). Poslanci so postavili nekaj tehtnih vprašanj, mnenj o: svetlobnem onesnaženju, teleskopu Hubble, o zastopanosti deklet v naravoslvju, o lastnem odnosu do vesolja, ... Škoda, da taka srečanja ne privabijo več poslancev - ali res znanje žanje, če ni setve ni žetve ...?
    Foto: Zorko Vičar, zadnje 4 slike foto DZ RS.



  • Galaksija M 101
    - 20. januar 2010, Kurešček



    M 101 posneta na Kureščku, 20. jan. 2010 ob 5. uri zjutraj. Posneli: Klemen Blokar, Matija Kastelic, Andrej Lajovic, Jure Varlec. Bile so sibirske razmere.

    Kurešček (826 m) je hrib nad naseljem Ig, nad južnim obronkom Ljubljanskega barja. Na njegovem vrhu se nahaja znamenita romarska cerkvev sv. Marije, kraljice miru izpred katere je lep razgled na okolico. Do Kureščka vodita dve cestni povezavi: s severne smeri preko naselja Ig ter z južne preko vasi Rob. Na zahodni strani se vzpenja hrib Mokrec (1059 m), na vzhodni pa je preko Želimeljske doline moč videti grad Turjak (542 m) in hrib Gora (748 m) s cerkvijo sv. Ahaca. Pod vrhom Kureščka je tudi planinski dom.



  • Zaključek Mednarodnega leta astronomije 2009
    - 14. januar 2010, Ljubljana


    Uradni zaključek Mednarodnega leta astronomije je bil na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana (Ižanska cesta 12, 1000 Ljubljana). Slovesnost je bila namenjena pregledu rezultatov in dejavnosti v Mednarodnem letu astronomije 2009. Slovenija je izvedla vrsto aktivnosti, naštejmo jih - s poudarkom na prispevkih "Šentviških astronomov":
    - * 100 ur astronomije (16 javnih opazovanj, tudi šentviski astronomi smo priredili predavanja in javno opazovanje v Starem trgu ob Kolpi - na robu naše domovine Slovenije),
    - * izvedena je bila pobuda "Teleskop za vsako šolo" (več kot 80% vseh šol je kupilo as. opremo, teleskope, od tega kar 90% osnovnih šol), pobudo za akcijo je dal Zorko Vičar in se z vladnimi službami julija 2008, po dolgi komunikaciji, tudi uspešno izpogajal (novo vlado je bilo potrebno spet spomniti na obljubo prejšnje - pohvala vsem iz MŠŠ), vsaka šola je prejela maksimalno 550 eur (za nakup so se odločale prostovoljno), nekatere so se združile in kupile skupaj boljšo opremo; pobuda je bila unikum v EU, čeprav so podobno akcijo izvedli v VB, a zelo omejeno, selektivno in skromno ...,
    - * Razstava Od Zemlje do vesolja, Jakopičevo sprehajališče, park Tivoli, Ljubljana, 17. junij do 4. september 2009 in ponovno: 26. november 2009 do 10. februar 2010, - razstava nam približa bližnje in daljno vesolje, na njej so predstavljene najlepše astronomske fotografije, posnete z največjimi profesionalnimi teleskopi na Zemlji in z vesoljskim teleskopom Hubble ter drugimi sateliti nad njo, vključuje pa tudi najboljše astronomske fotografije slovenskih astronomov, razstava predstavlja astronomijo in raziskovanje vesolja ter pokuka tudi v tehnološko ozadje (Urednika razstave: Andreja Gomboc in Bojan Kambič; Oblikovanje: Bojan Kambič; Teksti: Andreja Gomboc ), zelo pomemben je delež urednika astronomske revije Spika, Bojana Kambiča, ki ima v svojem arhivu neprecenljivo zbirko slik in ostalega gradiva ...,
    - * veliko je bilo predavanj in javnih astronomskih opazovanj čez celo leto 2009, največje javno opazovanje Jupitra in Lune je bilo v Ljubljani, Tivoli 28.08.2009, organizatorji: UAD, Temno nebo Slovenije, MLA2009, skupaj z večino ostalih astronomskih društev, tudi AD Vega; zbralo se je nekaj 1000 ljudi, domačinov, nekaj tujcev, tudi predsednik države; sami smo v MLA2009 organizirali 8 srečanj s predavanji in opazovanji (Stari trg ob Kolpi Vodice na Gorenjskem, Sentvid pri Sticni, Velike Lašče, Knežak, Šentvid - Ljubljana, Tivoli, Galilejeve noči), vsa društva in šole se opravila okrog 70 javnih predavanj in opazovanj, ocena je, da se jih je udeležilo okrog 20 000 ljudi,
    - * prvo Tekmovanje v znanju atronomije 2009/2010, 19. dec. 2009, Ljubljana, jedro priprav je vodil astronom Andrej Guštin skupaj z DMFA, šolskega tekmovanja se je udeležilo 1541 tekmovalcev, predvsem iz osnovnih šol, državnega pa nekaj 100, žal je na št. udeležencev vplivalo močno sneženje po celotni državi Sloveniji, Astronomski krožek Gimnazije Šentvid se je odlično odrezal - Ida Kraševec (4.b) je prejela drugo nagrado in Zlato priznanje,
    - * bila je še vrsta ostalih aktivnosti za vrtce in otroke iz OŠ, ki so tekmovali v risanju nebesnih čudes in pisanju spisov na temo ozvezdij (organiziral Andrej Guštin), šole so ocenjevale tudi stopnjo svetlobnega onesnaženja v svoji okolici,
    - * po slovenskih šolah je potekalo tudi veliko predavanj na temo astronomije, kjer je v veliki meri sodelovala tudi katedra za astronomijo iz lj. univerze (prof. Tomaž Zwitter, prof. Andreja Gomboc), - * organizirani sta bili dve razstavi (prof. Boris Kham) iz zgodovine slo. astronomije, Kopernik na Slovenskem in Moje zvezdarne - razstava o življenju Pavla Kunaverja, Tehniški muzej Slovenije, Bistra pri Vrhniki,
    - * spletno stran MLA2009 (na njej se je zbralo ogromno gradiva, glej http://www.astronomija2009.si/index.php ), je urejal Aram Karalič,
    - * Kongres - "Slovenia and space: yesterday, today and tomorrow" - Slovenija in vesolje: včeraj, danes in jutri (Slovenija, Ljubljana, 20-21/10/2009, Tuesday 20th October 2009, Wednesday 21th October 2009); namen - delovno srečanje organizira Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani v sodelovanju z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Ob skorajšnji slovenski pridružitvi Evropski vesoljski agenciji je namen delavnega srečanja krepitev vezi v lokalni znanstveni in tehnološki srenji raziskovalcev, povezanih z vesoljem; srečanaj se je udeležoilo 43 aktivnih udeležencev iz Slovenije in nekaj iz tujine, ZDA, EVA (ESA), med drugim Marcos Bavdaž EVA, Gimnazijo Šentvid je zastopal Zorko Vičar s prispevkom Šola in astronomija,
    - * na Golovcu so potekali dnevi odprtih vrat (2000 obiskovalcev),
    - * Organizacijski odbor Mednarodnega leta astronomije so sestavljali: doc.dr. Andreja Gomboc, Bojan Kambič, Zorko Vičar, Boris Kham, dr. Uroš Kostić, Andrej Guštin, dr. Aram Karalič, Rok Vidmar (na sestankih so sodelovali še mnogi drugi slovenski astronomi), v torek, 15. decembra 2009 je organizacijski odbor Mednarodnega leta astronomije prejel priznanje "Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju" (podeljuje SZF), glej STA.

    Na Slovesnosti je bil govornik tudi Gregor Golobič - minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Sledi galerija slik.

    G. Marjan Prosen ob teleskopu AT140, katerega izdelavo (projekt) je v letih 1969 - 1971 organiziral. Iz slike se vidi spoštljiv odnos do izjemne naprave - za tiste čase, no, še danes teleskop odlično služi svojemu namenu.


    Levo prof. Marjan Prosen ob AT140, desno graditelj teleskopov Samo Stopar.


    Stane in Niki med sestavljanjem znamenitega veterana, 8 palčnega Celestrona - AD Javornik.


    Marjan Petauer iz OŠ Podčetrtek med ogledom stare astronomske opreme.


    Na hitro smo zbrali zgledno število stare astronomske opreme, nekatera še zmeraj služi svojemu namenu - res imenitno. Predlagal sem postavitev stalne zbirke stare slovenske astronomske opreme (morebitne lokacije: TM Bistra, PM Slovenije, Golovec, ...).


    Velika dvorana Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana (Ižanska cesta 12, 1000 Ljubljana) - prijazni gostitelji zaključka MLA2009.


    Andreja, minister Gregor in desno sekretar Aleš Mihelič MVZT.


    Povezovalka med prireditvijo - v ozadju Plejade.


    Učenki bereta nagrajena spisa na temo nebesnih znamenj in mitologije z vložkom lastne domišljije.


    Na Golovcu so potekali dnevi odprtih vrat (2000 obiskovalcev), predstavil jih je Bojan Dintinjana.


    Trio iz Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana je z glasbenima vložkoma polepšal večer.


    Marjan Petauer iz OŠ Podčetrtek je predstavil odziv njegove šole na MLA2009, predvsem pa odziv na pobudo "Teleskop za vsako šolo" in pomen astronomskih opazovanj, ki jih od leta 2009 lahko vršijo tudi na njegovi šoli. Odziv učencev in staršev je zelo pozitiven.


    Andrej Guštin predstavi prvo tekmovanje iz astronomije (pasti takega početja) - cilj je - olimpiada ...


    Pogostitev, druženje po uradnem delu, ogled razstave stare astronomske opreme, itn.





    Levo meteorolog Gregor Vertačnik (predsednik AD Vega, Temno nebo Slovenije), desno Matic Smrekar (študent astronomije, Temno nebo Slovenije, UAD) - strokovna debata.





    Klemen Blokar (prevedel vajo za MLA2009 - merjenje razdalje od Zemlje do Lune s paralakso) in ostali "Šentviški astronomi".











  • Galaksija M 51
    - 27. in 28. december 2009, Krim



    Galaksija M 51 posneta na Krimu, 28. decembra 2009 ob 2. uri zjutraj. Posneli: Dejan Kolarič, Klemen Blokar, Matija Kastelic, Andrej Lajovic.



    Animacija gibanja megle v Lj. kotlini - zadnja slika - pogled iz Krima proti vzhodu, prvi hrib z leve z lučko je Kum, nato desno Lisca, itn. Poučno animacijo je izdelal Dejan kolarič.




  • Tekmovanje v znanju atronomije 2009/2010
    - 19. dec. 2009, Ljubljana


    Spodaj so rezultati prvega tekmovanja v znanju atronomije 2009. Zelo smo veseli imenitnega rezultata dijakinje Ide Kraševec (4.b), članice As. krožka Gimnazije Šentvid - Ljubljana, ki je prejela drugo nagrado in Zlato priznanje. Vse čestitke za imeniten uspeh. Seveda čestitamo tudi ostalim zmagovalcem in tekmovalcem.

    Ida Kraševec - je na državnem tekmovanju v znanju atronomije 2009/2010 - Ljubljana, prejela drugo nagrado in Zlato priznanje.

    Rezultati tekmovanja za tekmovalno kategorijo SŠ
    - Ime in priimek - Šola - Mentor - Zlato priznanje - Nagrada
    1. Matija Skala Elektrotehniško-računalniška strok. šola in gimn. Ljubljana Rasto Snoj • 1. nagrada
    2. Filip Kozarski Gimnazija Bežigrad, Gimnazija Sebastjan Zamuda • 1. nagrada
    3. Ida Kraševec Gimnazija Šentvid Ljubljana Klemen Blokar in Andrej Lajovic • 2. nagrada
    4. Domen Kampjut Gimnazija Bežigrad, Gimnazija Florjana Žigon 3. nagrada
    5. Rok Vogrinčič Gimnazija Murska Sobota Franc Trplan 3. nagrada


    Vir: http://www.dmfa.si/Ast/RezultatiDT/DT2010Rez.html


    Prvo tekmovanje iz astronomije, šolsko leto 2009/2010.
    Cilji tekmovanja
    * Širjenje in poglabljanje znanja astronomije,
    * primerjanje znanja astronomije med dijaki,
    * popularizacija astronomije,
    * odkrivanje in spodbujanje nadarjenih dijakov,
    * motivacija za nadaljnje poglabljanje znanja s področja astronomije,
    * spodbujanje druženja mladih iz različnih šol in okolij.

    Ravni tekmovanja
    šolsko tekmovanje
    državno tekmovanje


    Naloge
    Naloge za vse ravni tekmovanja pripravi državna tekmovalna komisija.

    Vrednotenje izdelkov
    Izdelke na šolskem tekmovanju ovrednotijo učitelji šole, na državnem tekmovanju pa državna tekmovalna komisija s sodelavci.

    Priznanja
    Najuspešnejši tekmovalci na šolskem tekmovanju prejmejo (v skladu s Pravilnikom) bronasto priznanje, na državnem tekmovanju pa zlato ali srebrno priznanje.
    Vir: http://www.dmfa.si/Ast/OpisTekmovanj.html



    http://www.dmfa.si/Ast/index.html
    Primeri nalog - osnovne šole
    Primeri nalog - srednje šole

    Naloge in rešitve iz astronomije 2009 - šolsko tekmovanje

    * astronomija_solsko_srednja_RESITVE_TEST09.html - naloge in rešitve

    * astronomija_solsko_OS_RESITVE_TEST09.html - naloge in rešitve
    Vir nalog: avtor prof. Andrej Guštin



  • Potujoča razstava Od Zemlje do vesolja




    Mednarodno leto astronomije 2009 (MLA2009) je enkratna priložnost, da v obliki čudovitih razstav po vsem svetu predstavimo astronomijo širšim množicam. Ta temeljni projekt MLA2009 »From Earth to the Universe« predstavlja najlepše astronomske slike širšim množicam na netradicionalnih krajih. Te slike in znanost, ki stoji za njimi, želimo prinesti v šole, knjižnice, pa tudi javne parke, avtobusne in železniške postaje, galerije in druge lokacije. S tem želimo pritegniti pozornost posameznikov, ki v normalnih okoliščinah ne pridejo v stik z astronomijo in znanostjo na sploh.

    Da bi čim večjemu številu ljudi v Sloveniji približali lepote astronomije, organiziramo manjšo različico te razstave v obliki Potujoče razstave Od Zemlje do vesolja - Lepota znanosti, ki od januarja 2009 potuje po slovenskih šolah, knjižnicah idr. V šolskem letu 2008/09 jo je omogočilo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. V šolskem letu 2009/10 jo omogočata Zavod Republike Slovenije za šolstvo in Urad za UNESCO.

    Razstava Od Zemlje do vesolja, je tokrat na ogled tudi v prostorih Gimnazije Šentvid – Ljubljana, Prušnikova 98 – od 14. do 18. decembra 2009.

    Razstava je brezplačna in odprta od 8:00 do 20 h.

    Razstava nam približa bližnje in daljno vesolje. Na njej so predstavljene najlepše astronomske fotografije, posnete z največjimi profesionalnimi teleskopi na Zemlji in z vesoljskim teleskopom Hubble ter drugimi sateliti nad njo. Vključuje pa tudi najboljše astronomske fotografije slovenskih astronomov. Razstava predstavlja astronomijo in raziskovanje vesolja ter pokuka tudi v tehnološko ozadje.

    Organizatorja razstave: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani.

    Urednika razstave: Andreja Gomboc in Bojan Kambič; Oblikovanje: Bojan Kambič; Teksti: Andreja Gomboc

    Povzel, Zorko Vičar
    Utrinki (spodaj) iz potujoče razstava Od Zemlje do vesolja - Gimnazija Šentvid - Ljubljana, dec. 2009.


















  • TELESKOP ZA VSAKO ŠOLO
    Galileo Galilei pred skoraj 400 leti izreče:
    »E pur si muove! In vendar se premika!«,
    tokrat tudi v Sloveniji.



    Komisija za izvrševanje sklepov Vlade Republike Slovenije na področju učbenikov in učne tehnologije, je v program uvrstila tudi sofinanciranje projekta ''Teleskop za vsako šolo''.

    Vladne službe predvidevajo, da se bo postopek sofinanciranja nakupa teleskopov pričel izvajati pred poletnimi počitnicami. V tem času se bodo strokovne službe uskladile o minimalnih tehničnih zahtevah za teleskope, ki so primerni za šolsko uporabo.

    Ta sklep vlade toplo pozdravljamo astronomi, pedagogi, starši, učenke in učenci, ki bomo tako lahko, kot Galileo Galilei pred 400 leti, opazovali, spoznali in bolje razumeli oddaljeni skrivnostni svet nebesnih teles.

    Nakup astronomske opreme je dala v plan že prejšnja vlada (smo trkali in trkali, ...) - julija 2008. Tudi nova vlada je pobudo, kljub finančnim zagatam, sprejela za svojo. Zelo pohvalno! Astronomija je tokrat SPLOH prvič v zgodovini te Dežele prišla na vrsto za sofinanciranje in to prav v letu astronomije 2009.

    23. aprila 2009 je Ministrstvo za šolstvo in šport (R. Slovenije, v nadaljevanju MŠŠ,
    Masarykova 16, 1000 Ljubljana, tel.: 01 400 5400, faks: 01 400 5321, e-posta: gp.mss'afna'gov.si, direktorat za vrtce in osnovno šolstvo, www.mss.gov.si)
    poslalo na šole dopis številka 6034-1/2009/ (03216),
    v katerem obvešča vse:
    - osnovne šole,
    - srednje šole,
    - osnovne šole za otroke s posebnimi potrebami,
    - zavod za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami,
    da bo, glede na finančne možnosti, MŠŠ povrnilo sredstva za nakup teleskopov ali dodatne opreme za dejavnosti povezane z astronomijo in sicer v skupni vrednosti do največ 550 EUR na šolo. Prosijo tudi, da šole ovrednotijo potrebe, pridobijo informacije na trgu, same izpeljejo nakup, ter na MŠŠ najkasneje do 30. 9. 2009 pošljejo zahtevek za povračilo sredstev (obrazec MŠŠ-UT-09) s priloženo fotokopijo računa.
    Opozorilo: opozarjajo tudi, da šolam, ki se ne bodo držale časovnega roka, žal ne bodo mogli zagotoviti sredstev za povrnitev stroškov nakupa. MŠŠ želi šolam poučna opazovanja.

    Kateri teleskop kupiti? Hm! Koliko ljudi toliko mnenj o tem, kateri teleskop je za kaj boljši. Oglejte si poenostavljeno shemo osnovnih tipov teleskopov po prioriteti šentviških astronomov (cene so približne).
    23. aprila 2009 so šole prejele dopise za sofinanciranje teleskopov.


    Na mednarodni spletni strani in v IYA2009 Newsletter so 5. junija 2009
    objavili novico o pobudi Teleskop za vsako šolo:
    http://www.astronomy2009.org/news/features/
    A Telescope per School in Slovenia: In the IYA2009 the Ministry of Education and Sport in Slovenia enables all primary and secondary schools in Slovenia to purchase a telescope and other astronomical equipment of their choice in value of 550 EUR per school. From 2009 on, all Slovenian pupils should therefore have a chance to observe the sky through a telescope!
    TZVŠ

    Ministrstvo za šolstvo in šport objavi 8. junija 2009 pobudo "Teleskop za vsako šolo" kot novico številka 1.
    Portal SIOL-a objavi 8. junija 2009 pobudo "Teleskop za vsako šolo" med novicami.



    Prehod Venere iz Šentvida, 8. junij 2004, terasa Gimnazije Šentvid - Ljubljana.

    Mednarodno leto astronomije 2009 so razglasili Združeni narodi, UNESCO in IAU (The International Astronomical Union) IYA2009 - International Year of Astronomy 2009, 1609 - 2009

    Tudi Slovenski astronomi smo se aktivno vključili v Mednarodno leto astronomije 2009 - MLA2009
    Rezultati pobude "Teleskop za vsako šolo"!
    Razpis MŠŠ je bil dokončno izveden s 30. septembrom 2009.
    
    Statistika pobude "Teleskop za vsako šolo" v %, MLA2009
    -----------------------------------------------------------------------------
    Št_kup_teleskopov    st_šol   izplen v %
    -----------------    ------   -----------   
           406           449      90.4%   osnovne šole
           113           165      68.5%   srednje šole
             7            28      25.0%   Zavodi za izo. otrok s pos. potre.
           ----          ----     ------
    Skupaj  526           642      81.9%
    ---------------------------------------------------------------------------
    

    Pobuda je odlično uspela, 82 % (562) vseh šol je kupila teleskop ali dodatno astronomsko opremo. Posebno razveseljuje odziv osnovnih šol, kjer se je za teleskop odločilo dobrih 90 procentov šol. Tudi četrtina Zavodov za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami je kupila astronomsko opremo. To je prvič v zgodovini slovenskega šolstva, da so se šole proračunsko namensko opremile z astronomsko opremo. Sedaj pa z majhnimi koraki do Galilejevih opazovanj skrivnosti vesolja. Vse pohvale Ministrstvu za šolstvo in šport R. Slovenije, ki je že julija leta 2008 sprejelo to smelo pobudo in jo v letu 2009 (MLA2009) tudi realiziralo.

    Nekaj ocen!
    Ocena po tipih teleskopov:
    40 % tip Newton
    40 % tip Schmidt-Cassegrain
    20 % ostali tipi

    Premeri objektivov - od 10 cm - 25 cm

    Računalniško vodeni - 80 %.
    Montaže:
    50 % nemška montaža
    50 % viličasta (altazimutna) montaža (tudi Dobson)




  • Navodila za uporabo teleskopov in dodatne opreme
    - 3. december 2009 (15. - 19. ure), vabilo na strokovno srečanje učiteljev fizike v gimnazijskih programih - Ljubljana, Prušnikova 98, Šentvid, fizikalna učilnica



    Uradno vabilo profesorjem fizike (Ljubljana).
    Praktično delo - priprava in uporaba teleskopov in dodatne opreme – delo v skupinah Ob jasnem vremenu opazovanja nočnega neba

    Sledijo utrinki iz seminarja (strokovno srečanje učiteljev fizike), 3. dec. 2009 - Šentvid - Ljubljana, foto Zorko Vičar.














    * tecaj_opazovanja_3dec09.ppt - Gregor V.



  • Testiranje nove opreme
    - 20./21. november 2009, Ljubelj


    Orion (M42) in okolica.





    Vrtenje neba.


