Mame proti vinjenim voznikom!
(e-posta)
Sign and send ! PODPIŠI IN POŠLJI NAPREJ !
Mame proti vinjenim voznikom!
English Prevod v Slovenščino
--------- ----------------------
I went to a party, Odšla sem na zabavo
And remembered what you said. in se spomnila, kaj si mi naročila.
You told me not to drink, Mum Mama, naročila si mi, da naj ne pijem alkohola,
So I had a sprite instead. pa sem zato popila sprite.
I felt proud of myself, Bila sem ponosna na sebe,
The way you said I would, kot si tudi ti dejala, da bom,
That I didn't drink and drive, saj nisem pila in vozila,
Though some friends said I should. čeprav so nekateri prijatelji rekli, da bi lahko.
I made a healthy choice, Izbrala sem zdravje
And your advice to me was right, in tvoj nasvet je bil pravi.
The party finally ended, Zabava se je končala
And the kids drove out of sight. in mladi so odšli.
I got into my car, Sedla sem v svoj avto,
Sure to get home in one piece, prepričana da bom prišla domov v enem kosu,
I never knew what was coming, Mum – nisem vedela kaj me čaka, mama,
Something I expected least. – - nekaj, kar sem najmanj pričakovala.
Now I'm lying on the pavement, Sedaj ležim na pločniku
And I hear the policeman say, in slišim policaja kako govori,
The kid that caused this wreck fant, ki je povzročil nesrečo
was drunk, je bil pijan,
Mum, his voice seems far away. Mama, njegov glas se mi zdi tako daleč.
My own blood's all around me, - Lastna kri je povsod okrog mene,
As I try hard not to cry. – močno se trudim zadržati jok,
I can hear the paramedic say, - slišim zdravnika reševalca kako govori,
This girl is going to die. – to dekle bo umrlo.
I'm sure the guy had no idea, Prepričana sem, da se fantu niti sanjalo ni,
While he was flying high, ko je v deliriju divjal,
Because he chose to drink and drive, da bom, zaradi njegove izbire, da vozi vinjen,
Now I would have to die. jaz sedaj morala umreti.
So why do people do it, Mum - Zakaj vendar ljudje to počnejo, mama,
Knowing that it ruins lives? saj vedo, da to uničuje življenja?
And now the pain is cutting me, In sedaj me bolečina reže,
Like a hundred stabbing knives. kot da bi me prebadalo sto nožev.
Someone should have taught him, Nekdo bi ga moral naučiti,
That it's wrong to drink and drive. da je zelo narobe piti in voziti.
Maybe if his parents had, Mogoče, če bi to storili njegovi starši,
I'd still be alive. bi jaz še zmeraj živela.
My breath is getting shorter, Mum - Moji vzdihljaji so vse krajši, mama,
I'm getting really scared. – grabi me globok strah,
These are my final moments, to so moji zadnji trenutki,
And I'm so unprepared. – jaz sem pa tako nepripravljena.
I wish that you could hold me Mum, - Želim si, da bi me močno objela mama,
As I lie here and die. – ko tukaj ležim in umiram.
I wish that I could say, Želim si, da bi ti lahko povedala:
'I love you, Mum!' "Rada te imam, mama!"
So I love you and good-bye. Tako te imam rada, zBogom.
MADD (Mothers Against Drunk Drivers) IS HOPING TO GET 5,000 SIGNATURES
ON THIS,
MADD .
THEN PASS IT ON TO SIGN. – When this petition has reached 5,000,
please return it to:
MADD
P.O . Box 541688
Dallas , TX75354-1688
1-800... ( 1-8... )
MADD
P.O . Box 541688
Dallas , TX75354-1688
1-800... ( 1-8... )
If you receive this petition and do nothing but delete it, your
selfishness knows no bounds.. Signing is such a small effort to make.
After you have read the poem, please add your name at the bottom. And
never forget,
DON'T EVER DRINK AND DRIVE , not even once, thinking that it won't
matter. IT DEFINITELY WILL MATTER!!!
How to set it up:
* Click on Forward
* SIGN YOUR NAME AT THE BOTTOM .
* Then send it to everyone you know.
THE NAMES:
1.. Adam Ross Kalesperis
2. Deanne Perozzi
3. Raphal Nash
Stara dobra Luna -
14. 4. 2008
Luna -
14. 4. 2008 - posnel
dijak Matej Galič - dig. fotoaparat Canonom 400d v gorišču teleskopa
MEADE LX 200 10 palcev / 10, gorišče 2500 mm.
Luna -
14. 4. 2008 - posnel
dijak Matej Galič - dig. fotoaparat Canonom 400d v gorišču teleskopa
MEADE LX 200 10 palcev / 10, gorišče 2500 mm. Izrez dramatično osenčenega
kraterja Clavius.