    Treba je poudariti, da glavni namen izleta ni bilo fotografiranje, ampak opazovanje, slike služijo bolj kot foto zgodba, kakšne so bile vremenske razmere in kot vaje ... V ekipi smo bili Dejan, Matija, Peter in Klemen, opazovali smo z velikim teleskopom (Matijev Newton 10", f/5 - SkaWatcher, EQ6P), mali Dejanov (Newton 6", f/5 - SkaWatcher, EQ3), pa je bil malo za opazovanje, malo pa je gostil fotoaparat. Šli smo na zadnji ovinek pred predorom Ljubelj, bilo je toplo in suho. Ker je bila v dolini megla, je bilo svetlobno onesnaženje malo zadušeno, kar je skupaj z mirno in suho atmosfero prineslo precej lepe pogoje za opazovanja. Saj bi se zelo izplačalo bolj posvetiti fotografiji, a opazovalni duh ni dal miru in se je raje malo več opazovalo. Teleskopi so še novi in skoznje se še nismo toliko nagledali, da bi bili sposobni v miru stat in čakat, da fotoaparat odškljoca svoje. Fotografije so bile narejene s Canonom EOS 20D (Andrejev) in 50mm objektivom.
    Poročal, Klemen
    ps
    Najprej smo se odpravljali na Rakitno, a ta je bila začuda v megli (nekaj m debela radiacijska meglica)!



  • Galilejeve noči
    - 23. oktober 2009, Šentvid Ljubljana


    Zaradi velikega uspeha projekta 100 ur astronomije, je v pripravi še en vikend astronomskih dogodkov, od 22. do 24. oktobra 2009. Ta novi MLA2009 temeljni projekt se imenuje Galilejeve noči ( http://www.galileannights.org/).
    Med projektom bodo amaterski in profesionalni astronomi po celem svetu priredili opazovanja na javnih mestih in pokazali mimoidočim zanimivosti, ki jih je opazoval Galileo pred 400 leti.
    Poudarek bo na javnih opazovanjih plinskega velikana Jupitra in njegovih lun. Mimoidoči si bodo lahko ogledali tudi Sonce, našo Luno in še veliko drugih nebesnih objektov, kakor Galileo pred 400 leti.

    Galilejeva noč na Šentvidu pri Ljubljani!
    Šentviški astronomi in AD Vega bodo astronomska opazovanja, v primeru lepega vremena, izvedli kar na terasi Gimnazije Sentvid, Prusnikova 98, Ljubljana, v petek 23. oktobra 2009, od 18. ure dalje. Dobimo se torej na Kunaverjevi terasi.



    Zemljevid dogodkov - Galilejeve noči
    22. - 24. oktober 2009


    Slovenija je spet med pridnimi ...





    Kako smo Galilejevo noč preživeli na Šentvidu - 23. oktober 2009.






    Bilo je deževno in z opazovanji ni bilo nič - vreme izdatno kroji astronomska opazovanja - HS telekop nima takih težav. Prišlo je nekaj najbolj navdušenih, za katere sta Klemen Blokar in Gregor Vertačnik pripravila dve imenitni predavanji na temo lepot nočnega neba in o slovenskih astronomih skozi čas. Potrudili smo se tako kot, če bi bilo lepo vreme in bi nas obiskalo 500 obiskovalcev. Vsako tako druženje plemeniti sodelujoče in slovenski astronomski prostor.



  • Congress
    Slovenia and space: yesterday, today and tomorrow

    Kongres
    Slovenija in vesolje: včeraj, danes in jutri
    Slovenija, Ljubljana, 20-21/10/2009, Tuesday 20th October 2009, Wednesday 21th October 2009

    Na kongres je bil povabljen tudi Zorko Vičar s prispevkom
    The School and the Astronomy in Slovenia

    A workshop was held at the University of Ljubljana,
    Faculty of Mathematics and Physics,
    Jadranska 19, Ljubljana

    Purpose
    The workshop is organized by the Faculty of Mathematics and Physics of the University of Ljubljana in collaboration with the Ministry for Higher Education, Science and Technology. The purpose is to bring together the local space-related scientific and technological community in view of the activities of Slovenia to become an European Cooperating State of the European Space Agency.

    Namen
    Delovno srečanje organizira Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani v sodelovanju z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Ob skorajšnji slovenski pridružitvi Evropski vesoljski agenciji je namen delavnega srečanja krepitev vezi v lokalni znanstveni in tehnološki srenji raziskovalcev, povezanih z vesoljem.

    * View the original document.
    ----------------
    Nekaj utrinkov iz kongresa.

    Slovenec iz ESA-e - Marcos Bavdaž Cosmic Visions 2015-2025 and its technology preparation








    Andreja Gomboc Swift, Fermi and the Gamma Ray bursts


    Tomaž Zwitter Gaia, ELSA and the RAVE survey


    Andrej Prša, Towards Accurate Eclipsing Binary Models in the Kepler High-Precision Photometry Era


    Andrej Čadež and Uroš Kostić, Quantum astronomy and time





    Anton Mavretič, Possible Small Satellite Development in Slovenia


    Matjaž Vidmar, TBD [ESMO/overview of satellite projects so far]





    Dušan Petrač, Infrared Astronomical Satellite - IRAS


    Herman Mikuž, Črni Vrh Observatory


    Boris Kham, Starry sky through exhibitions and on radio waves


    The chairman - Jure Longika
    Round table discussion: Space sciences and media. Led by leading Slovenian journalists reporting frequently on the topic.


    The chairman - Jure Longika
    Round table discussion: Space sciences and media. Led by leading Slovenian journalists reporting frequently on the topic.


    Andrej Guštin (and Bojan Kambič), Spika astronomical journal


    Closing of the Workshop by the Slovenian Minister for Higher Education, Science and Technology, Mr. Gregor Golobič


    Anton Špenko, Slovenian amateur astronomy


    Sandi Sitar, Slovenci segajo po zvezdah

    Zgornje slike je posnel Zorko Vičar.


    Udeleženci srečanja "Slovenija in vesolje: včeraj, danes, jutri" (Slovenia and space: yesterday, today and tomorrow), 20. in 21. oktober 2009, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko, Jadranska 19, Ljubljana, Slovenija. Foto: Andrej Guštin, 21. 10. 2009.

    Draft Programme of the Workshop
    Slovenia and space: yesterday, today and tomorrow
    to be held at the University of Ljubljana, Faculty of Mathematics and Physics,
    Jadranska 19, Ljubljana

    The thread moves from outer space, towards the Earth, technology, past achievements, society outreach, and overview of the local facilities.

    Day 1, Tuesday 20th October 2009

    09.00-09.10 Andrej Likar Welcome by the Dean of the Faculty of Mathematics and Physics
    09.10-09.30 Aleš Mihelič Introduction by the Director of the Directorate for Technology of the Ministry for Higher Education, Science and Technology
    09.30-10.00 Marcos Bavdaž Cosmic Visions 2015-2025 and its technology preparation
    10.00-10.20 Radovan Pajntar Summary of the hearings conducted by ESA in May 2009

    coffee break

    Astrophysics and Physics of the Atmosphere
    10.50-11.10 Andreja Gomboc Swift, Fermi and the Gamma Ray bursts
    11.10-11.30 Tomaž Zwitter Gaia, ELSA and the RAVE survey
    11.30-11.50 Andrej Prša Towards Accurate Eclipsing Binary Models in the Kepler High-Precision Photometry Era
    11.50-12.10 Andrej Čadež and Uroš Kostić Quantum astronomy and time
    12.10-12.30 Vida Žigman Modelling the impact of Solar X -ray flares on the Earth lower ionosphere
    12.30-13.00 Nedjeljka Žagar On a bit of universe trapped to the Earth: our living atmosphere

    lunch
    Space technologies and its implications
    14.00-14.20 Marcos Bavdaž X-ray optics and high energy astrophysics
    14.20-14.40 Anton Mavretič Possible Small Satellite Development in Slovenia
    14.40-15.00 Matevž Dular Fluid Dynamics and Space
    15.00-15.20 Sašo Blažič, Gregor Klančar, SIFT features based attitude control of a satellite
    Gašper Mušič, Drago Matko
    15.20-15.40 Matjaž Vidmar TBD [ESMO/overview of satellite projects so far]
    15.40-16.00 Iztok Kramberger A Survey of On-board Data Handling for the ESMO mission
    16.00-16.20 Tomaž Šuštar, A. Grm, Tomaž Rodič M5 computations in space sciences and technologies

    coffee break

    16.50-17.10 Igor B. Mekjavič Development of Space Medicine in Slovenia
    17.10-17.30 Boštjan Šimunič and Rado Pišot Effects of Simulated Weightlessness on Human Organism: Valdoltra Bed Rest Studies 2006-2008
    17.30-17.50 Krištof Oštir Satellite Remote Sensing in Slovenia
    17.50-18.10 Grega Milčinski Sinergise - TBD
    20.00 - social dinner in a downtown restaurant


    Day 2, Wednesday 21st October 2009
    Past achievements
    09.00-09.30 Dušan Petrač Infrared Astronomical Satellite – IRAS New Window into the Universe
    09.30-10.00 Anton Mavretič Voyager I and II, IMP H and J, Wind, and DSX Missions Mission to the outer planets and near Earth environment
    10.00-10.20 Sandi Sitar Slovenci segajo po zvezdah


    coffee break

    Space Sciences outreach
    10.40-11.00 Uroš Kostić and Andreja Gomboc International Year of Astronomy in Slovenia
    11.00-11.20 Zorko Vičar The School and the Astronomy in Slovenia
    11.20-11.40 Boris Kham Starry sky through exhibitions and on radio waves
    11.40-12.00 Helena Drnovšek- Zorko Third culture and the role of the Ministry of Foreign Affairs
    12.00-13.00 Round table discussion: Space sciences and media. Led by leading Slovenian journalists reporting frequently on the topic.

    lunch

    Amateur astronomy and astronomical education in Slovenia
    14.00-14.20 Andrej Mohar and Erika Pogačnik Protecting against light pollution in Slovenia
    14.20-14.40 Anton Špenko Slovenian amateur astronomy
    14.40-15.00 Herman Mikuž Črni Vrh Observatory
    15.00-15.20 Bojan Kambič and Andrej Guštin Spika astronomical journal
    15.20-15.40 Tomaž Zwitter and Andrej Čadež Studying astronomy in Slovenia
    15.40-16.00 Aleš Mihelič Summary of the Workshop
    16.00- Closing of the Workshop by the Slovenian Minister for Higher Education, Science and Technology, Mr. Gregor Golobič
    Contacts: tomaz.zwitter[@]fmf.uni-lj.si, andreja.gomboc[@]fmf.uni-lj.si




  • Eksoplaneti - predavateljica dr. Andreja Gomboc
    - 13. oktober 2009, na Gimnaziji Šentvid - Lj.


    V okviru predavanj profesorjev iz Fakultete za matematiko in fiziko v Mednarodnem letu astronomije 2009, je na Gimnaziji Šentvid v torek 13. 10. 2009 predavala astronominja dr. Andreja Gomboc. Tema je bila zelo aktualna - eksoplaneti (planeti v drugih osončjih - predvsem nas zanimajo taki, kjer je tekoča voda, so naseljivi). Do jeseni 2009 smo jih odkrili že 400, a večina teh planetov ni primernih za življenjske oblike, ki jih poznamo na Zemlji. Andreja nas je lepo popeljala iz našega planeta, preko metod za odkrivanje dvojnih sistemov (eklipsni ali tranzicijski sistemi, spektralne spremenljivke, gravitacijsko mikrolečenje, itn), do planetov v drugih osončjih. Na kratko je opisala tudi projekt Kepler. Na koncu je še povzela svoje področje dela - izbruhi gama žarkov, črne luknje, delo na univerzi v Liverpulu, itn. V predavalnici se nas je zbralo okrog 35 poslušalcev, dijakov, nekaj profesoric in profesorjev, še kakšen radovednež iz osnovne šole. Bilo je odlično.

    Debata pred začetkom.


    Ravnatelj mag. Jaka Erker je predavateljici dr. Andreji G. izrekel dobrodošlico in ji podaril zadnji gimnazijski letopis, zmeraj opremljen tudi z astronomsko vsebino.


    Prof. Niko Kastelic je povedal nekaj besed o spoštovani predavateljici dr. Andreji G.


    Začetek.


    Med predavanji.





    Zmeraj priden Martin Tegelj, tehnični sodelavec za fiziko, je predavanje tudi posnel.

    To je bilo že sedmo javno srečanje, ki smo ga organizirali ali smo bili soorganizatorji, šentvisški astronomi v MLA2009.



  • Atronomski krožek Gimnazije Šentvid - Lj.
    - šolsko leto 2009/10

    Člani Atronomskega krožka Gimnazije Šentvid - Lj.
    Šolsko leto 2009/10, 12. oktober 2009. Foto: Zorko Vičar.




  • Kopernik na Slovenskem
    - otvoritev 8. oktober 2009, NUK


    Retrogradno gibanje planetov je Koperniku pomagalo pri stališču da planeti potujejo okrog Sonca.

    Nicolaus Copernicus (Poljak: Mikołaj Kopernik; 19. februar 1473 – 24. maj 1543)

    Kopernik na Slovenskem.
    Avtor razstave: Boris Kham

    V Mednarodnem letu astronomije 2009 Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) v sodelovanju s Frančiškansko knjižnico v Ljubljani, Arhivom republike Slovenije in glavnim pokroviteljem razstave Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVTZ) vljudno vabijo na razstavo »Kopernik na Slovenskem« v Razstavni dvorani NUK-a. Razstava bo odprta do 1. novembra 2009. Predstavljena sta tudi Andrej Perlah in Avgust Halerstein, ki je v 18. stoletju deloval na Kitajskem in postal mandarin tretje stopnje. Na svečanem odprtju razstave »Kopernik na Slovenskem« je v četrtek, 8. oktobra 2009 ob 18h bil slavnostni govornik minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo gospod Gregor Golobič. Kopernika sta predstavila zaslužni profesor dr. Janez Strnad in avtor razstave Boris Kham.
    V originalni Kopernikovi knjigi "O kroženjih nebesnih krogel" iz leta 1543, druga izdaja iz leta 1566, so podane osnove heliocentričnega sistema. Knjiga, ki pripoveduje tudi o kroženju Zemlje okrog Sonca, se je več stoletij skrivala očem strokovne in širše javnosti.
    Poleg Kopernikove knjige bodo na razstavi pokazali še nekaj knjig in zvezdnih kart iz istega časa, med njimi na primer dela Andreja Perlaha, Ephemerides Andreae Perlachi in Petra Apiana, Cosmographicus liber Petri Apiani mathematici.

    Kopernik na Slovenskem, 2. del
    10 Min.
    www.youtube.com


    3. del


    Kopernika odlično predstavi (mp3) zaslužni profesor dr. Janez Strnad.


    Razstavo predstavi avtor Boris Kham.


    Originalna Kopernikova knjiga "O kroženjih nebesnih krogel" (De revolutionibus orbium coelestium - On the Revolutions of the Celestial Spheres) iz leta 1566. To je druga izdaja, prva je izšla leta 1543. Frančiškanska knjižnica v Ljubljani prav tako hrani knjigo "De revolutionibus orbium coelestium", kar pomeni, da sta v Sloveniji najmanj dve Kopernikovi knjigi. To kaže na visoko znanstveno raven Slovenije že v 16 stoletju. Današnja znanstvena metoda je seveda drugačna, a zmeraj je bila potrebna radovednost, želja po znanju, po odkrivanju novega in tega nam ni nikoli manjkalo. To kaže tudi bogata astronomska literatura tistih časov - ta razstava.





    Desno dr. Dušan Petrač, zraven Marjan Prosen v dialogu.





  • Astronavtka Sunita Williams je obiskala deželo svoje mame - državo Slovenijo
    - SZF 24. 9. 2009



    Astronavtka slovensko-indijskega rodu Sunita Williams (rojena 19. septembra 1965), mornariška častnica in astronavtka NASA-e - ZDA, je obiskala Slovenijo (že drugič) in 15. slovenski festival znanosti (22.-24. september 2009, organizira SZF). Rodila se je v Euclid-u pri Cleveland-u, Ohio, doktorju Deepak Pandya-u (Indijc) in mami Bonnie Pandya (Slovenka, rojena Bonnie Zalokar, del družine izhaja iz Leš pri Tržiču, kjer je živela prababica Marija Bohinc). Oče Deepak Pandya je slavni "neuroanatomist". Bila je udeleženka 14. in 15. misije na Mednarodni vesoljski postaji (ISS). Sunita Williams je bila, z 29 ur in 17 minutami, nekaj časa tudi rekorderka v vesoljskih sprehodih med astronavtkami. S 195 dnevi pa še drži ženski rekord v dolžini bivanja v vesolju - iz 22. junija 2007. Poročena je s pilotom helikopterja Michael-om Williams-om, tudi sama pilotira helikopter. Trenutno sodeluje pri izbiranju kandidatov za astronavte, čez dve leti pa se namerava vrniti v vesolje in znova delati na vesoljski postaji, katere gradnja je pri koncu. Tako bo predvidoma konec letošnjega leta že začela treninge, ki bodo potekali tudi v Rusiji, saj se bo Williamsova v vesolje podala z ruskim plovilom. Astronavtka se je, skupaj s fizikom Dušanom Petračem prav tako sodelavcem NASA-e, srečala z mladimi obiskovalci 15. festivala. Williams-ova je povedala, da je bila vesela povabila in da upa, da bo festival navdahnil mlade generacije. Med bivanjem v Sloveniji je obiskala tudi vas Leše, od koder izhaja rod njene mame. Astronavtka upa, da se bo kmalu spet vrnila v Slovenijo in bo takrat veliko bolj uživala v lepi pokrajini ter v, po njenem mnenju, odličnih vinih. Predsednik SZF dr. Edvard Kobal ji je podelil posebno priznanje, postala je “zvezda” 15. slovenskega festivala znanosti, hkrati pa tudi častna članica Slovenske znanstvene fundacije..
    Na zaključni prireditvi je bilo zelo sproščeno in med drugim nam je Sunita povedala marsikaj, kar mediji spregledajo. Sunita pravi, da je 50% Slovenka, 50% Indijka in 100% Američanka. Sunita po indijsko pomeni deklica, ki se lepo vede (pridna deklica; v sanskrtu pomeni tudi - uvidevnost, učenost, preudarnost). V slovenščini tako deklico kličemo “sonček” - kar ni daleč od “Sun-ita” Sunitina teta Mary Ann Zalokar Okicki in mama Bonnie sta za njen dolg polet (9. 12. 2006) v vesolje naredili božični paketek presenečenja s prekajeno kranjsko klobaso iz Ažmanove mesnice iz Euclid-a, dodala je še pečeno koruzo, jajčka. Pravi, da je posadka Mednarodne vesoljske postaje slastno klobaso nemudoma snedla.
    Ker slovenski festivali znanosti zmeraj vključujejo tudi astronomske teme, in ker je leto 2009 posvečeno prav astronomiji ter je hkrati evropsko leto ustvarjalnosti in inovativnosti, je beseda nanesla tudi na slovenske projekte v MLA2009. Sunita je bila navdušena nad pobudo "Teleskop za vsako šolo" in jo bo v okviru možnosti sprožila tudi v ZDA. Pravi, da je tudi ona bila navdušena, ko je kot otrok lahko na lastne oči skozi teleskop opazovala, recimo Luno, meglice ali “gospodarja prstanov” Saturna. Zato toliko bolj podpira take pobude, ki otrokom omogočajo neposreden pogled v globine vesolja.
    Še beseda o dobroti, ki je slovenska mladina skoraj več ne pozna, oziroma ji ni dano, da jo bi. Kránjska klobása je slovenska tradicionalna dobrota, ki je bila prenešena tudi v druge konce sveta. Kranjska klobasa mora vsebovati vsaj 68 % svinjskega mesa, vsaj 12 % govedine in največ 20 % slanine. Dovoljeni dodatki so do 5 % vode, nitritna sol, česen in poper. Druge sestavine niso dovoljene. Meso mora biti razrezano na koščke 10 do 13 mm, slanina pa 8 do 10 mm. Nadev se polni v tanka prašičja čreva premera 32 do 36 mm. Oblikujejo se v pare dolžine 12 do 16 cm (teža para je 180 do 220 g). Pari se zašpilijo z leseno špilo. Klobasa se vroče dimi in toplotno obdela na temperaturi do 70 °C. To je predpisano v Pravilniku o kakovosti mesnih izdelkov, Ur.l. RS, št. 34/2004 (62/2004 - popravljen.) V trgovinah in mesnicah se dobi veliko klobas podobnih kranjski klobasi, ki pa ne smejo nositi tega imena.


    Mama g. Williamsove Bonnie Zalokar je postala častna članica SZF, podelil dr. Umek.


    G. Zalokar, stric g. Williamsove.


    Sunita W. je postala častna članica SZF (Slovenske znansvene fundacija).


    Sunita W. v družbi dr. Dušana Petrača, Vojka Kogeja in Jožeta Kotnika.


    V moji družbi (Sunita Williams, Zorko Vičar) - mogoče bo sprožila akcijo "Teleskop za vsako šolo" tudi v ZDA. Pravi, da je tudi ona bila navdušena, ko je kot otrok lahko na lastne oči skozi teleskop opazovala, recimo Saturna s prekrasnimi prstani.


    Zvezde SZF - 15. festivala znanosti, od leve proti desni: dr. Edvard Kobal, Dalibor Šolar, profesor fizike in matematike, Luka Bole, profesor fizike in tehnike, Jaka Banko, profesor fizike in tehnike.


    Dr. Edvard Kobal ji podeljuje priznanje, zvezda 15. festivala znanosti.


    In res je zvezda.
    Sunita Williams v družbi dr. Dušana Petrača (prvi z leve) in mnogih ostalih oboževalcev na 15. slovenskem festivalu znanosti. Sunita je res zvezda in takih pozitivnih vzgledov je v našem občestvu vsekakor premalo. Foto: Zorko Vičar, 24. september 2009, Cankarjev dom, Ljubljana.


    Rada se je podpisala na svojo sliko.


    Zvezde 15. festivala znanosti (SZF), od leve proti desni: Dalibor Šolar, profesor fizike in matematike, Luka Bole, profesor fizike in tehnike, astronavtka Sunita Williams ZDA, Jaka Banko, profesor fizike in tehnike.





  • ASTRONOMSKA NOČ V VODICAH - 28. 9. 2009
    - od pručke pa do zvezd (pidžama party v vrtcu)


    Gregor Vertačnik nas je povabil na astronomski "pidžama party" v vodiški vrtec. Najprej smo se obotavljali ali je dovolj en telekop, a smo se hvala Bogu poleg Gregorja na prizorišču pojavili še Zorko, Dejan (oba s čisto novima, še nepreizkušenima teleskopoma direktno iz škatle) in Peter Mihor (člani AD Vega) - doživeli smo namreč neverjeten odziv, obisk. Najmanj 200 odraslih in otrok je uživalo v opazovanjih Jupitra, Lune in na koncu še ostalih nebesnih objektov. Nekateri so čakali tudi 20 minut. Bilo je prisrčno. Delavke (kuharice in vzgojiteljice) in otroci iz vrtca, so nas zelo lepo sprejeli, tako da bi najraje ostali kar na njihovi pidžama zabavi.
    Dobra ideja - vrtec (pridejo otroci, starši, bratje in sestre, še kakšna stara mama, ...), dejansko smo izvajali program "od pručke pa do zvezd". Otroci so med opazovanji stali kar na pručkah - kakšen se je je v pručko tako zaljubil, da jo je na koncu hotel vzeti kar domov. Tudi kakšen čevelj se je izgubil - simpaticno - a ga malček od navdušenjani ni pogrešal.
    Ocena obiska:
    60 minut * 3 tel * 2 clo_na/min_tel = 360 ljudi
    - enkraten uspeh = 10 % občine,

    Vrtec si je zaželel tudi lasten teleskop, a ministrstvo za MŠŠ ga tokrat ni uslišalo. Pa ne bi bilo slabo, če bi v vrtcih opazovali recimo Luno, itn!











































  • ASTRONOMSKO SREČANJE - KISOVEC 12./13. 9. 2009

    Pogoji so bili solidni - vreme je zdražalo do polnoči, pihal je rahel vetrič, a dokaj visoka temperatura - nad 10 st. C - nas ni silila v kočo, tako da smo se brez težav posvetili dragocen čas opazovanjem in primerjavam. Srečanje je uspelo, 2 Dobsona 40 cm (prispevali so jih kamniški astronomi, eden izmed njiju je bil Tonetov veteran Dobson iz leta 1995, ki še zmeraj odlično služi svojemu namenu, s prvotno naparitvijo - 40 cm-ska zrcala imajo res za nekaj razredov boljšo sliko nebesnih skrivnosti, kot recimo palčki premera 20 cm ali manj), veliko teleskopov premera od 15 do 25 cm, kakšen refraktor, CCD kamera, itn.


    Pred začetkom ena gasilska.


    Z roba poličke se odpre prečudovit pogled v okolico, v dolino, ... Oblaki so zbežali iz gore in nam dali upanje na uspešna opazovanja. Na levem delu slike je vas Gozd, kjer se vidi golosek, zbrisan gozd, posledica strašnega neurja iz 13. julija 2008.


    Priprave na opazovanja. Nekaj teleskopov je pokritih, saj je popoldne nebo svarilno poslalo nekaj kapljic na astronome - lahko rečemo, da je to bil pravi "žegen" Spikinega srečanja. Ker smo ljudje včasih preveč panični, so nedolžne kapljice predčasno odgnale kar nekaj obiskovalcev iz srečanja v turobno dolino. A kot se vidi iz slike, večina je šele začela postavljati teleskope. Prijetno druženje se je razvilo v imenitna opazovanja.


    Aleksander Brcar bo testiral novo optiko, posledica reklamacije - zamenjava je uspela. To je eden najboljših (20 cm) newtonov v Sloveniji (potrdila opazovanja) - po meritvah je lambda/15, Strehl pa 0,98 (upoštevaje centralne obstrukcije premera 65 mm in izključitev 2 mm na robu zaradi odtisov pritrdilnih elementov. Slika je bila čista, kot v Gregorjevem(V.) teleskopu, ki je tudi prvi na oko odkril obupne napake "starega" Sandijevega zrcala.

    Tonetov sin nam je razkril kako močan je Newton 6", f/5 - tako cev sta namreč naročila dva naša člana (30 in 75 x povečavi sta bili izjemni: m31, m13, m27; Jupiter s stotko pa tudi, ..., izjemno ostra slika).
    Iz Šentvida nas je bilo 8, s tremi teleskopi: Gregor, Klemen, Gaja, Jure, Andrej, Matija, Zorko, Franc Vertačnik (Pot na črno 12, 1217 Vodice). K tej družbi lahko prištejemo še 6 zunanjih slušateljev (Marko s sestro in možem, Alenka, Sandi in Nada s teleskopom) in nekaj slušateljev, ki jih je nekaj kapljic že prej pregnalo v dolino. Opazovali smo: Obešalnik, m11, m22, m13, m27, m57, m33, m31, m81, m92, ..., "hi in hai", ..., Jupitra, Albireo, gama Andromede, epsilon Lire, ..., Tančico v Labodu (NGC 6992/95, NGC 6960), Severno Ameriko, ...

    OIII filter je potegnil, na 15 cm-skem akromatu, iz Labodove meglice izjemno podobo.
    Kaj je OIII filter. Planetarna meglice kot tudi mnoge ostale meglice sevajo v O-III območju (kisikovi črti). Ti valovni dolžini ponujata razločevanje številnih podrobnih struktur omenjenih nebesnih objektov (Tančice v Labodu, M27, itn). UHC (Ultra High Contrast) pa je vsestranski filter za megličaste objekte, saj: filter blokira moteče ozadje neba in prepušča 97-98 procentov H-beta valovnih dolžin (vodikova črta 486 nm), O III (kisikovi črti 496 nm in 501 nm) in H - alfa valovnih dolžin (vodikova črta z valovno dolžino 656 nm).


    M 45 - Kisovec, 13. 9. 2009.


    M31 (tudi M32 in M110) - Kisovec, 13. 9. 2009.
    Oprema: Canon 20D na piggyback, objektiv Tamron makro 180 mm f/5.6 (upoštevati je treba faktor za čip, ki je 1,6 – ekvivalentna goriščna dolžina je torej 288 mm)
    Ekspozicije za m31: 7s, 17s, 41s, 61s, 142s, 460s Ekspozicije za m45: 27s, 97s, 143s, 330s
    Algoritem za tonemapping je bil Reinhard '05.
    Posneli: Klemen Blokar, Simon Čopar, Matija Kastelic, Andrej Lajovic, Gaja Mraz, Jure Varlec

    Spikino srečanje je še kako smiselno, čeprav se je v MLA2009 opazila določena nasičenost in križanje astronomskih dogodkov (nekateri so odšli na Lastovo na srečanje o svetlobnem onesnaženju). Vičar Z.



  • Moje zvezdarne
    - otvoritev razstave o življenje Pavla Kunaverja, Tehniški muzej Slovenije, Bistra pri Vrhniki, 16.09.2009



    Ob Mednarodnem letu astronomije bodo občasno razstavo v Bistri posvetili slovenskemu pionirju astronomije, Pavlu Kunaverju. Razstava prikazuje njegovo življenje in delo na področju amaterske astronomije ter izpostavili njegovo strokovno delo. Na ogled do 3. 12. 2009





























    MOJE ZVEZDARNE - Pavel Kunaver, pionir slovenske amaterske astronomije

    Ob Mednarodnem letu astronomije smo občasno razstavo posvetili slovenskemu pionirju astronomije, Pavlu Kunaverju. Na razstavi je prikazano njegovo življenje in delo na področju amaterske astronomije ter strokovne dosežke.

    Pavel Kunaver (1889 – 1988)
    Pavel Kunaver je bil kot predmetni učitelj geografije, zgodovine in slovenščine ter pedagoški svetnik priznan slovenski pedagog. Poleg tega je bil planinski in poljudnoznanstveni pisatelj, amaterski slikar, fotograf, alpinist, jamar in krasoslovec, skavt in tabornik, astronom ter zagovornik varstva narave. Napisal je 36 knjig z omenjenih področij, med katerimi je tudi nekaj prevodov, ter več sto strokovnih in poljudnih člankov.

    Po prvi svetovni vojni je Pavel Kunaver začel opazovati zvezdnato nebo z vojaškim daljnogledom in potovanju med zvezdami je bil zvest do svojega devetindevetdesetega leta, ko je legel k počitku. Ob prebiranju njegovih astronomskih in sončnih dnevnikov ugotovimo, da je praktično vsak jasen dan pogledal v nebo in opazoval Sonce. Zabeležil je vsako podrobnost, ki jo je opazil na nebu. Najbolj navdušujejo njegove skice Sonca, Lune in kometov. "Končno se mi je posrečilo ob štedenju vendarle nabaviti material, da sem sestavil pravi astronomski refraktor na ekvatorialni montaži. Začelo se je novo življenje podnevi in ponoči, in kdo bi mogel opisati vsa začudenja in presenečenja, ki so se porajala v začetku, ko so se v zornem polju daljnogleda prikazali doslej nesluteni predmeti, vsi ognjeni v vesoljstvu, ali vsaj ožarjeni od našega Sonca – in samo Sonce!" (Odlomek iz Kunaverjeve knjige Brezna in vrhovi, Življenje z zvezdami.) Vir: Boris Kham

    Pavla Kunavra lahko upravičeno uvrščamo med pionirje astronomije v Sloveniji. S pisano in govorjeno besedo je širil astronomsko znanje zlasti med šolsko mladino in v pedagoške namene ustanovil prve astronomske opazovalnice v Sloveniji. Po letu 1937 je več desetletij opravljal redna astronomska opazovanja aktivnosti Sonca in podatke pošiljal v center v Zürichu. Napisal je osem poljudnih knjig s področja astronomije, brezštevilni pa so tudi njegovi strokovni in poljudni članki, med katerimi je največ objavljenih v Proteusu in dnevnem časopisju, pa tudi na radiu.

    Na razstavi so na ogled njegove skice in zapisi opazovanj, podprti s komentarji in mnenji. Nekaj slik si lahko ogledate na spletni strani Mednarodnega leta astronomije 2009, v galeriji Astronomski dnevnik prof. Pavla Kunaverja: http://www.astronomija2009.si/index.php?option=com_phocagallery&view=category&id=2&Itemid=64

    Razstava je sestavljena iz osmih tematskih sklopov, ki smo jih poimenovali: Življenje in delo, Moje zvezdarne, Sončni mrk, Planeti, Kometi, Globoko vesolje, Sonce in Luna.

    Avtor razstave: Boris Kham; soavtorja razstave: Aleksander Božič in dr. Jurij Kunaver; vodja projekta: dr. Orest Jarh; avtorji fotografij: Aleksander Božič, Jurij Stare, Jure Dolanec in Srečko Lavbič; zunanji sodelavec: Ludvik Jevšenak, oblikovanje: Aljaž Vesel; prevod in lektura: Melita Silič.

    Pavel Kunaver pravi
    Človek je dolžan, vse kar lepega in dobrega ve, izročiti naprej mladim.
    Predvsem sem pedagog, predvsem pedagog.



  • Javno opazovanje Jupitra in Lune
    - Ljubljana, Tivoli 28.08.2009

    V okviru Mednarodnega leta astronomije 2009 in ob 2. obletnici sprejetja Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, je bilo v petek, 28. avgusta 2009, od 20. do 01. ure naslednjega dne v parku Tivoli v Ljubljani, veliko Javno opazovanje Jupitra in Lune. Po ocenah organizatorjev (UAD, Temno nebo Slovenije, MLA2009), je bilo to vsekakor največje javno astronomsko opazovanje v Sloveniji do sedaj - ocene o udeležencih pa nihajo od 2000 do 15000. Ocena glede na število teleskopov (30), dolžino opazovanja - 1 minuta, tri ure intezivnega obiska (tudi iz drugih krajev Slovenije, iz Ptuja, itn), in da je večina opazovala vsaj skozi tri teleskope, nam da številko 1800 (če smo zelo odprti v oceni, je ta številka okrog 3000).
    30 tel * (1 ogled/min_tel) * (1 človek/3_ogleda) * (3*60 min) = 1800
    Udeleženci so čakali na opazovanja tudi pol ure ali več, a so mnogi ostali do konca prve ure naslednjega dne. V medijih se je astronomija v zvezi s tem dogodkom pojavila vsaj 20 krat. Dogodek je bil velika promocija astronomije in temnega neba, ki ga v Ljubljani zelo primanjkuje.

    Še dobro da smo, zaradi gneče, šli pomagat še šentviški astronomi (trije teleskopi, udeleženci: Gregor, Andrej, Peter, Matija, Klemen, Ida, Zorko),
    - čeprav so pomisleki bili utemeljeni ...,
    - obnašanje nekaterih akterjev je namreč podobno slonu v trgovini s porcelanom,
    - *a astronomija (stroka) je prevladala pred slovenskimi folklornimi zamerami*, ...,
    - tokrat ni bilo AD J., kot aprila ni bilo AD U. na opazovanjih AD J., ..., kje je bila SAZ, ki bi naj pridobila čim več članov - ni čudno, da smo sprti Slovenci skozi zgodovino samo izgubljali ...
    Bo bolje ... Sledi galerija in nekaj komentarjev (foto Zorko Vičar).


    Zbiranje astronomov, dovoz opreme v Tivoli.


    DD -dedki in dojenčki.


    Trki so v vesolju nekaj vsakdanjega. Pogovor pred začetkom (Andrej in Tone).


    Astronomi, ki so upravljali teleskope, so prejeli tudi majice MLA2009.


    Priprave - Gregorjev teleskop (levo, sam je brusil zrcalo) so mnogi prepoznali kot enega najboljših - zelo ostra slika.


    Tudi Gimnazija Kamnik se je pridružila - prof. Lojze Vrankar ob črnem dobsonu.


    Največji teleskop - 40 cm - odlična naprava.


    Fant iz totega Maribora - odlično.


    Debata med mojstri - Stare med njimi.


    Luna nad prizoriščem - vreme je bilo dokaj ugodno, čeprav daleč od idealnega - zelo je motil tudi reklamni svetleči pano iz centra Ljubljane - stolpnica "TR3".


    Najmlajši član MLA2009 - 8 mesečni Jure z mamo Tino Hajdinjak - Skrzypiec.


    Tudi veliko tujcev je uživalo v opazovanjih - tudi iz najbolj oddaljenih krajev našega planeta. Ljubljana postaja prestolnica v pravem pomenu besede.





    Na srečanju so se podrobneje spoznali mnogi sorodniki, zvezde združujejo ljudi.


    Velika množica je dvigovala prah - kar se opazi na posnetku kot odbita svetloba od dvignjenega prahu.


    TV lučke so osvetlile dogajanje - tudi predsednik države se je aktivno udeležil opazovanj.


    Mame in otroci med opazovanjem.


    Med predavanji.

    Vzdušje je bilo zelo pozitivno. Mnoge je navdušil (presenetila jih je izjemna uporabnost) zelen laserček za kazanje nebesnih teles. S sabo sem vzel tudi ročni spektroskop za opazovanje spektrov različnih svetlobnih virov: Sonca, svetlejših zvezd, raznih svetil, ... Naprave je bila za mnoge nekaj novega in zelo didaktična. Šentviški astronomi in zadnji obiskovalci, stari znanci in neznanci smo po polnoči pokukali še do prelepega para beta Laboda, meglice M57, kopice M15, ... Mnoge pa smo naučili poiskati nam najbližjo galaksijo v Andromedi M31 - z daljnogledom seveda (Ljubljana je presvetla za prosto oko), bili so zelo veseli - tudi mi.

    Zanimiv je naslednji komentar:
    Odg: vabilo za astronomski večer 28.8.2009
    od RM, 29. avgust 2009, 18:18
    ---------------------------------------------------------------------
    Tudi sam sem se udeležil opazovanja v Tivoliju, pa čeprav sem se
    moral peljati s Ptuja.
    Resnično vse pohvale organizatorjem in predavateljem.
    Upam, da se podobni dogodki še kdaj organizirajo in tako popularizirajo astronomijo.

    Veliko je bilo tudi takih obiskovalcev, ki so prisegali na razne čakre, horoskope, potovanja izven telesa na Mars in to hitreje od svetlobe, ... Nekateri naši vrli kvazi astronomčiči so tudi dodobra uspeli zasejati dvom o pristanku ljudi na Luni, tako da je bilo med obiskovalci tudi teh nejevernih "Tomažev" na pretek - politika pač in postavlja se vprašanje, kje je sploh razlika med Galilejevimi in današnjimi časi (kdor ima danes dostop do medijev lahko manipulira in klobasa kar mu pride na pamet, oziruma mu povejo kaj mora pisati, manipulirati, kot leta 1609, ...). No svet in ljudje smo mavrica vsega, da le znamo sobivati - to (znosno sobivanje) je najbrž glavni problem, tudi med slovenskimi astronomskimi društvi ...

    Zaključek, za uspeh takega opazovanja je potrebnih vsaj pet faktorjev:
    - najprej vreme (jasno in toplo vreme),
    - izjemna medijska pokritost,
    - dostopen in obljuden kraj srečanja,
    - pravi datum (ljudje nimajo zmeraj časa - službe, izpiti, ...),
    - vsaj polovica slovenskih astronomov se mora odločiti za opazovanja in pokopati zamere za dobro astronomije, naravoslovaja, ...

    Vse to uspešno združiti - ni enostavno, tokrat je uspelo.



  • M27 - planetarna meglica Ročka
    - Šentvid, 3. avgust 2009




    Planetarna meglica M27 posneta na Šentvidu 3. avgusta 2009. Zloženi 30 sekundni posnetki - odlično obdelal Jure Varlec.




  • Zahod Sonca
    - izjemen prizor 27. julij 2009




    Oglej si animacijo.








  • Nočni svetleči oblaki (Noctilucent cloud)
    - 21. in 22. julij 2009

    ČUDOVITO!!!
    Jul. 22, 2009
    Location:
    Vodice, north of Ljubljana, Slovenia
    Details:
    Fantastic morning display of noctilucent clouds! This time they were very bright, extending from N to NE up to 5° above the horizon. Unfortunately some trees and mountains partly obscured the view, but the show was still magnificent regarding the latitude. Photos taken with Olympus E-500 DSLR camera and 70-300 mm lens.







    Iz: http://spaceweather.com/submissions/large_image_popup.php?image_name=Gregor-Vertacnik-image3_1248294905.jpg

    Image taken:
    Jul. 21, 2009
    Location:
    Vodice, north of Ljubljana, Slovenia
    Details:
    The best noctilucent cloud show so far in Slovenia! First tendrils were seen at around 21.40 CET. The display was the most prominent at 22.00, while clouds disappeared about 15 minutes later. Tendrils were not very bright, nevertheless the difference to dark cirrus clouds (thunderstorm remnants) was quite striking. Clouds were stretching from NW to N and up to 15° above the horizon. Low Alpine peaks provided nice background. Photos were taken with Olympus E-500 DSLR camera. Photo details (image1 / image2): 15s / 30s , f/4.7 / f/5.6, ISO 200 / ISO 200, 32 mm / 35 mm



    Iz: http://spaceweather.com/submissions/large_image_popup.php?image_name=Gregor-Vertacnik-image1_1248209017.jpg
    Avtor odličnih slik: Gregor Vertačnik



  • Nočni svetleči oblaki (Noctilucent cloud)
    - 14. julij 2009



    Nočni svetleči oblaki (Noctilucent cloud)- 14. julij 2009, ob 22:30, ekspozicija 15 s, 100 ISO. Posnel Dejan Kolarič iz Dvora pri Šentvidu - Lj.
    Nočni svetleči oblaki nastanejo 80 kilometrov visoko v mezosferi, sestavljeni so iz drobnih ledenih kristalčkov (temperatura okrog -140° C).
    Glej: http://www.newscientist.com/article/dn12171 . Sedaj so vidni od polov pa že do 40° g. širine. Opazujemo jih od konca 19. stoletja naprej, vendar prvotno bližje polom. Zakaj so vidni zmeraj južneje? Je več razlag. Ena pravi, da se je v zadnjih 50 letih količina vodne pare višje v atmosferi povečala zaradi povečanih koncentracij metana v ozračju, ki je morda posledica kmetijstva in ostali dejavnosti "modernega" človeka - tudi večanja človeške populacije. Metan reagira s kisikom višje v ozračju in tako ustvarja nove vodne molekule.

    Zakaj vidimo nočne svetleče oblake, vir: www.nightskyobserver.com/noctilucent-clouds.php



  • 40 let pristanka človeka na Luni, 20. julij 2009



    Pristanki na LUNI - misija APOLLO 11 je pristala 20.7.1969

    Karta pristankov na Luni. Neil Armstrong je naredil prve korake po Luni 20. julija 1969 pozno zvečer po vzhodno ameriškem času (22:56 EDT), pri nas pa je bil takrat že 21. julij. Neil Armstrong je izrekel znane besede: 'To je majhen korak za človeka in velik skok za človeštvo (That's one small step for [a] man, one giant leap for mankind.).' Armstrongu je kmalu sledil še Edwin Aldrin. Astronavti, ki so stopili na Lunino površje, so označeni z zvezdico.





    Edwin Aldrin stopa na Lunino površje, leta 1969.


    Nosilna raketa projekta Apollo Saturn V.

    Neil Armstrong je naredil prve korake po Luni 20. julija 1969 pozno zvečer po vzhodno ameriškem času (22:56 EDT), pri nas pa je bil takrat že 21. julij. Neil Armstrong je izrekel znane besede: 'To je majhen korak za človeka in velik skok za človeštvo (That's one small step for [a] man, one giant leap for mankind.).' Armstrongu je kmalu sledil še Edwin Aldrin.


    Leta 2020 se spet pripravlja polet na Luno. Bo dovolj motivacije ...?
    * Posnetki "pohajanja" po Luni iz 1969.
    * Apollo 11 landing - pristajanje na Luni.
    * John F. Kennedy napove pristanek na Luni, itn.




  • Zahod Sonca za Triglavom, 15. junij 2009


    Oglej si avi animacijo zahoda Sonca za Triglavom (15. junij 2009) s sklikom na spodnjo sliko.

    Sonce, gledano iz Šentvida, zahaja ob poletnem solsticiju točno za Triglavom. Aljažev stolp so skovali in na slovensko goro ponesli prav kovači iz Šentvida (7. avgusta 1895). Slučaj? Kdo bi lahko iskal kak globji razlog za tako lego Šentvida? Aljažev stolp je neke vrste Faradayeva kletka, ki ščiti planince in alpiniste pred udari strel, čeprav planincem to odsvetujejo in priporočajo Staničevo zavetišče na južni strani pod vrhom, ki je tudi Aljaževo delo.
    Posneli: Klemen, Dejan, Matija, Peter, Jure, Ida.



  • Vulkanska zarja, 9. julij 2009

    Posledica erupcije vulkana "Sarychev Peak" iz 12. junija 2009 - Rusija. Gregorju Vertačniku so objavili sliki vulkanske zareje na SPACE WEATHER - vse čestitke.


    Gregor Vertacnik,
    Vodice, north of Ljubljana, Slovenia
    Jul. 9, 2009
    This time the display was somehow better than four days ago, although some cumulus and altocumulus clouds obscured the view again. Purple afterglow above the northwestern horizon was the most intense about half an hour after the sunset. Photos were taken by an Olympus E-500 DSLR camera.
    *http://www.spaceweather.com/sunsets/gallery_sarychevpeak_2009_page6.htm?PHPSESSID=6s1122a9f5grl37s8aoadaelu7
    * http://www.spaceweather.com/sunsets/images2009/09jul09/Gregor-Vertacnik2.jpg




  • Jupiter, 7. julij 2009



    Klemen Blokar poroča: "Tako, malce je vreme po drugi vseeno popustilo, tako da je za nekaj minut jupiter pokukal izza oblakov. Očitno je teleskop trenutno zmerno dobro kolimiran (za sct-ja, seveda), saj je bilo že vizualno moč videti precej detajlov. Webica ima sicer težave s tistim znanim, a nepojasnjenim brumom diagonalne postavitve, kar izjemno ruinira sliko. Potem, ko sva se z Matijo K. kot zadnja bojevnika na bojišču še nekaj časa ubadala, spopadala in tepla z Registaxom, je nastala pričujoča slika. Glede na vreme, stanje kolimacije in atmosfere, glede na (ne)obvladovanje registaxa in glede na brum in majhno število slik, so rezultati še kar dobri. Se pravi: vidimo, da gre za Jupiter."




  • Zahod Sonca ob Triglavu, 6. in 13. julija 2009











    Sledita posnetka vulkanske zarje iz 13. julija 2009.



    Posledica erupcije vulkana "Sarychev Peak" iz 12. junija 2009 - Rusija.
    Foto: Zorko Vičar



  • Meteorit (IZPODNEBNIK) iz Avč
    - zadnje novice



    Gospod prof. Dr. Dragan Bozic (Institut za arheologijo ZRC SAZU) je julija 2009 napisal še en imeniten članek o meteoritu iz Avč. Opozoril me je, da je tudi gospa Linda Martel napisala zanimiv članek, ki si ga lahko vsak prebere na spletnih straneh Odkritja raziskav planetarne znanosti (PSRD - Planetary Science Research Discoveries - http://www.psrd.hawaii.edu/May09/Meteorites.Vienna.Museum.html ). V njem med drugim piše, da dunajska zbirka meteoritov šteje okoli 8.500 primerkov z okoli 2.400 najdišč. V dvorani meteoritov pa je razstavljenih okrog 5.000 vzorcev, ki pripadajo okoli 1.000 različnim meteoritom. Začetki zbirke segajo v 18. stoletje, ko je Avstriji vladala cesarica Marija Terezija. Zelo zanimivo je besedilo o začetkih meteoritike, ki nas pouči, da je med znanstveniki šele okrog leta 1800 prevladalo prepričanje, da so meteoriti zunajzemeljska snov. Sledi predstavitev vsega petih meteoritov, ki so Martelovo očitno najbolj očarali. Med njimi je tudi Meteorit iz Avč, prav imenitno. Besedilu je dodala fotografijo meteorita na razstavi v dunajskem muzeju in sliko razglednice s simulacijo leta meteorita nad Avčami, ki jo je lansko leto izdalo Športno-kulturno-turistično društvo Avče. Sliko je prenesla s spletnih strani astronomskega krožka Gimnazije Šentvid (, prispevek 21). Linda Martel na Havajskem inštitutu za geofiziko in planetologijo pri Univerzi na Havajih v Honoluluju od leta 1993 raziskuje meteorite, Luno in Mars.

    Članki bratov Božič o meteoritu iz Avč:
    * "Meteor ali topova kroglja" - Dragan Božič, Zoran Božič in Miran L. Božič
    * Meteor slišali tudi na Gorenjskem - Miran L. Božič
    * Strah v zraku nad Avčami - Zoran Božič
    * Glas o meteoritu iz Avč je segel do ZDA - Dragan Božič
    * Najprej meteor, potem meteorit - Dragan Božič




  • Astronomska predavanja in opazovanja na OŠ Toneta Tomšiča, Knežak
    - 19. junij 2009 (19:00 - 23:45)

    Povabilu učiteljice Tanje Blažek na astronomski dan na OŠ Knežak, smo se Šentviški astronomi z veseljem odzvali. Ob 19. uri smo se zbrali v telovadnici (na steni je z velikimi črkami pisalo ASTRONOMOSKI DAN), kjer so nas toplo sprejeli in pogostili učiteljica Tanja Blažek, ravnateljica Tea Gustinčič (prof mat. in fiz.), astronom prof. kemije Janez Škrlj - domačin iz Knežaka (prof. v Postojni), Milena Markovič (mlaj. prof. mat. in fiz.), Jožica Šajn (prof. mate. in fiz.) in ostale učiteljice, učenke, učenci, domačinke, domačini, tudi člani (predvsem članice, značilno za celo Slovenijo) lokalne Univerze za tretje življenjsko obdobje.
    Tako astronomskega kraja v Sloveniji še nismo srečali. To šolo je tudi obiskoval in nekaj časa v njej živel, naš znani astronom amater in graditelj teleskopov, Samo Stopar. Prof. Janez Škrlj pa je v pravih razmerjih postavil maketo Sončevega sistema v domač kraj. Na Baču (Bč po domače) je postavil Sonce, planet Saturn pa je našel svoj dom na drevesu ob Šoli, ostali planeti pa v okolici, ...

    Program
    * Peter Mihor predstavi Mednarodno leto astronomije 2009 in življenje znamenitega astronoma Galileja, ki je pred 400 leti med prvimi začel z opazovanji nebesnih teles skozi teleskop.
    * Gregor Vertačnik predstavi slovenske astronome od Hermana Koroškega do danes. Za predstavitev pereče problematike svetlobnega onesnaženja in bistva Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, iz leta 2007, nam je zmanjkalo časa. Ugotovili smo, da tudi šolska okolica še nima primerno zastrtih luči.
    * Klemen Blokar predstavi, po razdaljah od bližnjih do najbolj oddaljenih, najbolj privlačne nebesne objekte.

    Naredili smo zgolj en odmor in med mjim je bilo veliko vprašanj na temo črnih lukenj, kdo koga v Knežaku pozna, kje so ljudje bolj prijazni in kje manj, itn. Pogovor o vsebini predavanj je potekal tudi med opazovanji. Med predavanji smo vsakih toliko s strahom pokukali skozi okno proti nebu in preverili - ali je napovedana fronta že prispela do Knežaka. Na srečo, se nebo ni čisto zaprlo.
    ----------------------------

    Ob 21:30 smo se odpravili na bližnjo vzpetinico k cerkvici Sv. Barbare, kjer smo postavili Gregorjev teleskop (Newton, samogradnja, D=18 cm, f=80 cm, f/4.4, zmagovalec M+M), zraven se je šopiril še naš minimalček "FirstScope" (Dobson - Newton 76 mm, f = 300 mm, f/3,9), ki ga je krmilil Peter Mihor. Že pred nami pa je domačin prof. Janez postavil svoj računalniško voden 8 palčni Schmidt-Cassegrain, Celestron NexStar 8 SE. Janez večkrat šoli pomaga pri izpeljavi astronomskih opazovanj. S sabo smo imeli tudi daljnogled, pozabili pa smo na laserček - kar ima, je imelo, dobre in slabe posledice.
    Kraj (vzpetina s cerkvico Sv. Barbare) je po svoje bil imenitno izbran, saj je bila nekoč večina svetišč na vzpetinah tudi v funkciji astronomskih observatorijev - preko postavitve kamnov, pozneje posebne arhitekture, so določali enakonočja, solsticije - torej letne čase, tudi višino in azimut zvezd, itn, vse v funkciji delovnega ritma, vsakdanjih opravil in seveda tudi v vlogi iskanja presežnega, skrivnosti vesolja in življenja, iskanja smisla - vloge človeka - od kod prihajamo in kam gremo. To so večna vprašanja in astronomija je imela (ima) v življenju naših prednikov, kot tudi danes, izjemno pomembno vlogo pri razvoju znanosti, tehnologij, človeške misli nasploh. Mednarodno leto astronomije 2009 je tudi namenjeno ohranjanju svetovne in lokalne kulturne dediščine v povezavi z astronomijo. Citat iz http://www.astronomija2009.si/index.php?option=com_content&view=article&id=58&Itemid=55: "Glavni namen te iniciative je vzpostaviti povezavo med znanostjo in kulturo na temelju raziskav, s katerimi bi se močneje zavedli kulturnega in znanstvenega pomena zgodovinskih predmetov in stavb, povezanih z astronomijo. Ta program nudi priložnost, da prepoznamo objekte, ki so povezani z astronomijo, da ohranimo spomin nanje in rešimo pred nadaljnjim propadanjem. Pomoč mednarodne skupnosti je potrebna, da bo ta aktivnost zaživela in da bomo lahko uspešno promovirali pomen astronomskega znanja, tudi skozi prepoznavanje krajev, ki »slavijo« dosežke znanosti."

    Večer smo preživeli brez Lune nad obzorjem, kar je bilo po svoje posrečeno. Tako smo se lažje posvetili ostalim lepotam in skrivnostim vesolja. To je bila na nek način imenitna izkušnja, saj Luna premnogokrat, s svojo dominantno podobo, odvrne opazovalce od ostalih objektov, tokrat temu ni bilo tako. Od petih večerov, ki smo jih letos namenili predstavitvi MLA2009 v manjših slovenskih krajih, je to bil že tretji večer, ki je omogočal, poleg predavanj, tudi opazovanja. Kar je nekoliko več, kot nam dovoljuje meteorološka statistika. Res pa je, da noben večer ni bil popolnoma jasen. Opazovanja so potekala v prijetnem toplem vremenu, rahlem vetru, ki ga je pred sabo potiskala hladna fronta. Oblaki so nam odkrivali zdaj ta konec, zdaj drugi konec zvezdnega neba. V mraku je bil ravno odkrit Lev s Saturnom pod "trebuhom" (Saturn - "gospodar prstanov"). Kljub komaj vidnim obročkom, zaradi lege Saturna, je bil prizor čudovit skozi vse tri teleskope. Malo smo pokomentirali - kje bo Saturn naslednje leto, kdaj se bo spet vrnil v ozvezdje Leva (čez 29 let) in nekako smo se kar malo zamislili, a se bo vrnil tudi za vse nas, ki ga danes občudujemo ob Sv. Barbari. Kmalu se nam je odprlo nebo na vzhodu, poletni trikotnik, prekrasen modro-oranžni par zvezd Albireo, zmeraj prikupna planetarna meglica Prstan - M57 v Liri, imenitna kroglasta zvezdna kopica M13 v Herkulu (kako svetlo bi bilo, če bi živeli v njej), ki je začuda tudi lepo žarela v malem "FirstScopeu". Kot je običajno, so nekateri imeli nekaj težav z gledanjem skozi okularje, sploh skozi širokokotne. Del železnega repertoarja je razločevanje Mizarja in Alkorja (v Velikem medvedu) s prostima očesoma in preverjanje videnega z daljnogledom, kjer smo nekoliko pogrešali zelen laserček. No po drugi strani pa laserček ni bil v prvem planu pozornosti otrok.
    Udeleženci so kar veliko spraševali o pojmih, ki jih niso prav dojeli med predavanji ali pa jim že od prej niso bili razumljivi. Kaj je Galaksija, kaj so zvezde, kako živijo, kaj lahko sklepamo iz barve zvezd, kaj je veliki pok, zakaj je nastal, kako vemo - da se vesolje širi, kaj se je dogajalo leta 1964 (popoln Sončev mrk), o črnih luknjah, kateri teleskop je bolj primeren za šole, koliko opazovanj so opravili učitelji fizike med študijem (1/s_st_opazovanj = neskončno), ... Nekaj misli je bilo namenjenih tudi življenju v vesolju. Povedali pa so tudi, da jih je bilo med predavanji nerodno spraševati, da ne bi izpadli nekoliko neuki, pa tudi reakcij kolegov so se bali. Nič novega za Slovenijo - a tako smo prišli do sklepa, da je potrebno pogum, odprtost, veščino dialoga in javnega nastopa gojiti v šolah in to skozi vse stopnje. Najbrž pa smo tudi predavatelji krivi, da ne vzpostavimo kontakta s poslušalci in jim ne damo občutka varnosti, zaščite. Obstaja še negativna izkušnja iz preteklosti, ko ni bilo najbolj pametno, če si preveč spraševal. Nekaj zadržanosti pa je najbrž tudi v naravi Slovencev. Pogovor je tudi tekel o padanju št. otrok, o starejših, ki se sami borijo na kmetijah, ... Prav tako smo prečesali naše velike astronome, naravoslovce in naš odnos do njihovega dela, življenja. V daljavi smo opazovali merilni stolp, ki opravlja meritve vetra za potrebe načrtovanja bodočih vet(e)rnih elektrarn. Občutki so bili mešani - tam postavljamo nove elektrarne, drugje pa z neprimerno javno razsvetljavo energijo dobesedno mečemo v zrak, kriza je pravzaprav v naših glavah, morali, neosveščenosti, ...
    Na koncu sta nas na severu lepo pozdravili žareči razsuti zvezdni kopici "Hi" in "Hai" v ozvezdju Perzeja in ozvezdje Kasiopeje v obliki črke "w". Nebo se je zmeraj bolj zapiralo, prišel je čas slovesa, z lepimi občutki smo se poslovili in odpravili na svoje domove z željo, da se še kdaj srečamo. Za zahvalo smo prejeli imenitna darilca, domač med, kaj lepšega.



  • Maske za ostrenje


    16. maja 2009 najdemo Kendrick maske za ostrenje:
    http://www.kendrickastro.com/astro/kwikfocus.html
    Po naključju se najde še generator za fokusirno masko:
    http://astrojargon.net/MaskGenerator.aspx
    Orodje deluje interaktivno - super - Bahtinov Focusing Mask Generator - Version 0.4 (Beta),
    utegne biti zanimivo - pri fotografijo bi znalo precej pomagat. Izdelali smo masko (vrli Andrej) in glej - izjemna uporabnost.


    Izdelava in animacija delovanja Bahtinove maske Jure Varlec - youtube. Masko je izrezal Andrej Lajovic, link za interaktivni izris je našel Klemen Blokar, masko pa je na spletu izbrskal Zorko Vičar. Odlična inovacija je plod ruskega amaterskega astronoma Pavla Bahtinova.


    http://www.youtube.com/watch?v=iYMP6rTfg6o



  • Astronomska predavanja in opazovanja na OŠ Ferda Vesela
    - Šentvid pri Stični, 29. 5. 2009 (18:15 - 23:00)

    Profesorica kemije in biologije Vesna Babnik, sama nekoč dijakinja Gimnazije Šentvid - Ljubljana, nas je povabila, v Mednarodnem letu astronomije 2009 (MLA2009) - da predstavimo MLA2009, zgodovino slovenske astronomije, lepote nočnega neba, problem svetlobnega onesnaženja in seveda - da izvedemo astronomska opazovanja.
    * Peter Mihor predstavi Mednarodno leto astronomije 2009 in življenje znamenitega astronoma Galileja, ki je pred 400 leti med prvimi začel z opazovanji nebesnih teles skozi teleskop.
    * Gregor Vertačnik predstavi slovenske astronome od Hermana Koroškega do danes. Hkrati pa v zadnjem predavanju predstavi perečo problematiko svetlobnega onesnaženja in bistvo Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, iz leta 2007. Ugotovili smo, da tudi šolska okolica še nima primerno zastrtih luči.
    * Klemen Blokar predstavi, po razdaljah od bližnjih do najbolj oddaljenih, najbolj privlačne nebesne objekte.


    Najbolj radoveden fant, star 6 let, je pred začetkom predavanj testiral teleskop.


    Pred predavanji se je razred napolnil. Šola je tudi kupila odličen računalniško vodeni teleskop MEADE (tubus je na mizi), tip Schmidt-Newton, 8 palcev, f/5. Srečanje bo tudi pomagalo k prvim korakom v praktično astronomijo.

    Pot žarkov in optika telekopa Schmidt-Newton.


    Uvodne besede sta podala prof. Vesna Babnik in šolski psiholog g. Anton Linec.


    Peter Mihor predstavi Mednarodno leto astronomije 2009 in življenje znamenitega astronoma Galileja, ki je pred 400 leti med prvimi začel z opazovanji nebesnih teles skozi teleskop.


    Nekateri učenci so prinesli na ogled lastno astronomsko opremo (eden izmed učencev jo ravno razstavlja). To nas je posebej razveselilo. Kot se je kasneje izkazalo med opazovanji, so največji problemi, s poceni opremo, zaradi majavih plastičnih stojal. A vsak začetek je težak.


    Gregor Vertačnik predstavi slovenske astronome od Hermana Koroškega do danes.


    Klemen Blokar predstavi, po razdaljah od bližnjih do najbolj oddaljenih, najbolj privlačne nebesne objekte. Med najbolj aktivni poslušalci je bil pogumen 6-letnik, naš bodoči Galileo.


    Gregor Vertačnik v zadnjem predavanju predstavi perečo problematiko svetlobnega onesnaženja in bistvo Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, iz leta 2007. Ugotovili smo, da tudi šolska okolica še nima primerno zastrtih luči.


    Šola, učitelji in učenci, so izdelali imenitne plakate za astronomsko srečanje na šoli.


    Hkrati pa so na šoli domiselno, iz kartona, izdelali nebesna telesa (Luno, komete, planete, ...) in jih razstavili v avli. Res krasna ideja in izvedba, del programa MLA2009 je namenjen prav takim delavnicam, razstavam, ... Razstavo je pripravila g. Jelka Rojec z osmošolci na temo "Vesolje in mi".


    Še eno vabilo na astronomsko srečanje.


    Med opazovanji neba nad Šentvidom pri Stični. Desno je g. Jelka Rojec, ki je z osmošolci pripravila razstavo na temo "Vesolje in mi".
    Opazovanja
    Učenci so komaj čakali na opazovanja, a tema se je začela šele po 21. uri. Vreme na začetku ni bilo idealno, a vsaj Luna in Saturn sta nam delala imenitno družbo. Peter je hitro iskal objekte v telekopku "firstscope" in že ta majhna naprava je naredila na mnoge učence imeniten vtis. Opazovali smo iz šolskega igrišča (kjer potekajo tudi tradicionalni Tabori slovenskih pevskih zborov), kjer so nas nekoliko motile nepravilno zasenčene luči, a so bili pogoji za opazovanja vseeno neprimerno boljši kot recimo v Ljubljani. Otroci so pričakovano občudovali laserček za kazanje nebesnih teles. Hkrati smo skupaj ugotovili, kaj je težava poceni teleskopov - to so nestabilna in nevodljiva stojala. Na nebu smo se naučili poiskati severnico, asterizma Veliki in Mali voz, Dvojčka, seveda imenitno ozvezdje Leva s Saturnom, poiskali smo tudi Devico, Volarja in na koncu še poletni trikotnik (Lira z Vego, Labod z Denebom, Orel z Atairom). Nekatere je najbolj skrbelo ali bodo v naslednjih dneh tudi sami spet zanli poiskati ozvezdja, zvezde in Saturna na nočnem nebu. Beseda je tekla o hitrosti premikanja Saturna med zvezdami (čez slabih 30 let bo spet v Levu), o tem, kam se bo premaknila Luna ob enaki ure naslednji dan, o pomenu barv za zvezde, o izvoru kemijskih elementov, itn. Učiteljico matematike smo urno poučili, s premikanjem, zakaj se z letnimi časi spreminja tudi podoba nočnega zvezdnega neba. Otroke je kmalu začelo zebsti (normalen pojav za as. opazovanja, sploh za prva), ura se hitro obrne in tako nas je po 22. uri (ko se je skoraj popolnoma zjasnilo in stemnilo) ostala le peščica. V Gregorjevem telekopu so prekrasno žareli naslednji objekti: M13, M57, M3, lepotici v dvozvezdju Albireo, Saturn, Luna, Mizar in Alkor, ... Skratka to - da je po predavanjih moč še opazovati - je v Sloveniji samo 30 % verjetnost.
    Beseda je tudi tekla, kam postaviti teleskop, kako naprej, ... Bil je imeniten večer.
    G. Vesna pravi: "Najlepša hvala za astronomski večer. Veliko novega sem odnesla s srečanja, predvsem pa korajžo, da bi še organizirala in izvedla astronomske večere na šoli. "
    G. Vesna je posnetke srečanja objavila na:
    Album - galerija: astronomsko opazovanje (MLA 2009)



  • Obisk astronomske skupine iz Gimnazije Šiška in OŠ Šentvid
    - 25. 5. 2009 (21:15 - 00:30 naslednji dan)



    V mraku nas je pozdravila prekrasna mlada Luna - foto Matija Kastelic in Klemen Blokar.


    Obiskali so nas dijaki Gimnazije Šiška, ki so si za izbirne vsebine izbrali astronomijo, pod vodstvom mentorja prof. fiz. Boruta Grošičarja. Skupina je s sabo prinesla tudi profesorjev osebni 8 palčni teleskop MEADE LX200, 8" (star 2 leti, GPS, itn) in MEADE avtomatiziran go-to refraktorček (70 mm, f = 350 mm, Meade ETX70 AT). Posebej gre pohvaliti profesorjevo gesto (tako kot lani), da uporablja osebno opremo, teleskop za astronomsko izobraževanje, opazovanja, radovednih dijakov. Še zmeraj je Slovenija marsikje pred časom Galileja (leto 2009 je mednarodno leto astronomije - razglasil Unesco, a je to priložnost, da se šole opremijo z astronomsko opremo - DA, že lani poleti in letos nam je uspelo MŠŠ - obe vladi - prepričati, da je vsaki šoli zagotovljeno sofinanciranje astronomske opreme do 550 EUR, do koknca sep. 2009). Saturn, čisto mlado Luno, dvojne zvezde Mizar in Alkor, Albireo, Messierjevi objekti M3, M13, M27, M57, M51, ter nekaj ozvezdij (Veliki in Mali medved, Volar, Devica, Škorpijon, Lev, Lira, Labod, Orel, Herkul, itn) - to so objekti, ki smo si jih skupaj ogledali, nekatere tudi s prostim očesmo in primerjalno skozi oba teleskopa, šolskega veterana (LX200 10") in novejšega (LX200 8"). Opazili smo, da ima sicer novejši več možnosti, a starejšega odlikuje preprostost (takoj poda tip objekta, zorno polje in magnitudo)
    Opazovanja so potekala od 21:30 ure pa kar do 00:30 naslednji dan.
    Najbolj so jih očarali: Saturn, kroglaste kopice in seveda "zelen" laser za prikazovanje nebesnih teles na nočnem nebu. Bilo je očitno, da šolski 10 palčni teleskop veteran pričakovano daje nekoliko kvalitetnejšo sliko kot 8 palčni teleskop (enakega mnenja so bili tudi dijaki gostujoče šole) - čeprav mu je 8 palčni čisto za petami. Je pa prednost 8 palčnega teleskopa njegova mobilnost - je manjši in lažji, kar pa za šole brez observatorija pomeni veliko, slika pa je še zmeraj zelo, zelo dobra. Dogovorili smo se v romantičnem duhu, da ko bodo oni stari 47 let (leta 2037, takrat bo Saturn spet v Levu (letos 12 stopinj proti vzhodu) - obhodni čas Saturna okrog Sonca je 30 let), bodo tudi oni pokazali svojim otrokom Saturna v ozvezdju Leva in se bodo hkrati spomnili na astronomska opazovanja maja leta 2009.

    Mentor prof. fiz. Borut Grošičar (desno ob teleskopu) z nekaterimi dijaki ob profesorjevem teleskopu MEADE LX200, 8" - Gimnazija Šiška - Ljubljana. Astronomska opazovanja na terasi Gimnazije Šentvid - Ljubljana, 9. junija 2008 (lanska slika). Foto: prof. Zorko Vičar.


    Primerjava mini dobsona FirstScope-a 76 mm (f = 300 mm) in refraktorja MEADE - avtomatiziran go-to (70 mm, f = 300 mm).


    Dijaki iz Šiške in člani AKGŠ med okrepčilom. Astronomska opazovanja na terasi Gimnazije Šentvid - Ljubljana, 25. maja 2009. Foto: prof. Zorko Vičar.

    Odzivi gostujočih dijakov in mentorja so bili zelo pozitivni, vsako tako srečanje prinese nova spoznanja,izkušnje - več ljudi več ve. Letos je potekala debata o športu in poškodbah - o zdravju kot vrednoti, o dilemah zaradi poškodb, ... Med dijaki splošnih razredov in športnimi oddelki poteka rahlo zbadanje, a vse v mejah zdravega humorja, ...

    Neurje 25. maja 2009. Okrog 19. ure je okolico ljubljane zajelo hudo neurje - padala je toča v velikosti tenis žogic. Sledi nekaj posnetkov in komentarjev. Padavin je bilo "samo" od 6 do 8 mm, CAPE visok, nad 1000 J/kg.

    CAPE nad 5000 (po napovedih modela ALADIN)!!! Napoved je bila pretirana pa vendar je kazala tendenco hudega neurja s točo in razelektritvami.
    CAPE indeks (Convective Available Potential Energy) - prevod: razpoložljiva konvektivna potencialna energija. To je energija, ki jo lahko pridobi določena masa zraka zaradi dvigaja. Je mera nestabilnosti atmosfere. Večji je CAPE indeks, večja je energija v zraku (oblaku) in večja možnost za nastanek močnejših neviht in neurij. Vse kar je več kot 1000J/kg lahko povzroči nevihto, 2000-3000 J/kg je zelo hudo neureje, več pa pri nas redko dobimo.


    Na sliki se opazi vsaj pet plasti prirasta zrna toče, kar pomeni, da je zrno toče vsaj petkrat potovalo gor in dol skozi oblak. Foto: Bogo H.

    Nastanek nevihte s točo in pot delca, na katerem se nabirajo kristali ledu, skozi nevihtni oblak kumulonimbus (njegov vrh - nakovalo ali perjanica - lahko sega od 8 pa tja do 16 km višine, odvisno od atmosfere).


    Satelitska slika oblačnosti - nevihtna "goba" na sliki je zrasla v nekaj minutah.



    Radarska slika oblačnosti - odboj je napovedoval (vijolična barva), da v oblakih rastejo velika zrna toče.


    Satelitska slika neurja, 25. maj 2009, animacija Peter Mihor.


    Oblak se je naenkrat pojavil severno od Ljubljane - foto Dejan Kolarič, slika govori sama zase.


    Velikost toče - foto Dejan Kolarič.


    Po neurju je jakost električnega polja še zmeraj ostala znatna - Andrejevi lasje v primežu silnic, foto Dejan Kolarič.




  • Gimnazija Šentvid - tabor nadarjenih dijakov v Kranjski Gori
    - 14. maja 2009, astronomsko predavanje in nočno opazovanje






    Posnetki iz astronomsih opazovanj, Kranjska Gora, foto Gregor Vertačnik, 14. maj 2009.

    V sklopu "šole v naravi", ki jo je Gimnazija Šentvid organizirala za 18 nadarjenih dijakov v Kranjski Gori sredi maja, je bilo 14. maja zvečer tudi astronomsko predavanje in nočno opazovanje.

    Enourno predavanje Klemna Blokarja, bivšega dijaka omenjene gimnazije, je prevzelo marsikaterega poslušalca. Razlage nebesnih objektov, od Lune prek Jupitra in Saturna do t.i. objektov globokega neba (Rimska cesta, Plejade, Orionova meglica, meglica Rakovica, galaksija Vrtinec...) so bile zares odlične, tako da so dijaki in učitelji natrpanemu urniku navkljub in pozni uri pozorno sledili predavanju, ki mu je sledilo še nekaj vprašanj.

    Pogled v nebo okoli 21. ure je kazal sivino srednjevisoke oblačnosti; ogled satelitske animacije je le še potrdil, da bomo težko, težko opazovali. Kljub temu optimizma ni zmanjkalo, uradna napoved je celo govorila o delno jasni noči, zato smo se podali izpred hotela Alpina proti Jasni.

    Tam sva s Klemnom postavila 18-cm Newton-a in počakala na prihod dijakov in učiteljev. Začel sem s prikazom delovanja teleskopa - čemu služi zrcalo, kaj je okular, in kako potujejo žarki znotraj teleskopa (kolimirni laser je res večstranska naprava!). Po nekaj minutah je nekdo opazil nekaj šibkih "zvezdic" in teleskop smo hitro obrnili proti Saturnu. Planet prstanov je v letošnjem letu astronomije poleg Lune verjetno največkrat ogledano nočno telo, marsikdo je prvič v živo videl Saturnove opevane prstane.

    Proti pričakovanjem, a skladno z željami, se je oblačnost postopno pričela tanjšati. Po Saturnu smo si ogledali znamenito dvozvezdje Alkor-Mizar, a občasno so opazovanje še motili oblaki. Okoli 23. ure pa se je večinoma zjasnilo in začela so se "resna opazovanja". Na spored so prišli objekti, kot so galaksije Sombrero, Vrtinec in par M81-M82, kroglasti kopici M3 in M13, dvozvezdji Albireo in Severnica, planetarna meglica Obroč (M57) v Liri, razsuta kopica Jasli ipd. Resda so zaradi pozne ure mnogi že odšli na počitek, a ostale smo gotovo navdušili nad astronomijo. Kljub jasnemu vremenu pa se je razločljivost ("seeing") sredi noči močno poslabšal - Saturnovi obroči so bili komajda vidni, tesna dvozvezdja pa smo morali odpisati.

    Za konec še nekaj besed o svetlobnem onesnaženju - dobesedno nočni mori številnih opazovalcev zvezdnatega neba. Kranjska Gora leži v dokaj neposeljenem delu Slovenije, tik ob meji Triglavskega narodnega parka. Navkljub formalni zaščiti narave, pa sama razsvetljava ni prav nič ekološka. Cesta med mestom in Jasno je sredi noči polno osvetljena z neprimernimi - premočnimi in preveč belimi lučmi. Kakor neprimerna nočna razsvetljava (tudi svetleči napisi) vsaj v nekaterih glavah poživi nočno življenje obiskovalcev, zabavljačev, tako na drugi strani naravi jemlje življenje - privablja in uničuje živali, ki so dejavne v nočnih urah. Tudi nebo nad Jasno, izven mesta, ni izrazito temno - proti severu in vzhodu je sij neba znatno večji kot proti osrednjemu delu parka. Tako smo bili malce prikrajšani pri "raziskovanju" vzhajajočega ozvezdja Labod, ki ga z množico zvezd krasi Rimska cesta. Upajmo pa, da se bo v prihodnjih letih v teh krajih neprimerna razsvetljava umaknila primerno močni in zasenčeni razsvetljavi (poleg Uredbe o mejnih vrednosti svetlobnega onesnaženja bi lahko upoštevali tudi tradicionalno gorenjsko varčnost), sicer bodo naslednje generacije prikrajšane za podobne šolske dogodke, kot je bil ta, ki sem ga na povzel v tem sestavku.
    Napisal: Gregor Vertačnik, bivši dijak Gimnazije Šentvid



  • MLA2009 - 26. april 2009,
    astronomska predavanja in "opazovanja" v Velikih Laščah


    Gospod Alojz Šporar nas je prosil, če bi tudi v Velikih Laščah v Mednarodnem letu astronomije 2009 izvedli astronomska predavanja in opazovanja. V nedeljo 26. aprila 2009, se nas je zbralo za dober razred (nad 30) poslušalk in poslušalcev od blizu in daleč, starejših in mlajših. Vreme nam je po pričakovanjih zagodlo. Zakaj po "pričakovanjih"? Na leto je v Sloveniji priblizno 100 jasnih dni (odvisno tudi od pokrajine), tako da je SAMO SLABIH 30 % verjetnosti, na srečanje, za jasno nebo. A smo nekako s predavanji, pogovori, s petjem, z druženjem, ..., razgnali turobne oblake.


    Domačin gospod Alojz Šporar (astronom amater) je naredil kratek uvod, 18:15 h.


    Peter (s poškodovano dlanjo) je predstavil Mednarodno leto astronomije 2009 in na kratko Galilejevo življenje.


    Gregor je predstavil slovenske astronome in povzel Klemenovo predavanje o lepotah nočnega neba.


    Zorko Vičar predstavi teleskop Kepler, ki išče Zemlji podobne planete, išče torej planete primerne za življenje.


    Zagotovo nas je poslušal gospod Janez - pravi, da pozna rešitev problema končnega širjenja informacij - ve kako bi informacije lahko potovale hitreje od svetlobe (300000 km/s).


    Nekaj se nas je po predavanjih zbralo v Mali Slevici, kjer smo se sproščeno pogovorili s prijaznimi gostitelji.





    Prikupna zakonca Petrič iz Velikih Lašč (Slava in Stane) sta nam zapela nekaj čudovitih pesmi - zvzde so prekrili oblaki, a prekrasna pesem S. A. -
    Zvezde na nebu žare (upanje svetlo bude, kakor srebrno zvonenje, ...), je vse popeljala v jasno noč, ko se bomo spet srečali pod zvezdami na astronomskih opazovanjih.
    Nekaj tednov po srečanju nas je vse prizadela tragična novica, da je gospod Stane umrl v prometni nesreči. Iskreno sožalje ženi Slavi in otrokom. Kaj poreči ob takem trenutku - naša znana pesem nam pove: "Le križ nam sveti govori, da vid'mo se nad zvezdami."

    POVZETEK PROGRAMA

    Kdaj: nedelja, 26. april, 18:00 – pon, 27. april, 00:00
    Kje: Velike lašče, Slovenia
    Opis
    KDAJ: nedelja, 26. april 2009 ob 18:00 KJE: VELIKE LAŠČE (zemljevid)
    ORGANIZATOR: ASTRONOMSKO DRUŠTVO VEGA - LJUBLJANA
    VABLJENI STE VSI RADOVEDNEŽI, PRIDRUŽITE SE NAM! VSTOP JE PROST! Poskrbljeno bo za pogostitev, oblecite se toplo! PROGRAM:
    18:00 - 20:00 Astronomska predavanja pred opazovanjem
    Kje:
    LEVSTIKOV DOM V VELIKIH LAŠČAH - VELIKA SEJNA SOBA
    1. Predstavitev Mednarodnega leta astronomije 2009
    2. Slovenski astronomi
    3. Lepote nočnega neba
    4. Življenje v vesolju - projekt Kepler
    OPAZOVANJE (20:20 - 24:00)
    Kje: MALA SLEVICA - ŠIROKE NJIVE ali SVETI GREGOR Z različnimi teleskopi bomo opazovali Luno, njene kraterje, gore in morja, planete Saturn, konjunkcijo Plejad, Lune in Merkurja! Vse v 4° krogu! Krajec Lune bo takrat osvetljen le 3,6 %, a skupaj s Plejadami in Merkurjem bo to verjetno eden najlepših prizorov letos V primeru SLABEGA VREMENA se opazovanje prestavi (datum bo sporočen naknadno), predavanja pa bodo v vsakem primeru v NEDELJO! Upajmo, da nam bo vreme naklonjeno. več podrobnosti»



  • Napovedi globalnega segrevanja


    Pojasnilo: Za koliko se bo Zemeljska površina segrela za časa življenja naših otrok? Nihče ne ve natančno. V primerjavi s preteklimi 100 milijoni let je trenutno Zemlja v razmeroma hladnem obdobju, nekje okoli 4 stopinje Celzija pod povprečjem. Za preteklih 100 let pa podatki kažejo, da se je povprečna globalna temperatura Zemlje povečala za skoraj stopinjo Celzija. Le malokdo se ne strinja, da smo v procesu globalnega segrevanja in Medvladni forum za klimatske spremembe (IPCC) je zaključil, da je človeštvo povzročilo val segrevanja, ki se bo najverjetneje nadaljeval. Bodoča rast temperature, kot je prikazana na zgornji prognostični karti lahko povzroči porast nivoja morij, spremembe padavinskih vzorcev in taljenje večine polarnega ledu. Posledice teh procesov lahko zadenejo mnoga lokalna poljedelstva in globalno ekonomijo. Geoinženirski projekti, ki vključujejo ustvarjanje umetnih oblakov lahko zmanjšajo delež Sončeve svetlobe, ki doseže Zemljino površino.
    Iz: http://www.fiz.uni-lj.si/astro/comets/apod/ap090421.html



  • Hipoteza o električnem modelu Sonca (EM)



    Ralph Juergens je dokončal model električnega Sonca okrog leta 1970. Njegova hipoteza je doslej baje prestala ostre teste preko opazovanj. Njegovo delo si baje zasluži priznanje. A je temu res tako?

    Zakaj Sonce sveti in nam daje energijo?
    Pregled hipotez
    -----------------------------
    * mitologija (bolje kot nič)
    * goreči premog
    * 19. stoletje - gravitacija stiska in greje plin (nekaj 10 milijonov let)
    * konec 19. stoletja geologi odkrijejo, da je zemlja starejša od nekaj 10 milijonov let (spor)
    * 1920 - predlaga zlivanje jeder, fuzija - Sir Arthur Eddington
    * 1939 Hans Bethe in Subrahmanyan Chandrasekhar izvedeta računsko model zlivanja - nuklearna peč pri 15 milijonih K.
    ----------------------------------------------------------

    - drug model

    Sonce je anoda + ___________plazma, napetost 10 milijard V________ - Heliopavza je katoda

    E = U/l majhno polje, ki se še ne da izmeriti, a pospešuje delce, kar fuzijska teorija baje ne zna razložiti
    Vse skupaj pa bi naj bilo še v električnem polju in toku galksije.

    Kako razložiti spodnje podatke,
    - 500 km nadfotosfero 4100 st. C,
    - 2200 km nad fotosfero je tem. že 20 000 st. C,
    - v koroni je tem. 2 milijona st. C,
    - na razdalji premera Sonca imajo protoni temperaturo 200 milijonov st. C,
    - visoke hitrosti plazme, 400 do 700 km/s.
    ------------
    Po fuzijskem modelu je kriv za tako temperaturo (hitrost) pritisk fotonov na delce, po EM pa električno polje. Skeptiki pravijo, da bi morali elektroni biti pospešeni relativistično proti Soncu (blizu hitrosti 300 0000 km/s), a EM zagovorniki trdijo, da je polje premajhno ... Problem so tudi vsi ostali koraki EM, razlaga HR diagrama - življenja zvezd, kozmologije, itn. Del pojavov razloži (pospeševanje), a ne večine kot standardni model - fuzija ...









    Hipoteza o električnem Soncu

    Hipoteza o električnem Soncu - google prevod




  • Prispevek šentviških astronomov
    k 100 ur astronomije - MLA2009


    OPAZOVANJA IN PREDAVANJA
    Kdaj:
    pet, 3. april, 18:00 – 20:00
    Kje:
    Stari trg ob Kolpi, Slovenia (zemljevid)
    Opis:
    1. Predstavitev Mednarodnega leta astronomije 2009
    2. Slovenski astronomi
    3. Lepote nočnega neba
    Predavanja bodo v Osnovni soli (Stari trg 7), V primeru lepega vremena, bo po 20:00 astronomsko opazovanje v bližini, 300-400m pod cerkvijo ob cesti (Videm). Drugače pa bo prestavljeno na soboto zvečer. Predavanja pa bodo v vsakem primeru v petek.
    Vecino priprav in prijavo je izpeljal Peter (ni malo dela, pohvale Petru, naredil in izobesil je tudi plakate).
    S klikom na spodnjo povezavo se vam odpre Google karta kraja dogodka.
    http://maps.google.com/maps?hl=sl&q=Stari%20trg%20ob%20Kolpi%2C%20Slovenia



  • Oddaljenost Lune (mednarodni projekt v MLA2009)
    Oddaljenost Lune je eden atraktivnejših projektov v Mednarodnem letu astronomije 2009. Luna je od Zemlje oddaljena približno 60 Zemljinih polmerov, Kar pomeni, če jo opazujemo iz dveh raličnih krajev na Zemlji, recimo oddaljenosti Zemljinega polmera, da je paralaksa kar 1/60 radiana, to je kar blizu ene stopinje. Torej se v tem primeru Luna glede na zvezde navidezno premakne za dva premera (Luna je namreč navidezno na nebu velika pol stopinje). To pa je tudi bistvo vaje - s pomočjo paralakse določiti razdaljo do Lune. Vajo je imenitno prevedel študent fizike in član AKGŠ&ADV, Klemen Blokar.
    Prevod iz: www.didaktik.physik.uni-due.de/IYA2009/IYA2009-MoonsParallax.html

    Vsebina vaje v HTML obliki: razdalja_zemlja_luna_mla2009.html





  • Kolimacija teleskopov - obiskali so nas učenci iz OŠ Šentvid nad Ljubljano
    - 4. maj 2009



    Obiskali so nas učenci izbirnega predmeta astronomija iz OŠ Šentvid nad Ljubljano (vreme nam ni bilo naklonjeno - a smo pokazali kolimacijo teleskopa, uporabo teleskopa in namenili nekaj besed optiki, projekciji Sonca, kameri "obskuri", itn). Pogovor je tudi tekel o akciji Teleskop za vsako šolo v MLA2009 - 550 eur na šolo s starni MŠŠ.






    Foto: Klemen Blokar



  • MLA2009, 6. april 2009 - obiskali so nas učenci iz OŠ Šentvid nad Ljubljano
    in učenci OŠ Vižmarje - Brod

    Obiskali so nas učenci izbirnega predmeta astronomija iz OŠ Vižmarje - Brod (7. razred ) pod vodstvom mentorice Maje Šivak. Opazovali smo: Luno in Saturn. Učenci so bili izjemno zavzeti, vsak je hotel z mobitelom posneti sliko Lune in Saturna. Letos ni bilo nobenega z rolerji.


    Obiskali so nas učenci izbirnega predmeta astronomija iz OŠ Šentvid nad Ljubljano (8. razred). Opazovali smo: Luno, Saturn, Mizar in Alkor, Orionovo meglico M42, Rigel, M42, zimski šesterokotnik, ... Učenci so bili raziskovalno radovedni, zanimala jih je površina Lune, kraterji in morja po imenih, podrobnosti v M42. Seveda jih je najbolj impresioniral zelen laser. Na sliki so tako učenci - učenke iz OŠ Šentvid in učenci - učenke iz OŠ Vižmarje - Brod.



  • MLA2009, 100 ur astronomije 3. in 4. april 2009 -
    Stari trg ob Kolpi
    To je bil izjemno poučen prispevek šentviških astronomov k 100 ur astronomije. Poljanska dolina ob Kolpi je v vseh pogledih na robu domovine Slovenije - večina znancev sploh ni vedela za prečudovito pokrajino ob Kolpi - za Poljansko dolino (čeprav so mnogi prepotovali velik del tujega sveta, jim - nam je - Slovenija neznana, tuja). Po drugi vojni se je ta pokrajina zdesetkala - ostala je kvečjemu 1/4 prebivalstva - se pa zdomci radi vračajo domov. Astronomskih opazovanj se je udeležila 1/4 krajanov (50), kar je toliko, kot če bi se v Ljubljani zbralo 50 000 ljudi.

    Kje je Stari trg ob Kolpi?




    http://www.100hoursofastronomy.org/component/eventlist/eventsmap
    Ta del Slovenije smo praktično pokrivali člani ADV.


    Prva člana ADV pred OŠ Stari trg, 17:30.


    Peter Mihor predstavi Mednarodno leto astronomije 2009 in življenje znamenitega astronoma Galileja, ki je pred 400 leti med prvimi začel z opazovanji nebesnih teles skozi teleskop.


    Živahno dogajanje med predavanji.


    Gregor Vertačnik predstavi slovenske astronome od Hermana Koroškega do danes. Z nami je tudi g. ravnatelj Alojz Hudelja OŠ Stari trg, ki nas je toplo in prijazno sprejel v šolski jedilnici. V veliko pomoč nam je bil seveda organizator Peter Mihor, Klub belokranjskih študentov - Sara Verderber in Matija Veber, priskrbela sta projektor, PC, organizirala sta hrano in pijačo (čaj, sok, ...).


    Pridruži se nam tudi Marko Skoberne iz UNI3 - Ljubljana, s sabo pripelje tudi izjemen daljnogled 25X100 in ga predstavi učencem in odraslim.


    Klemen Blokar predstavi, po razdaljah od bližnjih do najbolj oddaljenih, najbolj privlačne nebesne objekte.


    Zorko Vičar predstavi teleskop Kepler, ki išče Zemlji podobne planete, išče torej planete primerne za življenje.


    Prespali smo pri izjemno gostoljubnih Mihorjevih v Predgradu. Tukaj v slogi živijo Petrov oče Miha, mama Angela in teta Minka, ki so nam povedali veliko o življenju in zgodovini teh krajev - izjemne pripovedi in preizkušnje. Tisti, ki so preživeli strahote preteklosti, danes znajo ceniti življneje in sobivati z ljudmi, ki so jim nekoč stregli po življenju. Ta nesrečna bratovščina, ki je delala novega "človeka", se je zavezala temu groznemu poslanstvu tako, da je vsak izmed nje moral nekoga poslati na oni svet (človeka, ki ni bil po njihovi podobi). Med vojno so jim znanci, pijani od ideologije novega človeka, pobrali vso hrano in živino, preživeli so od pomoči dobrih in pogumnih krajanov. A treznega razuma in spoštovanja do sočloveka jim niso mogli vzeti. Zmeraj so bili domoljubi. Oče Miha nam je tudi povedal izjemno zanimivo zgodbo o 3000 let starem zakladu na Debelem vrhu in možu, ki ga je neotrudno iskal ... Zanimiva je bila tudi zgodba o znajdljivih kozah, ki za dosego višjih ciljev (vej) sodelujejo tako, da ena koza stopi drugi na hrbet in potem poštucajo vso drevje do višine dveh koz ... Na sliki se pozna, da smo nekoliko utrujeni, a to je del astronomskega načina življenja, nekaj pa tudi biljardne mrzlice iz prejšnje noči ...


    Mihorjev rod prebiva tod najmanj od leta 1670 - letnica na pročelju stare hiše.


    Oče Miha je našel pečat oficirja izpred 400 let, ki je tukaj vodil slovenske in ostale domoljube v boju proti Turkom. Pečat so izkopale ovčke s tačkami ... - kar je zagledalo ostro očetovo oko. To je odtis (sablja v roki, ...), pečat pa je v muzeju.


    Astronomi pred obračalnikom na začetku poti na prelep vrh Kozice (Kujzice po poljansko).


    Prelepe žlahtne rožice ... - ob poti na Kozice.


    Imeniten znak za označitev poti.


    Na poti so nas presenetili globoki kraški udori, jama po kateri se pride na oni svet. Kraški "kraterji".


    Na vrhu - kri je zavrela.


    Prelep pogled iz vrha Kozic na dolino Kolpe, serpentine in Stari trg - glej cerkvico. Opazovali smo na robu police desno od cerkvice. Nekateri so se zelo nadihali med vzponom na vrh - a se je splačalo, še najbolj skeptični so na koncu bili najbolj veseli.


    Še en prelep pogled čez pečine v doline ...


    Obiskali smo muzej v Predgradu (v gradu), odkrili smo starodavni "recept" kako Luna pomaga pri odpadanju bradavic in še marsikaj o bogati zg. teh krajev.


    Pred večernimi opazovanji smo obiskali še bregove dereče lepotice Kolpe.


    Vreme se nas je končno usmililo in zvečer ob 20:30 smo začeli opazovati - bilo je res pozitivno vzdušje. Gospodar prstanov Saturn, razbrazdana Luna, kaka dvojna zvezda in naš program je kljub muhavosti vremena uspel.





    Prišli so domačini, vnuki in dedki, ravnatelj, člani skupnosti, ki se odvajao od odvisnoti ..., prišli so tudi iz Črnomlja, ... Mnogi so dobili več kot so pričakovali.

    OPAZOVANJA IN PREDAVANJA
    so bila v pet, 3. april, 18:00 - 20:00
    v Stari trg ob Kolpi, Slovenia
    Vsebina:
    1. Predstavitev Mednarodnega leta astronomije 2009
    2. Slovenski astronomi
    3. Lepote nočnega neba
    4. Življenje v vesolju, prokjekt Kepler (dodatno zaradi slabega vremena)
    Predavanja (17 prisotnih, otrok na šoli je samo 38) so bila v Osnovni šoli (Stari trg 7), astronomsko opazovanje se je odvilo v soboto 4. 4. 2009 ob 20:00 v bližini, 300-400m pod cerkvijo ob cesti (Videm). Opazovanj se je udeležilo okrog 50 domačinov - bili so navdušeni, to so bila prva javna astronomsk opazovanja v zgodovini kraja.

    Vecino priprav in prijavo je izpeljal Peter (ni malo dela, pohvale Petru, naredil in izobesil je tudi plakate).
    S klikom na spodnjo povezavo se vam odpre Google karta kraja dogodka.
    http://maps.google.com/maps?hl=sl&q=Stari%20trg%20ob%20Kolpi%2C%20Slovenia

    Odzivi iz revije Belokranjec, april 2009, št. 4/XII, str. 33
    100 ur astronomije

    Na Vidmu pod Starim trgom ob Kolpi so 3. in 4. aprila potekala edina javna predavanja in astronomska opazovanja v jugovzhodnem delu Slovenije, v okviru Mednarodnega leta astronomije 2009 (www.astronomija2009.si) in svetovnega projekta "100 ur astronomije" v organizaciji Kluba belokranjskih študentov in Astronomskega društva Vega Ljubljana s pomočjo Osnovne šole Stari trg ob Kolpi. Namen predavanj in opazovanj je bil, da bi čim več ljudi dobilo priložnost pogledati skozi teleskop in videti to, kar je videl Galileo pred 400 leti ter se seznaniti z astronomijo.
    V petek so v prostorih OŠ Stari trg člani Astronomskega društva Vega iz Ljubljane pripravili niz predavanj o astronomiji, Galileu, slovenskih astronomih in lepotah nočnega neba prikazanega s slikovnim gradivom. Ker se nebo nad Poljansko dolino ni razjasnilo, so opazovanja prek treh teleskopov, katerih premeri primarnih zrcal so znašali 10, 11 in 18 cm (dva izmed njih sta lastne izdelave člana astronomskega društva Gregorja Vertačnika) in daljnogleda prestavili na soboto zvečer, ko se je zbralo še večje število ljudi, tako učencev, dijakov, študentov in starejših iz vseh koncev Bele krajine.
    Obiskovalci so imeli možnost opazovati Luno, Saturn z eno izmed njegovih lun - Titanom, ozvezdja Velikega medveda, Kasiopeje in številnih drugih. S pomočjo Astronomskega atlasa so astronomi pokazali tudi druga ozvezdja, ki jih zaradi trenutnega položaja Zemlje na poti okoli Sonca ni bilo moč opazovati. Občasno se je ponudila priložnost za razprave in vprašanja o Galaksijah, Zemljini paralaksi, horoskopih in podobnih rečeh, ko so nebo tu in tam zastrli oblaki.
    Navdušenje in zanimanje obiskovalcev je enega izmed glavnih organizatorjev, domačina živečega v Ljubljani, Petra Mihorja tako prepričalo da obljublja, da bo Astronomsko društvo Vega opazovanja v Starem trgu vsekakor priredilo tudi v poletnem času.
    Avtorica: Petra Madronič
    revija Belokranjec, april 2009, št. 4/XII, str. 33



  • Srednjeveška astronomija iz samostana Melk

    Ta po naključju najdena stran rokopisa nam daje grafični vpogled v astronomijo srednjega veka pred renesanso in vplivi Nikolaja Kuzanskega, Nikolaja Kopernika, Tycha Braheja, Johannesa Keplerja in Galileja. Zanimiva stran je iz astronomskih predavateljskih zapisov, ki jih je sestavil menih magister Wolfgang de Styria pred letom 1490 v samostanu Melk v Avstriji. Zgornji risbi jasno ilustrirata potrebno geometrijo za Lunin (levo) in Sončev mrk v Ptolemajevem sistemu z Zemljo v središču. Spodaj levo je diagram Ptolemajevega pogleda na Osončje, spodaj desno pa je karta za izračunavanje datuma Velike noči po Julijanskem koledarju. Tekst na zgornji desni strani pojasnjuje gibanje planetov, v Ptolemajevem sistemu. Rokopis je razstavljen v zgodovinskem samostanu Melk in je del posebne razstave v Mednarodnem letu astronomije.
    Avtorske pravice: Paul Beck (Univ. Vienna), Georg Zotti (Vienna Inst. Arch. Science) Avtorske pravice: Library of Melk Abbey, Frag. 229
    Povzeto po: Srednjeveška astronomija iz samostana Melk.



  • Panorama svetlobnega onesnaženja - Šentvid nad Ljubljano

    Panorama iz astronomskega observatorija Šentvid. Panorama je posneta, nekoliko protislovno, v megli - megla zelo siplje svetlobo iz svetilk, tako da se izrazito vidi onesnaževalce in njihove (pisane) posledice... Posnel in sestavil Klemen Blokar, december 2008.



  • Kolimacija teleskopa tipa Newton, 1. marec 2009


    Kako zvezdam vsaj delno odstraniti "repke"?

    Prijatelji iz Sevnice so pripeljali v testiranje teleskop tipa Newton. Kje je bila težava? V navodilih je pisalo, da mora biti center sekundarnega zrcala na optčni osi, da temu ni tako, kažeta spodnji sliki.




    Kolimacija z laserskim kolimatorejm je najhitrejša.
    Laserski kolimator se pritrdi v fokuser, del z zaslonom naj kaže proti primarnemu zrcalu.

    Najprej nastavimo sekundarno zrcalo - v novejših izvedbah ta nastavitev ni zapletena, saj je ekscenter sekundarnega zrcala že upoštevan s pritrditvijo na križni nosilec (na pajka), kar se lepo vidi na sliki 1 - kraki križa morajo biti v tem primeru enako dolgi, če je seveda cev teleskopa res okrogla. Najprej centriramo laserski žarek, to pomeni, da ga usmerimo v sredino primarnega zrcala (tri vijake na sekundarnem zrcalu vrtimo toliko časa, dokler laserski žarek ne pade v center primarnega zrcala - center zrcala je večinoma označen s pikco ali krogcem, če ne pa ga označimo z alkoholnim flomastrom).



    Slika 1

    Sedaj moramo poravnati še primarno zrcalo, da bo pravokotno na tubus, oziroma da se bo centralni žarek res odbil nazaj po optični osi na sekondarno zrcalo in nato v okular.

    Sedaj na primarnem zrcalu odvijemo vijake blokade, premikamo (obračamo) nastavitvene vijake toliko časa, da odbiti žarek pade nazaj, kar vidimo na kolimatorju, ki ima projekcijo odbitega žarka obrnjeno navzdol, in ko odbiti žarek pade v center zaslona na kolimatoju, je kolimacija končana.


    Bližamo se odboju las. žarka nazaj po optični osi.


    Tole smo hoteli doseči (slika zgoraj) s kolimiranjem in tudi smo. Zvezde bodo sedaj brez "repkov", itn.


    In teleskop je v veselje vseh nas bil pripravljen za opazovanje.
    Slike poteka žarkov (geometrija odbojev) so iz: http://www.seeing1.de/2a_justage.html, na tej strani so opisane še nekatere finese, ki niso nepomembne.

    Teleskop je kolimiran, če je kolobar slike zvezde izven fokusa simetričen. To je nemogoče doseči po celem vidnem polju, razlaga je spodaj na sliki!!!


    Zakaj slika pri paraboličnem zrcalu ne more biti ostra po celotnem vidnem polju (kolimicija po celem polju ni mogoča) : http://web.telia.com/~u41105032/kolli/kolli.html


    Teleskop ni kolimiran.


    Shema, ki kaže bistvo kolimacije.
    http://media.skyandtelescope.com/images/Mirror_offset_L.jpg


    Mars z nekolomiranim in kolimiranim teleskopom. Razlika je velika ...
    www.skyimaging.com/astronomy-equipment2.php


    Še nekaj besed o odpravljanju optičnih "napak"


    Rešitev problema barvne napake (akromatski objektiv iz dveh leč z različnima lomnima količnikom)

    Princip delovanja akromatskih prizem in leč, bistvo sta dve obratni prizmi (leči) z različnima lomnima količnikoma.


    Koma (ena izmed napak) pri različnih tipih zrcalnih teleskopov, Ritchey-Chretien je najboljša rešitev.

    f/8.5 Ritchey-Chretien
     

    f/10 Schmidt-Cassegrain


    f/8 Classical Cassegrain


    f/5 Newtonian

    The Ritchey-Chretien is coma-free
    Ritchey-Chretien ima forsiran praboloid (hyperbolic) za sekundarno in primarno zrcalo, kar odpravlja komo.
    
    Primer dimenzioniranja teleskopa Newton
    
    D -  premer pri. zrcala                        = 320 mm
    z -  f/D svetlobna moč                         = 4
    pl - polje linearnosti, odprtina (14-44 mm)    = 32 mm
    (D/2 + Ft) - razdalja od optične osi do gorišča 
                 pravokotno izven tubusa
    Ft (ali FP) - točka gorišča izven tubusa        = 75 mm
    
    --------- izračuni -------------------------------------
    f - goriščna razdalja = D*z = 1280 mm
    d - dolžina cevi = D*z - (D/2 + Ft) = 1045 mm
    D2 - mala os sekundarnega eliptičnega zrcala 
    D2 = ( (D/2 + Ft)/(D*z)*D ) + (pl*((D*z) - (D/2 + Ft))/(D*z) ) = 84,9 mm
    vidno polje = 2*(atan((pl/2)/(D*z) ) ) = 1,43 stopinje
    Prekrivanje sekundarca v % (izgube) = 100*(D2/D) =
     = 100 *((((D/2 + Ft)/(D*z)*D ) + (pl*((D*z) - (D/2 + Ft))/(D*z)))/D) = 27 %
    
    



    d=10-16 mm (16 mm je običajno, a lahko tudi več), l= 63.9 mm + D/2 ali tudi l= 75 mm + D/2

    Izračun komponent za Newtonov teleskop - javascript
    
    
    Stekla 
    - katera so primerna za zrcala teleskopov ?
    ---------------------------------------
    - priporoča se majhen temperaturni koeficient 'a' linearnega 
      raztezka (prostorskega = 3xa), da ne trpi oblika zrcala
      pri različnih temperaturah
    
    1) 
    Quartz (fused) 
    silicijev dioksid obdelan na 2000° C, poseben postopek ...
    - zelo primeren za zrcala teleskopov
    
    
    2)
    Pyrex  (več sestavin, ena kombinacija je spodaj, je tudi ognjevarno)
    74 SiO2, 13 Na2O,
    10.5 CaO, 1.3 Al2O3,
    0.3 K2O, 0.2 SO3,
    0.2 MgO, 0.01 TiO2,
    0.04 Fe2O3 73 SiO2, 14 Na2O,
    9 CaO, 0.15 Al2O3,
    0.03 K2O, 4 MgO,
    0.02 TiO2, 0.1 Fe2O3 
    - primeren za zrcala teleskopov
    
    3)
    Navadno steklo
    50 do 70 % kremena (silicijev dioksid), 
    kovinski oksidi v različnih količinah in včasih 
    okrog 0,5 % žveplovega trioksida, ...
    - navadno steklo ni primerno za zrcala teleskopov
    
    --------------------------------------------------------
    a=dL/(L*dt)
    
    Temperaturni koeficient linearnega raztezka 
    (Coefficient of thermal expansion) navadno navajajo v milijoninkah 
    na stopinjo Celzija. Vrednosti za stekla (×10^-6 /°C): 
    steklo            a
    ----------------  ----
    Steklo (navadno)  8,5 
    Pyrex steklo      3,3 
    Quartz (fused)    0.59  
    
    
    




  • TELESKOP KEPLER
    - izstreljen 7. marca ob 2009 03:49:57.465 UTC

    "The Kepler Spacecraft was launched on March 6, 2009 at 22:49:57 UTC-5."
    - izstreljen 6. marca, 2009 ob 22:49:57 UTC-5, z izstrelišča Cape Canaveral



    Prvi resnejši koraki v komunikaciji z drugimi bitji.

    +1972
    Izstrelili sondo Pioneer 10 s ploščo z vsebino za morebitno sporazumevanje z "razumnimi" bitji iz ostalih delov vesolja. Na plošči so označene smeri 14 pulzarjev z binarnimi oznakami njihovih frekvenc, glede na sevanje vodikovega atoma pri spremembi spina. Zmanjšanje frekvence bo mera za čas, ki bo potekel po izstrelitvi. Na plošči sta še Zemlja z Osončjem, Pioneerjeva pot ter moški in ženska v istem merilu kot sonda. Sonda je šla leta 1973 mimo Jupitra in leta 1983 mimo Plutona. Je prva, ki je zapustila Osončje.
    Oglej si angleški tekst.


    +1974
    Razlaga slike: Recimo, da smo bitja iz vesolja, iz kroglaste kopice M13 in iz Zemlje prejmemo zgornjo informacijo. Kaj nam hočejo ti navadni smrtniki, Zemljani povedati? Zgornje sporočilo je bilo odposlano iz Zemlje, leta 1974, v smeri kroglaste zvezden kopice M13. Med sprejemanjem še zmeraj največjega radijskega teleskopa Arecibo - je bilo hkrati poslano zgornje sporočilo (1's in 0's). Ta poskus komunikacije z izvenzemeljskimi bitji je bil bolj simbolne narave - človeštvo namreč redno na široko in naključno pošilja v Vesolje radijske in televizijske signale. Tudi če bi to sporočilo sprejeli v M 13, je le ta kopica tako daleč, da bomo "morali" čakati 50000 let na odgovor morebitnih civilizacij iz M 13. Seveda bi ta bitja morala zaznati in razumeti naše sporočilo. Sporočilo podaja preprosta dejstva o človeški civilizaciji in našem znanju: od leve proti desni so števila od 1 do 10, atoma vodika in ogljika, nekaj zanimivih in pomembnih molekul, DNA, opis človeka, osnove našega Sončnega sistema in osnove teleskopa, ki je poslal sporočilo. Nekaj raziskovalcev izvenzemeljske inteligence ravno "zdaj" sprejema mnoge osebe, ki lahko sodelujejo pri projektu iskanja, tako da vključujejo (vključujemo) lastne računalnike v raziskovalno mrežo.
    Glej tudi: http://antwrp.gsfc.nasa.gov/apod/



    Kepler bo iskal Zemlji podobne planete

    Znanstveniki nad podatke o 100.000 zvezdah


    Oglej si film. Ne povedo, da so jih v to misijo popeljali amaterji, ki so prvi odkrili planete zunaj Osončja!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

    Oglej si film o misiji "Kepler" - direktno youtube.






    Organizacija            NASA
    Glavni partner          Ball Aerospace & Technologies Corp.
    Lansiran iz             Space Launch Complex 17-B Cape Canaveral Air Force Station
    Nosilna raketa          Delta II (7925-10L)
    Trajanje misije         3.5 let, ocenjujejo do 6 let (bomo videli)
    Masa                    1039 kg (večji osebni avto)
    Tip orbite              blizu Zemlje, heliocentrična orbita
    Polmer orbite           1 AE
    Orbitalna perioda       372.5 days
    Valovne dolžine CCD     400-865 nm 
    Vhodna odprtina         0.95 m
    Prmer zrcala            1,4 m
    Velikost CCD kamere     0.708 m^2  - Največja kamera, ki je poletela v vesolje
                            42 CCD čipov (50cmx25cm z 2200 x 1024 svetlobnih elementov - pikslov,
                             27 mikrometrov veliki piksli),
                            - optika teleskopa je popačena, slika ni ostra,
                              pomembna je občutljivost za svetlobo, velikost slike je 10
                              loč. sekund, kar pomeni, da ena zvezda pade na 4 pixle,
                              (12*3600"/10 000 pixli = 4,3 "/pixel .... toje vsaj 2*2 pixla = 10"*10"),
                              zakaj je to dobro, da ena zvezda osvetli več pixlov, motnje
                              pa recimo le enega
                            - polovica čipa bo osvetljena z zvezdami primernimi za branje
                             
                            - CCD je hlajen na - 40 °C
                            - CCD se prečita vsake 3 sekunde, samo piksli izbranih zvezd
                              se shranijo
                            - vsake 3 sekunde pa zato, da se piksli ne nasitijo zaradi 
                              zvezd 9 magnitude    
                             
                            - odstranjuje se tudi šum, napake zaradi kozmičnega sevanja, to traja
                              kar nekaj minut.
    magnituda       - svetlejše od 16,
                      (iz Ljubljane pridemo s teleskopom in CCD kamero komaj do 16 magnitude) 
                      recimo zvezda kot Sonce, tip G2, 
                      bo imela 12 magnitudo na razdalji
                      slabih 1000 sv. let, kar je 100 krat manj svetlobe, kot pri
                      zvezdah, ki jih vidimo komaj še s prostim očesom 
    Moč             2860 solarnih celic z močjo 1,1 kW, napetost 12 V
    Cena            600 milijonov dolarjev (zamuja 2 leti, nesreča ves. taksija)
    Kaj             vsakih 30 minut bo izmeril svetlost 100000 zvezdam, 
                    100 000 zvezd so izbrali po petih letih meritev izmed 4.5 milijona znotraj
                    polja meritev
                    oddaljene med približno 600 in 3000 sv. let v Orionovem kraku naše galaksije
                    - področje med Liro in Labodom
                    (le 1% zvezd bližje od 600 sv. let, 
                     tiste nad 3000 sv. let imajo premajhno razliko v svetilnosti),
                     - podatki se bodo enkrat na mesec 12 ur pošiljali na Zemljo, radijska zveza
                   
                   - sprememba 1/10000, kot da bi hotel zaznati spremembo sija
                   avtomobilskega žarometa na veliki razdalji, ko leti mimo 
                   žarometa muha
                  * - iz časa prehoda je mogoče izračunati orbito planeta in maso zvezde,
                     velikost planeta se oceni iz globine zmanjšanja sija (krivulje),
                     če poznamo še temperaturo zvezde (poznamo njen spektralni tip),
                     iz teh podatkov pa lahko izračunamo temperaturo planeta
                     (če je okoli 287 K, to je 14 °C, je ta planet kandidat za 
                      življenje!!!!!!!!!!!!!)
                    Naselitveno področje (habitable zone)
                    
    Območje naselitvene cone neke zvezde je:
    Rnp = Rae(Lzve/Lson)1/2
    *Glej tudi - Življenje v vesolju
    Orbite naseltvene cone, glede na temperaturo zvezd. Zorni kot - 12° (približno 2x daljnogled 7x50), v resnici polje 105 °^2 Cilj - najti okrog 480 Zemlji podobnih planetov (to je ocena = 0.5%*100 000/100% = 500), samo okrog 0.5% orbit bi naj ležalo v ravnini v katero gleda teleskop Kepler (verjetnost v zornem polju stopinje je 1/180 = 0.0055 = 0.5%, zaradi simetrije, iz Zemlje vidimo Sonce pod kotom 0.5 stopinje, če bi bila zemlja bližje, bi se ta kot približal stopinji in znotraj tega kota iščemo prehod planeta: ox), približno ponovitev prehoda na leto, čez nekaj mesecev prvi rezultati o prehodu večjih planetov - podobnih Jupitru ... Prispodoba - naloga projekta je podobna nalogi, kot da bi iz Zemlje iskali komarja na Luni, ki leti pred žarometom avtomobila (svetlobni tok se zmanjša za 1/10000), do Lune pa je razdalja kar 60 polmerov Zemlje, "iščemo torej komarje na Luni" Jasno je le to, pravijo v Nasi: "Kepler ne bo našel vesoljčka E. T.-ja, ampak bo pomagal najti E. T.-jev dom." Zakaj taka lega, orientacija glede na Sonce, zakaj pokrov?

    Slika iz: Reporter st. 10, 09. 03. 2009





    Več o CCD kameri.

    Sledijo različni bolj ali manj natančni viri z opisom misije Kepler.

    Nasa je naredila skromen teleskop z ambiciozno misijo: v okolici daljnih zvezd odkriti druge Zemlji podobne planete.

    Keplerjev teleskop, poimenovan po slovitem astronomu iz 17. stoletja,
    Vsaj tri leta in pol bo spremljal z zvezdami bogat pas neba med ozvezdjema Labod in Lira. Opremljen bo s kamero s 95 megapiksli, iskal pa bo planete v velikosti Zemlje.

    Kot pravijo znanstveniki, projekt nekoliko spominja na iskanje igle kopici sena, saj bo teleskop pregledal podatke o približno 100.000 zvezdah. Radijska povezava z Zemljo bo vzpostavljena enkrat na mesec za dvanajst ur.

    Dosedanje iskanje še ni obrodilo sadov, Čeprav so astronomi do zdaj zaznali okoli 330 planetov, ki kakor naša Zemlja krožijo okoli zvezde, nihče od njih nima velikosti in mesta, iz katerih bi lahko sklepali na razvoj življenja.

    600-milijonski projekt To je prva Nasina misija iskanja Zemlji podobnih planetov, ki krožijo okoli sonc, podobnih našemu, so ravno prav oddaljeni od njih in imajo temperaturo, ki bi omogočala obstoj življenja. Teleskop bo iskal relativno majhne planete, ki niso ne prevroči ne premrzli, so trdni in imajo tekočo vodo - se pravi vse nujne pogoje za obstoj življenja, je pojasnil glavni raziskovalec pri projektu William Borucki.
    Projekt bo Naso stal 600 milijonov dolarjev. Odkritja Keplerja bi lahko temeljito spremenila pogled človeštva, pravi direktor Nasinega oddelka za astrofiziko Jon Morse: "Popis planetov, ki ga bo naredil Kepler, bo zelo pomemben za razumevanje pogostosti planetov velikosti Zemlje v naši galaksiji in načrtovanje prihodnjih misij."
    "Ta misija bo poskušala odgovoriti na vprašanje, ki je staro kot čas - ali so tam zunaj planeti, kot je naš?" je dejal predstavnik ameriške vesoljske agencije Ed Weiler. "To ni samo znanstvena misija, to je zgodovinska misija," je dodal.
    Kepler bo opazoval isto točko v vesolju tri leta in pol, pri čemer bo zajel približno 100.000 zvezd okoli ozvedij Laboda in Lire v Rimski cesti.




    Šeststo milijonov dolarjev vredna odprava se imenuje po Johannesu Keplerju, nemškem znanstveniku, pionirju na področju optike in gibanja planetov. "Zdaj, štiristo let kasneje, uporabljamo njegova odkritja v iskanju odgovora na osnovno vprašanje o našem mestu v vesolju: ali so v globinah še drugi Zemlji podobni planeti," je dejal Jon Morse, direktor Nasinega oddelka za astrofiziko v Washingtonu.

    Teleskop bo s posebno občutljivimi detektorji zaznaval drobne mrke svetlobe, ki izdajajo obstoj planetov, ki potujejo okoli svojih zvezd. V zadnjih dveh desetletjih so znanstveniki v galaksiji Rimska cesta opazili več kot tristo oddaljenih planetov. Večina je velikih kot Jupiter ali so celo večji, kar pomeni, da na njih verjetno ni življenja. Toda Keplerjev cilj niso plinski velikani, temveč skalnati planeti, podobni Zemlji, ki imajo svoje ozračje.

    Hertzsprung-Russellov diagram.


    Zvezdni spektralni tipi.

    Kepler se bo osredotočil na tri glavne tipe zvezd: tip A, tip G (skupina, ki ji pripada tudi naše Sonce) in M-pritlikavke. Zvezde tipa A so bolj vroče, kot Sonce, zato so za življenje primerni planeti od njih precej bolj oddaljeni kot Zemlja od Sonca. Za nastanek življenja najprimernejši planeti krožijo okoli zvezd na podobni razdalji kot Zemlja in se okoli njih zavrtijo približno v letu dni. Za zvezde pritlikavke, ki imajo majhno maso, velja, da ne oddajo veliko energije, zato je območje, kjer bi lahko nastalo življenje, bližje njim, planeti pa se okoli njih vrstijo bistveno hitreje. Teleskop bo najlažje opazil kot Jupiter velike zvezde, medtem ko bo Zemljine vrstnice odkril bistveno težje. Znanstveniki ne vedo, koliko novih Zemelj bo razkrila Keplerjeva odprava, ker pravzaprav sploh ne vedo, kaj vse je "tam zunaj". Če se bo izkazalo, da so Zemlji podobni planeti v vesolju običajni, potem to pomeni, da je, ker se je imelo priložnost razviti, običajno tudi življenje po vsej naši galaksiji. Enako globoko odkritje bi bilo, če ne bi odkrili nobene Zemljine vrstnice, kar bi pomenilo, da je naš planet izjemno redek in da edini v vesolju gosti življenje. Jasno je le to, pravijo v Nasi: "Kepler ne bo našel vesoljčka E. T.-ja, ampak bo pomagal najti E. T.-jev dom."

    "Misija je bila ustanovljena z enim samcatim namenom – odgovorila naj bi na vprašanje, ki je staro kot čas. Ali v vesolju obstajajo planeti, podobni Zemlji?" je dejal Nasin administrator Ed Weiler.
    Projekt, vreden skoraj šeststo milijonov dolarjev, bo prva misija, ki bo usmerjena izključno v iskanje planetov.
    "To ni znanstvena, ampak zgodovinska misija," še dodaja Ed Weiler. Teleskop Kepler bo tri leta in pol usmerjen v isti predel vesolja in bo tako zajemal podatke sto tisočih zvezd okoli skupine zvezd Rimske ceste – Laboda in Lire.
    Projekt, vreden skoraj šeststo milijonov dolarjev, bo prva misija, ki bo usmerjena izključno v iskanje planetov, ki podobno kot Zemlja na ravno pravšnji oddaljenosti krožijo okoli Sonca. Teleskop naj bi lovil sorazmerno majhne planete, ki niso ne prevroči ne prehladni, so skalnati in imajo tekočo vodo, kar naj bi zagotavljalo pogoje, ki so bistveni za razvoj življenja. William Borucki, glavni raziskovalec misije Kepler, je dejal: "Če najdemo ugodne pogoje, bo to zagotovo pomenilo, da v podobnih galaksijah obstaja možnost razvoja življenja."
    Največja kamera, ki bo poletela v vesolje "Če ne bomo našli nobenega podobnega planeta, bi to lahko pomenilo, da je v galaksijah planetov, ugodnih za bivanje, zelo malo, ter da je Zemlja mogoče edini raj v vesolju," je še dodal. Keplerjev teleskop, ki je opremljen z največjo kamero, ki je bila kadarkoli izstreljena v vesolje, bo lahko zaznal slabotne meglice zvezd, ki jih povzročajo planeti, ki krožijo okoli njih. "Če bi Kepler ponoči iz vesolja usmerili v majhno mesto na Zemlji, bi ta lahko zaznal rahlo svetlobo terasne svetilke," je dejal vodja projekta Kepler James Fanson.






    Reaction Control System (RCS) thruster - sledilniki (reakcijski mini motorcki za korekcije, lahko so napolnjeni s helijem, laserski, ...)








    Zakaj taka lega, orientacija glede na Sonce, zakaj pokrov? Sončev veter, hitri delci ..., loputa je zaščita pred meteorji (vsakoletni roji), gledati mora v enega izmed rokavov Rimske ceste.











    Kaj pa na Zemlji ali vemo, kje vse je že prebival človek? Kaj predstavljajo ti dokaj pravilni vzorci (spodaj desno) na dnu Atlantika - so naravne tvorbe ali delo človeka, kanali za namakanje, nasipi pred vdorom morske vode, je to Atlantida, ali kaj drugega, ali je to delo računalniškega škrata ...? O Atlantidi poroča Platon 350 let pred Kristusom, mesto bi se naj potopilo 9700 (BC) let pred Kristusom (vulkani zahodno od mesta, tektonski premiki). Pravokotnik na sliki je velik približno kot dobra Slovenija. [THIS is the amazing image which could show the fabled sunken city of Atlantis.] Koordinate: 31 15'15.53N 24 15'30.53W
    Iz: (http://maps.google.de/) satellit














  • Naravoslovni dan
    - Zavod za slepo in slabovidno mladino, Ljubljana, februar 2009


    Matija Kastelic je v okviru naravoslovnega dne Zavoda za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani (konec februarja 2009), za učenke in učence pripravil predavanje o Sončevem sistemu. S sabo je imel tudi modele planetov, Sonca, Lune, tako da so lahko mladi posamezna telesa tudi prijeli in tako dobili boljši obcutek o planetu, velikosti, površini, kraterjih, itn. Gospa A. Kermauner, se je Matiji zahvalila za super doživetje, pravi tudi, da učenci še zdaj pripovedujejo, kako so se imel krasno!
    ZSSML - Zavodu za slepo in slabovidno mladino, Ljubljana Jamova 75, 1000 Ljubljana

    Nekaj slik iz naravoslovnega dneva.




    Foto: prof. Aksinja Kermauner



  • Lunina korona 9. februar 2009
    - HDR slike



    HDR 1 - Lunina korona 9. februar 2009 - na sliki se vidi kar štiri skupine spektralnih krogov.

    Klemen pravi - nekateri, ki smo vztrajali dovolj časa na observatoriju, smo doživeli lep pojav - tanki oblaki, ki so se podili čez Luno, so naredili okoli nje mavričen "halo" (korona) - na oko se je videlo vsaj dva reda spektralnih barv, če odštejemo malo manj "pravilno" pisan osrednji del. Precej zanimiv pojav.
    Seveda sta polna Luna in "mavrica" okoli nje dovolj različno svetli, da ima senzor težave z dinamičnim razponom. Zato so slike bodisi precej prekurjene, ali pa imajo gor samo luno in temo okrog. To seveda samo po sebi kar kliče po HDR tehniki. Tako sem posnetke (kakih 10) zložil v HDR "fotografijo". Za primerjavo pošiljam še fotografijo z daljšo ekspozicijo, na katerih se lepo vidi zunanji del mavrice.

    HDR 2 - Lunina korona 9. februar 2009



    Zgornji atmosferski pojav se imenuje korona ali venec, ki nastane zaradi uklona (difrakcije) svetlobe na vodnih kapljicah oblakov, megle. Večinoma vidimo eno do tri skupine (rede) spektralnih krogov, redko več, zgoraj vidimo kar 4 skupine krogov - to je prednost HDR tehnike. Korona velikokrat nastane na kapljicah oblačnega sistema pred ciklonom, vremensko fronto in je zato lahko znanilec poslabšanja vremena. V vsaki skupini barvnih krogov je notranji prstan vijoličast ali moder in zunanji rdeč. Med njima so lahko ostale barve. Notranja skupina je navadno rdečkaste ali kostanjeve barve se imenuje »avreola«. Njen polmer navadno ni večji od 5 stopinj. V našem primeru, zaradi HDR načina sestavljanja slike, vidimo notranjo skupino "avreolo" v večih barvah, kar težko dosežemo z navadno fotografijo. Polmeri avreole in ostalih, prstanov, so večji, čim manjši so delci - D je premer kapljice, a je kot uklona, l je valovna dolžina svetlobe ( velja zveza: sin a µ l/D ). Barve venca so manj jasne in jih zato težje zaznamo kot pri mavrici, razen kadar so delci enake velikosti.

    Nastanek uklona (difrakcije) na kapljici, uklon na robu. Iz: jdeinin1.blogspot.com/
    Polmer barvnih krogov korone je precej manjši kot pri haloju.


    Uklon zaradi vrzeli med kapljicami oblaka (altostratus) - interpretacija dva. Ko je razdalja med kapljicami tankega oblaka primerljiva z valovno dolžino svetlobe, pride do uklona in nastanka korone, spektralnih barvnih krogov.

    Altostratus - oblak se tvori na višini med 2000 - 5000 m, tanek altostratus lahko oblikuje korono.


    Nastanek haloja
    Zgornji pojav torej ni 22° halo, ki nastane na šestkotnih ledenih kristalih - palčkah.

    Sončev halo, posnet na srečanju društev Alpe-Adria, 4.6. 2000, Osnovna Šola na Črnem Vrhu nad Idrijo. Pojav je posledica loma svetlobe na ledenih kristalčkih (drobne ledene prizme v atmosferi) Foto Zorko Vičar.

    Geometrija nastanka haloja.

    Slika: Rauber.


    Lep primer Luninega haloja - 22° (ledeni 6-kotni kristalčki), 6. marec 2009 - posnel Dejan Kolarič - Dvor pri Šentvidu, dig. fotoaparat Olympus.


    Nastanek haloja, 22° in 46° stopinj. Iz: http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hbase/atmos/halo22.html#c1
    in www.rpdp.net/sciencetips_v3/P8C1.htm


    Nastanek sosonca (Sundog) je posledica enake orintacije šestkotnih ledenih kristalov. Če so orientirani tako kot kaže slika, z robovi pokončno (z osnovno ploskvijo horizontalno), nastane sosonce (Sundog), če so orientirani po vseh smereh pa halo (mogoča je kombinacija obojega).


    Halo, sosonce in ostali pojavi, ki so posledica ledenih kristalov v ozračju. Iz: http://www.srh.noaa.gov/oun/wxevents/20050210/.


    Mavrica

    Nastanek mavrice - lom Sončeve svetlobe v kapljicah vode. Iz: www.dakhi.com/somen7.htm


    Iz: http://www.qedoc.org/en/index.php?title=Educational_Media_Awareness_Campaign/Physics/POTD_9

    Mavrica - pod katerim kotom je vidna glede na smer vpadnih žarkov (51° in 42°).



  • Rakitna, 4. januar 2009


    Konjska glava posneta iz Rakitne, vodeno s teleskopom EQ6. Foto: Klemen Blokar, Andrej Lajovic, Matija Kastelicm Jure Varlec.

    Zimska idila na Rakitni.

    Pogled proti Ljubljani.




  • Luna 5. jan 2009
    - ocena višine kraterjev

    GROBA OCENA (ura: 20 CET)


    Iz: http://stars5.netfirms.com/


    Luna 5. jan 2009 ob 20 CET - slika za oceno premerov in višin kraterjev (Šentvid Lj., foto Klemen Blokar). Meritve in ocene višin in premerov kraterjev: Klemen Blokar, Zorko Vičar.



    Metoda majhnih kotov blizu prvega ali zadnjega krajca (prirejena Galilejeva metoda)
    Ocena globin kraterjev - približna metoda, velja če smo blizu prvega ali zadnjega krajca:
    h=d*l/r

    Polmer Lune je 1215 pixlov (r = 1738 km)
    --------------------------------------------
    A) Krater Copernicus:
    d=90px (do terminatorja)
    l=40px (dolžina sence)
    -----------
    h=d*l/r *(1738km/px) = 4.2 km (napaka 0.4 km)
    (v resnici 3.8 km)
    Premer (73px)= 104 km v resnici 93 km

    B) Krater Tycho:
    l=16px
    d=232px
    -----------
    h = 4.4 km (napaka 0.4 km)
    (v resnici 4.8 km)
    Premer (62px)= 89 km v resnici 85 km

    C) Krater Eratosten:
    l=11px
    d=282px
    -----------
    h = 3.7 km (napaka 0.3 km)
    (v resnici 3.6 km)
    Premer (42px) = 60 km v resnici 58 km

    D) Krater Timocharis:
    l=12px
    d=217px
    -----------
    h = 3.1 km (napaka 0.3 km)
    (v resnici 3.1 km)
    Premer (23px)= 33 km v resnici 34 km

    Podatki o Luninih kraterjih

    http://en.wikipedia.org/wiki/Category:Craters_on_the_Moon


    Visina kraterjev, linki:
    |
    |
    |
    |_________________________________
    http://www.tass-survey.org/classes/phys236/moon_mount/moon_mount.html

    http://www.physast.uga.edu/~jss/1120L/LunarMount.html

    http://paganastronomy.net/lunarcrater.html

    http://ngala.as.arizona.edu/dennis/instruct/ay14/moonobs.html
    
    Geometrijsko korektna metoda
    Določitev dolžine sence gore, kraterja na Luni z matematično eksaktno metodo A) Višina kraterja Ko merimo dolžino sence v svetlobnih elementih (pixlih) ali mm, je to le projekcija na ravnino pravokotno na smer našega pogleda, na sliko. Pravo dolžino izračunamo s pomočjo koordinat kraterja (selenografične koordinate), - podatke dobimo recimo na wikipediji. Izračunamo faktor nagiba in z njim pomnožimo izmerjeno dolžino L'. ls = lunina_širina_kraterja v ločnih stopinjah ld = lunina_dolžina_kraterja v ločnih stopinjah - za lažje razumevanje, na Zemlji podamo geografsjo šrino in dolžino nekega kraja, na Luni pa lunino dolžino in širino neke nekega kraja, kraterja, točke. - za ponazoritev primerjave koordinat Zemlja-Luna povečaj sliko. 1 faktor_nagiba_korekcija = -------------------- cos(ls) * cos(ld) L = L''* faktor_nagiba_korekcija ----------------------- ** Bolj korekten faktor je (ker je Luna nekoliko nagnjena glede na opazovalca) 1 faktor_nagiba_korekcija = --------------------------- cos(ls - zs) * cos(ld - zd) -kjer sta ls in ld Lunine (selenografične) koordinate, zs in zd pa sta koordinati sub-zemljine točke (kjer daljica "Zmelja - Luna" prebada Luno). ------------------------- Veljavnost tega faktorja (pri velikih kotih) je potrebno preveriti? B) Določitev kota theta, pod katerim padajo žarki na krater, goro (izpeljava je spodaj) x = sin(Bo)*sin(ls) + cos(Bo)*cos(ls)*sin(Co + ld) kot theta = arcsin(x) H = L * tan(theta) - višina kraterja, gore Kaj sta kota Co in Bo, kje jih dobimo: # Co: Colongitude of the Sun (*1 razlaga spodaj) # Bo: Subsolar point Lat (*2 razlaga spodaj) Kota Co in Bo dobimo na: http://www.lunar-occultations.com/rlo/ephemeris.htm Slika za pomoč pri razumevanju pomena kotov. Za Luno velja, da (*2 Bo) subsolarna točka na Luni (to je točka kjer Luno prebada daljica, ki povezuje centra Lune in Sonca) ni nikoli več kot 1.5 st. nad ali pod Luninim ekvatorjem. Subsolarna točka na Luni je tista, v kateri je Sonce, če gledamo z Lune, v zenitu. Lunina dolžina se meri od centralnega meridiana (CM) proti vzhodu (to je pozitivna smer). Kot 90 st. minus lunina dolžina subsolarne točke je (*1 Co) lunina dolžina terminatorja, v angleščini se imenuje ta kot "Sun's selenographic colongitude". Terminator je področje med osvetljenim in neosvetljenim delom Lune. Ko je Sonce direktno nad vzhodnim robom Lune (prvi krajec), je lunina dolžina subsolarne točke +90 st., lunina dolžina terminatorja (Sun's selenographic colongitude) pa je 0 ločnih st. Lunina dolžina terminatorja narašča okrog 0.51 stopinje na uro. Lunina dolžina terminatorja se tako spreminja od 0 do 360° v približno 29.53 dneh. Pri polni Luni lunina dolžina terminatorja naraste na 90 st. zahodno; pri zadnjem krajcu na 180 st. in pri mladi Luni na 270 st. zahodno. http://www.pacifier.com/~tpope/Moon_Page.htm Sledijo primeri iz zgornje slike, datum 2009-01-05, posneto ob času 20 CET, 19 UT ------------------------------------------------------------------ Podatki in izračuni (brez upoštevanja koordinat sub-zemljine točke) -------------------- KRATER lun_sir° lun_dol° Co° Bo° x theta_rad H' km L' px korekcija H km H_resnična km Tycho 43.3 348.8 23.4 -0.7 0.145406309 0.145923633 3.363698794 16 1.400732003 4.711640549 4.8 Timocharis 26.7 346.9 23.4 -0.7 0.154235531 0.15485368 2.67958314 12 1.14926378 3.079547849 3.1 Copernicus 9.7 340 23.4 -0.7 0.056395701 0.056425638 3.231998965 40 1.079612486 3.489306436 3.8 Eratosten 14.5 348.7 23.4 -0.7 0.199867679 0.201222873 3.209675768 11 1.053319266 3.380813324 3.6 Autolycus * 30.7 1.5 23.4 -0.7 0.355764279 0.363731722 2.722647043 5 1.163389137 3.167497995 3.4 Aristillus * 33.9 1.2 23.4 -0.7 0.338678413 0.345511946 3.089354749 6 1.205065735 3.722875552 3.6 Rezultati 1 -------------------- KRATER H km H_resnična km (H_brez korekcij km) Tycho 4.7 4.8 (4.4) Timocharis 3.1 3.1 (3.1) Copernicus 3.5 3.8 (4.2) Eratosten 3.4 3.6 (3.7) Autolycus * 3.2 3.4 Aristillus * 3.7 3.6 Podatki in izračuni (z upoštevanjem koordinat sub-zemljine točke - rotacije Lune glede na Zemljo) zs =-6.8 st zd =-7 st --------------------------------------------------------------------------- KRATER lun_sir° lun_dol° Co° Bo° x theta_rad H' km L' px korekcija H km H_resniTycho 43.3 348.8 23.4 -0.7 0.145406309 0.145923633 3.363698794 16 1.563166779 5.258022207 4.8 Timocharis: 26.7 346.9 23.4 -0.7 0.154235531 0.15485368 2.67958314 12 1.206033573 3.231667228 3.1 Copernicus 9.7 340 23.4 -0.7 0.056395701 0.056425638 3.231998965 40 1.070382753 3.459475951 3.8 Eratosten 14.5 348.7 23.4 -0.7 0.199867679 0.201222873 3.209675768 11 1.076346737 3.454724039 3.6 Autolycus * 30.7 1.5 23.4 -0.7 0.355764279 0.363731722 2.722647043 5 1.274471382 3.469935739 3.4 Aristillus * 33.9 1.2 23.4 -0.7 0.338678413 0.345511946 3.089354749 6 1.332652178 4.117035334 3.6 Rezultati 2 -------------------- KRATER H km H_resnična km (H_brez korekcij km) Tycho 5.3 4.8 (4.4) Timocharis 3.2 3.1 (3.1) Copernicus 3.5 3.8 (4.2) Eratosten 3.5 3.6 (3.7) Autolycus * 3.5 3.4 Aristillus * 4.1 3.6 Zaključek Pri prvem ali zadnjem krajcu sta obe metodi dokaj blizu, napaka pa je večja tam, kjer so sence krajše in en svetlobni element (px) lahko pomeni 10 ali celo 20 procentov napake. Napaka pri prvi grobi metodi majhnih kotov se dodatno poveča, če je krater blizu terminatorja, takrat se poveča relativna vrednost sv. elementa za radaljo d, pri drugi metodi, geometrijsko eksaktni, pa je v tem primeru tudi problem majhnega kota, kjer je tudi čas pomemben (lunina dolžina terminatorja narašča okrog 0.51 stopinje na uro). Naši rezultati so tako uteženi najmanj z 10 % napako. Zelo pomembna je ostrina slike, višino bi lahko ocenjevali tudi vizualno s časom prehoda sence čez nitni križ (tako je meril Galilejo). Za osnovne šole je metoda majhnih kotov zelo primerna, učenci in učenke tako dobijo s preprosto metodo zelo primerne ocene višin gora, kraterjev in to na nebesnem objektu, na katerega načeloma nikoli ne bodo stopili. Ta igra senc in geometrije, človeškega uma, je lahko zelo poučna za razumevanje našega sveta glede na oddaljena telesa. Za srednjo šolo je geometrijska metoda sicer že mogoča a tudi na tem nivoju je potrebna previdnost (je pa dobra vaja za vektorske račune, kjer se najde tudi globlji in uporabni smisel matematike), zato naj za začetek uporabijo metodo majhnih kotov. Eksaktno metodo pa naj uporabijo zgolj mehanično za korekten izračun in s tem primerjavo rezultatov med metodama - seveda se tudi v srednji šoli da kaj povedati o prostorki geometriji. http://www.fourmilab.ch/earthview/lunarform/cratnear.html http://www.maguires.com/astronomy/lunar_craters2.htm
    Izpeljava izrazov potrebnih za določanje višine kraterjev: geografske koordinate in krajevni vektor Koordinate točke na krogli (sferi) in zapis krajevnega vektorja s širino in dolžino (lahko sta geografski ali poljubni koordinati na Luni, planetu, ...). Na Luni prav tako merimo koordinate od Luninega ekvatorja, ki oklepa kot približno 1,5 ločne stopinje z ekliptiko in od ničelnega, centralnega meridiana (CM), ki kaže proti Zemlji. Zapišimo koordinate krajevnega vektorja do gore, roba kraterja na Luni. Te koordinate se imenujejo tudi selenografske. Širino l na Luni bomo zamenjali z zapisom (ls). Dolžino j na Luni bomo zamenjali z zapisom (ld). Vektorje bomo zapisovali z krepko pisavo. Enotski vektor do točke T na Luni je torej r = R/R = (cos ls cos ld, cos ls sin ld, sin ls) Za Luno velja, da subsolarna točka na Luni (to je točka kjer Luno prebada daljica, ki povezuje centra Lune in Sonca) ni nikoli več kot 1.5 st. nad ali pod Luninim ekvatorjem. Subsolarna točka na Luni je tista, v kateri je Sonce, če gledamo z Lune, v zenitu. Slika za pomoč pri razumevanju pomena kotov. Širino subsolarne točke na Luni bomo zamenjali z zapisom (Bo). Namesto dolžine subsolarne točke pa bomo uporabili kot 90 st. minus lunina dolžina subsolarne točke - to je v bistvu lunina dolžina terminatorja (Co). Nekatero to točko imenujejo tudi s tujko - "kolongituda sonca". Enotski vektor do subsolarne točke na Luni je torej s = (cos Bo sin Co, cos Bo cos Co, sin Bo) Analogno enotskemu vektorju subsolarne (sub_sončne) točke, definiramo se sub_zemeljsko točko. To je točka na Luni iz katere bi videli Luno v zenitu, oziroma točka na površini Lune, ki leži na daljici Luna-Zemlja. ze = (cos zs cos zd, cos zs sin zd, sin zs) ----------------------------------------------------------------------- Sedaj imamo pripravljene vektorje za izračun višine objekta na Luni. Pomagajmo si s spodnjo sliko. Naša naloga je določiti višino (H) gore, kraterja. Vse skupaj obravnavamo v (horizontalni) ravnini, ki je pravokotna na krajevni vektor, kateri teče od središča Lune, pa do gore (kraterja) na površini Lune. Iz slike vidimo, da višina gore, senca gore in žarek iz Sonca tvorijo pravokotni trikotnik. Če hočemo izračunati višino gore (H), moramo zato poznati dolžino sence (L) in kot (q) pod katerim pada svetloba na goro. Če poznamo L in q, lahko izračunamo H iz preproste zveze: H=L*tan q Kot q bomo izračunali s pomoćjo zgoraj opisanih vektorjev (r in s). Nato bomo rešili še en hud zalogaj, določili bomo dolžino L, kar pa ni čisto enostavno, saj mi v resnici vidimo, slikamo dolžino L', ki je projekcija sence gore pravokotno na smer Zemlja-Luna. Tukaj bomo zanemarili vpliv lege opazovalca ma Zemlji, in da smer Zemlja-Luna (obeh središč) ni čisto enaka smeri opazovalec - krater (gora) na Luni. Kot med enotskima vektorjena r in s je kar (90° - q), to je kot med vpadnimi žarki iz Sonca in krajevnim vektorjem do tiste točke, gore na Luni, ki ji hočemo določiti višino H. Za izračun kota q uporabimo kar skalarni produkt med vektorjema r in s: r*s = r*s*cos a = r*s*cos (90° - q), - ker je cos(90 - q) = sin q, - in ker je velikost vektorjev r in s po definiciji 1, - da je sin q = cos ls sin ld cos Bo cos Co + cos ls cos ld cos Bo sin Co + sin ls sin Bo, - sin q = cos ls cos Bo (sin ld cos Co + cos ld sin Co) + sin ls sin Bo, - ker velja, da je sin (x + y) = sin x cos y + cos x sin y pridemo do končnega izraza za q, sin q = sin ls sin Bo + cos ls cos Bo sin (ls + Co) q = arcsin(sin ls sin Bo + cos ls cos Bo sin (ls + Co)) Naša naloga bi bila sedaj skoraj končana, a sedaj moramo določiti še L iz meritve L'. V literaturi je več poti, ki pa so nekatere dvomljive narave. Poznamo vektor Zemlja-Luna (ze), in če bi poznali še vektor sence, bi lahko spet zadevo rešili s skalarnim produktom. Kako do vektorja Sence? Ena pot je vektorski produkt. Lahko pa si pomagamo tudi s trikotnikom vektorjev. Oglejmo si sliko trikotnika, ki pa naj bo sestavljena iz uteženih enotskih vektorjev (as in r). Kombinacija obeh nas pripelje do vektorja sence (L). _____________ a = \/1+ (1/tan q)2 l = as - r l = (a cos Bo sin Co, a cos Bo cos Co, a sin Bo) - (cos ls cos ld, cos ls sin ld, sin ls) l = (a cos Bo sin Co - cos ls cos ld, a cos Bo cos Co - cos ls sin ld, a sin Bo - sin ls) - da dobimo enotski vektor sence moramo l deliti z dolžino, ki je kar l = 1/tan q
    Sedaj naredimo skalarni produkt med vektorjema le in ze, iz produkta izrazimo kot (ks) in to je kot s sinusom katerga moramo deliti L', da dobimo dolžino sence L = L'/ sin ks. Višina kraterja je: H = L * tan q -------------------- Naredimo še ta zadnji korak: _____________ a = \/1+ (1/tan q)2 b = 1/l = tan q Enotski vektor sence je le. le = l/l = b l = b(a cos Bo sin Co - cos ls cos ld, a cos Bo cos Co - cos ls sin ld, a sin Bo - sin ls) ze = (cos zs cos zd, cos zs sin zd, sin zs) cos ks = le*ze = b( (a cos Bo sin Co - cos ls cos ld)(cos zs cos zd) + (a cos Bo cos Co - cos ls sin ld)(cos zs sin zd) + (a sin Bo - sin ls)(sin zs) ) ks = arccos( b( (a cos Bo sin Co - cos ls cos ld)(cos zs cos zd) + (a cos Bo cos Co - cos ls sin ld)(cos zs sin zd) + (a sin Bo - sin ls)(sin zs) ) ) L = L'/ sin ks. Višina kraterja je: H = L * tan q = (L'/ sin ks) * tan q
    Sledi nekaj slik za boljšo prostorsko predstavo položaja Lune glede na Zemljeo in Sonce. Nastanek terminatorja (ločnica med dnevom in nočjo - zakaj ločnica ni ostra, se lepo vidi iz slike). Libracija od strani. Libracija od zgoraj. Iz: http://www.pacifier.com/~tpope/Moon_Page.htm




  • - 49 st. C na Komni v mrazišču Mrzla Komna
    9. januar 2009 zjutraj


    Tudi naš član Gregor Vertačnik je veliko prispeval k meritvam minimalnih temperatur in promociji meteorologije nasploh, tudi amaterske!

    V mraziščih na Komni je bila po treh letih sistematičnih meritev ponovno izmerjena najnižja temperatura v Sloveniji. Dosedanje raziskave kažejo, da v slovenskih mraziščih temperatura vsako leto pade pod -30^(o)C, glede na letošnje meritve, ko smo 9. januarja zjutraj izmerili -49,1^(o)C, pa je vse bolj očitno, da temperature lahko padejo celo pod -50^(o)C. Letošnji januar se je po nižinah začel z razmeroma mrzlim zimskim vremenom, ki je po dveh milih zimah živo srebro marsikje v nižinah zopet potisnil pod -15^(o)C. Meritve temperature zraka, ki jih zasebna skupina raziskovalcev mrazišč Slovenskega meteorološkega foruma v sodelovanju z Oddelkom za geografijo ljubljanske Filozofske fakultete in Gozdarskim inštitutom Slovenije sistematično opravlja od leta 2005, so znova privedle do izmere rekordno nizke vrednosti. Ko je bilo 2. marca 2005 izmerjenih -41,1^(o)C, 25. januarja 2006 pa -41,7^(o)C (o tem smo poročali tudi v prilogi Znanost), je tokrat temperatura v mrazišču Mrzla Komna 9. januarja padla še bistveno nižje. Za najnižjo izmerjeno temperaturo v alpskem prostoru še vedno velja tista iz avstrijskega mrazišča Grünloch (1270 m), kjer so leta 1932 izmerili -52,6^(o)C; v švicarskem mrazišču Glattalp (1850 m) so februarja 1991 namerili -52,5^(o)C.
    Najhujši mraz je na dnu
    Po večletnih sistematičnih meritvah v številnih mraziščih po Sloveniji in sodelovanju s tujimi raziskovalci smo razvili in postavili temelje metode meritev v odročnejših mikrolokacijah - mraziščih. V nekaterih mraziščih tako že četrto zimo zapored merijo samodejni registratorji temperature zraka in klasični minimalni termometri. Merilne naprave so nameščene v posebne zaklone, ki so bili razviti prav za tovrstne meritve. Ker samodejni digitalni registratorji merijo temperaturo zraka s časovnim korakom 15 minut, imamo poleg najnižjih vrednosti vpogled tudi v dinamiko ohlajanja. Natančnost samodejnih digitalnih registratorjev je pri nizkih temperaturah razmeroma majhna (pri temperaturi -40^(o)C po zagotovilih proizvajalca znaša napaka od -0,9 do +1,6^(o)C), zato smo poleg njih namestili še klasične minimalne termometre z natančnostjo 0,3^(o)C. Zakloni, ki se razlikujejo od standardne meteorološke hišice, k napaki minimalnega termometra prispevajo kvečjemu 0,8^(o)C.
    Najnižje temperature so bile pri nas izmerjene v mraziščih. Bistvena značilnost mrazišč je konkavna reliefna oblika, ki omogoča stekanje hladnega zraka s pobočij in njegovo nadaljnje ohlajanje. Lahko so manjših dimenzij, kot so na primer vrtače, poznamo pa tudi večja mrazišča, kot so uvale in kraška polja (najbolj znano pri nas je Babno Polje), alpske krnice, kraške udornice, konte ter drage. Za mrazišča je v jasnih in mirnih nočeh značilen pojav izrazitega jezera hladnega zraka. Takrat je na dnu mrazišča lahko več kot 30^(o)C hladneje kot na višjih pobočjih in zunaj mrazišča.
    Dosedanje meritve na Komni
    Potem ko je dr. Matej Ogrin 2. marca 2005 v mrazišču Mrzla Komna (1592 m) na Lepi Komni izmeril do tedaj rekordnih -41,1^(o)C, je bilo v začetku decembra istega leta za meritve na Komni izbranih več različnih mrazišč. Že konec januarja 2006 so naprave v mrazišču Mrzla Komna zabeležile novo najnižjo temperaturo; klasičen minimalni termometer je zabeležil -41,7^(o)C. V poletnem času smo zaradi primerljivosti meritev in sledenja mednarodno veljavnim standardom Svetovne meteorološke organizacije v enem od mrazišč namestili meteorološko hišico. S tem smo zagotovili primerljivost z meritvami na uradnih meteoroloških postajah. V zimah 2006/2007 in 2007/2008 zelo nizkih temperatur nismo zabeležili. Sicer se je večkrat ohladilo pod -30^(o)C, toda za padec do štirideset in več stopinj Celzija pod ledišče ni bilo pravih pogojev.
    Ameriški meteorološki model GFS je že v nedeljo, 4. januarja, kazal na izjemne razmere v noči z 8. na 9. januar. Po prehodu hladne fronte naj bi nad naše kraje s šibkimi do zmernimi vetrovi pričel dotekati zelo suh in hladen zrak, kar je obetalo hud mraz v sredogorskih mraziščih. Za odpravo oz. lov na hud mraz se je v okviru Slovenskega meteorološkega foruma odločila skupina »mraziščarjev«, kakor sebe imenujemo ljubitelji ekstremno nizkih temperatur v naših mraziščih.
    Mraziščarji na delu
    Na Komno smo prispeli v večernih urah 8. januarja. Pri Domu na Komni je bilo okoli -16^(o)C, v bližnjem mrazišču Luknja pa po osmi uri zvečer že -28,6^(o)C. Naslednji dan smo se še pred vzidom Sonca odpravili na Lepo Komno, v običajno najhladnejše mrazišče Mrzla Komna. Na Planini na Kraju ter pod Turškimi vratci, kjer se stikata Lepa in Spodnja Komna, je bilo na določenih mestih precej vetrovno. Pobočni nočni veter oziroma gornik, ki z Lepe Komne dovaja nad tlemi ohlajeni zrak, je bil tokrat pri -16^(o)C nenavadno močan, kar je naznanjalo izjemne razmere v Mrzli Komni. Že precej nad dnom mrazišča je temperatura začela hitro padati in postalo je jasno, da je minula noč prinesla nov rekord. Na dnu mrazišča je termometer 180 cm nad tlemi malo po osmi uri zjutraj kazal kar -43^(o)C. Minimalni termometer, ki označuje najnižjo zabeleženo temperaturo za neko obdobje, je za minulo noč pokazal neverjetnih -49,1^(o)C! Navdušenje ob novem neuradnem slovenskem rekordu je bilo nepopisno. Hud mraz je vztrajal vse dopoldne, saj smo nekaj po 10. uri v mrazišču Luknja ter sredi dneva v mrazišču na planini Govnjač namerili še vedno zelo mrzlih -36^(o)C.
    Mrzal Komna. 9. jan. 2009
    * Komna v jutranji zarji – Valovito površje skriva mrzle kotanje in doline, kot je Mrzla Komna. Foto: Gregor Vertačnik



  • Snežne kepe in kraterji
    - 24. 11. 2008


    Eden lepših dogodkov v zimskem času je kotaljenje snega na terasi šole v velike kepe (50 kg ni nič posebnega) in nato ponavljanje Galilejevih eksperimentov prostega pada iz šolske terase. V bistvu so taki eksperimenti, če smo pošteni, del vsakega odraščanja, a v resnici nam je tako "igranje" blizu do konca naših dni. Pri krožku pa predvsem opazujemo, slikamo, poslušamo posledice padcev. Kraterji, ki tako nastanejo, so izjemno verna slika kraterjev na Luni, Zemlji, drugje v vesolju. Sama dinamika je zelo zapletena, nekaj tega smo ujeli na slikce, foto Klemen Blokar, 24.11.2008. Kraterji dobijo na sredi značilen hrib, več ali manj okrogle rob, sama kinetična energija radialno izvrženih koščkov snega in ledu pa oblikuje značilne žarke (marjetice) - v okolici kraterja se tako pojavijo radialni kraki (sledi), kot jih recimo opazimo pri kraterju Tycho Brahe. Nadrealističen se zdi tudi sam zvok ob padcu snega. Tisto kar nam nudi šolsko dvorišče, omejeno z dveh strani (jugozahodne in severozahodne), je imeniten učinek interference zaradi odbojev zvoka od 20 m visokih sten. Seveda so razmere pri trkih asteroidov s planeti ali njihovimi lunami precej drugačne, hitrosti, mase in posledično kinetične energije so večje in med trkom pride tudi do taljenja površine. No sneg je kljub vsemu najenostavnejši in najpriročnejši pripomoček za približno ponazoritev nastanka kraterjev. Zaradi podnebnih sprememb je zmeraj manj sneženih zim.

    Spodnji sliki sta kvazi animirani, z miško gres na sliko, nato nanjo klikneš, tako dobiš dinamično zaporedje nastanka kraterja iz snega.






    Sledijo zaporedne slike zgornjih animacij.


















    Petrova animacija nastanka kraterja iz leta 1998.
    Ostale animacije.

    Shematični prikaz dogajanja med trkom, nastankom kraterja. Pritiski, ki nastanejo zaradi trka telesa iz vesolja s površino planeta, lune, so tudi do 1TPa = 1012Pa (to je nekaj 10 000 x večji pritisk kot na dnu oeanov), sproščena energija pa je primerljiva z eksplozijami nekaj atomskih bomb. Seveda je vse odvisno od velikosti in hitrosti telesa ki trči s planetom ali luno. Visoki pritiski in posledično visoke temperature povzročijo taljenje materiala (na slikah označeno z "melt"). Hkrati se del materiala pod pritiskom izvrže v okolico. Površina se delno prožno deformira, kar povzroči odboj. Centralni odboj večinoma pusti za sabo značilen hrib sredi nastalega kraterja. Na Zemlji erozija in vegetacija poskrbita, da se kraterji sčasoma zlijejo z okolico, na Luni, kjer ni ozračja in rek, pa kraterji dlje časa ohranijo obliko - tudi majhni, ki na Zemlji takoj izginejo. Kar nekaj kamnov in kometov, ki frčijo po Osnčju, polovi Jupiter s svojo maso, močno gravitacijo (16.-22. julij 1994 trk kosov kometa Shoemaker-Levy z Jupitrom), nekateri ga zato imenujejo tudi angel varuh manjših planetov.















    Slikice iz: http://en.wikipedia.org/wiki/Chicxulub_crater




  • Opazovanja na terasi Gimnazije - skupina iz OŠ Vodice - 19. 11. 2008




    Obiskali so nas nadarjeni učenci OŠ Vodice, pod vodstvom mentorice prof. Andreje Bečan - sreda 19.11.2008 ob 18. uri. Opazovali smo: Jupitra in njegove lune, dvojno zvezdo Albireo, galaksijo M31, planetarno meglico M57, ter nekaj lepših ozvezdij. Po nebu smo potovali z laserjem. Opazovanja so potekala do 19:30. ure. Na karti Lune smo poiskali krater Vega in Štefana na "zadnji" strani. Najbolj jih je očaral Jupiter, dvojna zvezda Albireo in seveda laserček.
    Potežkali so zrcalo nastajajočega teleskopa, se čudili stereo-fotografiji in se seznanili z astronomijo na medmrežju. Podarili smo jim še dva plakata MLA2009, povedali nekaj osnovnih informacij o Mednarodnem letu astronomije 2009, o Galileju in začetkih astronomskih opazovanj pred 400 leti, kako je nastal teleskop, itn. Na koncu smo si ogledali še terarij. Bili so pridni in radovedni.
    Zorko V. in Peter M.



  • Mednarodno leto astronomije 2009 (MLA2009)
    IYA2009 - International Year of Astronomy 2009
    1609 - 2009



    Leto 2009 so Združeni narodi, UNESCO in IAU (The International Astronomical Union) posvetili astronomiji (International Year of Astronomy 2009 - IYA2009). Zgoraj je slovenski logo za "Mednarodno leto astronomije 2009".

    IYA2009 - Mednarodno leto astronomije 2009 je posvečeno 400-ti obletnici prvih astronomskih opazovanj s teleskopom, ki jih je opravil znameniti astronom Galileo Galilei (15. 2. 1564 – 8. 1. 1642). To je bil velik korak na poti do razumevanja vesolja.

    Vsekakor pa je potrebno poudariti, da so tudi opazovanja neba brez optike (od antike do renesanse), prispevala veliko v mozaik astronomske znanosti - Tycho Brahe, rojen Tyge Ottesen Brahe (14. 12. 1546 – 24. 10. 1601), je s svojimi klasičnimi opazovanji lege Marsa (brez daljnogleda) omogočil izjemnemu Johannesu Keplerju (27. 12. 1571 – 15. 11. 1630), da je iz meritev lege Marsa izpeljal nebesno mehaniko, ki je še danes temelj vseh opazovanj, napovedovanj vesoljskih dogodkov, prehodov, mrkov, vesoljskih poletov, itn. Newton, Hook, Vega, Stefan, Einstein, ..., so gradili na temeljih, ki so jih postavili Sumerci, Grki, Herman iz Korintie, Kuzanski, Brahe, Kopernik, Kepler, Galilei, ....

    Vodilna misel na plakatu je: "Vesolje je nad tabo, odkrij ga."

    Več informacij je na:
    IYA2009 - International Year of Astronomy 2009 - UNESCO.

    Koordinatorja mednarodnega leta astronomije za Slovenijo sta dr. Andreja Gomboc in Uros Kostic, glej:
    www.astronomija2009.si - IYA2009


    Teleskop, ki ga je izdelal Galilej (sam je brusil leče) in ga je, nadvse pronicljivo, takoj usmeril k nebesnin telesom.

    Galilejeve skice opazovanj Jupitrovih lun iz leta 1610.


    Galilei skicira Sonce vsak dan, od 2. do 26. junija 1612. Danes smo njegove skice animirali, res prepričljiv dokaz, da se Sonce premika, vrti. Iz:
    http://www.thursdaysclassroom.com/index_03feb00.html
    http://www.law.umkc.edu/faculty/projects/ftrials/galileo/galileo.html

    Velikemu Galileiju se je papež Poljak Karol opravičil, ker je bil sodni postopek, s strani cerkve, proti Galileiju potvorjen, nepravilen in krivičen (Galileo Galilei je moral svoja stara leta preživeti v hišnem priporu). Zanimivo, znanstveno pot je Galileiju tlakoval še en veliki Poljak, Nikolaj Kopernik. Krog se je tako sklenil - in vendar se premika, vrti, je izjavil Galilei (E pur si muove). Zanimivo, ne Kepler in ne Kopernik, zaradi svojega znanstvenega dela, nista imela težav s cerkvenim pravom (Kepler je bil protestant, a je delal pri katoličanih in celo z jezuiti). Svet je poln znanstvenih in medčloveških skrivnosti - protislovijh.

    Članek - 400 LET PO GALILEJU
    (Spika, oktober 1997)
    - zdi se, da je po enajstih letih viden napredek (nova društva, krožki, astronomija kot izbirni predmet) - ni pa vse tako kot bi si želeli.





  • Predstavitev dosezkov teleskopa Hubble - 400 let po Galileju (MLA2009)




    Ekipa iz 2005.




    Za astronomski krožek: ZORKO Vičar

    E-POŠTA, RFC-822: Zorko.Vicar@guest.arnes.si


    Nazaj na aktualno stran.
    Nazaj na domačo stran.