Astronomija in kemija v slovenščini iz leta 1870 - Shoedler
Šentviški astronomi smo ponovno odkrili Shoedlerja
- knjigo sedaj proučujejo ostali slovenski astronomi.
Doslej neznana knjiga (Astronomija in kemija iz leta 1870)
- odlična vsebina in zanimiv jezik. Nekaj preslikav.
Še danes se težko najde tako praktičen učbenik (leto 1870).
Mnogi slovenski avtorji iz prve polovice 20. stoletja
so črpali iz te knjižice.
3D - fotografija
stereoskopija
Stereo fotografija [Zorko in Ana Vičar] (Programa za 3D fot. sta na:
ANAGLYPH MAKER
in zahtevnejsi StereoPhoto Maker.
Se nekaj povezav na 3D strani:
- izračun baze, premika kamere
- astro 3d
- astro 3d Luna
- Stereoscopic Animated Hypercube
- vaja 1 iz 3D fotografije, 31.3.2008 (pogled na teraso - ena najbolj razglednih teras)
Navdušena fotografa
- vaja 1 iz 3D fotografije, 31.3.2008
Zgornjo posrečeno 3d fotografijo mi je poslal Stane Bozič
(njegova prva - bravo)
- 3.4.2008.
---------------------------------------------------
Člani skupine Repatice in kometi
- vaja 1 iz 3D fotografije, predavanja 26.3.2008
Člani skupine Repatice in kometi
- vaja 2 iz 3D fotografije, predavanje 26.3.2008
Za gledanje potrebujete stereo (3D) očala -
Andrej - zvezde nad Egiptom
Meteorit (IZPODNEBNIK) iz Avč - 100 let padca
31. marec 1908 - 2008
Vabljeni na prireditev ob stoti obletnici padca
meteorita Avče, ki bo v soboto, 29. 3. 2008, v Avčah s pričetkom ob 14.00.
Šentviški astronomi smo se udeležili
prireditve ob stoti obletnici padca
meteorita Avce, sobota 29. 3. 2008, v Avcah
(udeleženci: Gregor V., Franc V., Peter M., Zorko V.).
Bilo je imenitno - malo je ponagajal dež, a bolje
kot meteoriti - izpodnebniki. Na razstavi smo namreč, med drugim,
iz starih učbenikov izvedeli, da smo včasih Slovenci uporabljali
res izvirno ime za meteorit - to je izpodnebnik.
Nič ne bi bilo narobe, če bi se to ime spet
obudilo.
Upamo, da bodo tudi šole počasi začele obiskovati
ta imeniten kraj Avče, in
da se bodo otroci tako bolj zanimali za naše kraje, dogodke,
naravoslovje, ...
Res imeniten dogodek!
Med prireditvijo v Avčah - 29. marec 2008 (meteorit 100 let).
Minister J. Podobnik je nagovoril občinstvo pred gasilskim domom.
Ta fotografija, posneta v dvorani nad gasilskim domom v Avčah pa kaže
Dragana Božiča iz Ljubljane (po materi iz Avč), ki zelo doživeto
razlaga spoštovanim gostom vsebino panojev, za katere je pridobil
največ literature prav on. Gostje so: župan občine Kanal Maffi,
poslanec NSI Testen, minister J. Podobnik, podpredsednik državnega
zbora Vasja Klavora - 29. marec 2008 (meteorit 100 let).
Eden izmed zgovornejših plakatov iz razstave o meteortih (IZPODNEBNIKIH)
- Avče, 29. marec 2008 (meteorit 100 let).
Otroci so prispevali k praznovanju svoje zanimive
likovne podobe padca meteorita
- Avče, 29. marec 2008 (meteorit 100 let).
Od leve proti desni - Peter M., gostitelj Miran L. Božič, Franc V., Gregor V. pred odlitkom IZPODNEBNIKA
- Avče, 29. marec 2008 (meteorit 100 let). Veliko so k tej prireditvi in promociji meteorita prispevali
bratje Božič - trojčki (Miran, Dragana in Zoran Božič, so prispevali gradivo za razstavo in katalog).
Foto: Zorko Vičar.
Gospod Miran Božič mi je poslal še umetniško upodobitev dogodka, sliko
- očividca padca
kometa (Ivan Kolenc s sinom) - avtor slike: Franci Gros, marec 2008.
Meteorit iz Avč, 1230 g, maks. razsežnost 11 cm, ledvičasta oblika,
železni heksaedrit, meteorit iz skupine IIAB (sestava, mineral kamacit, ki vsebuje:
zlitina železa in manj kot 7,5 % niklja,
galij [58,1 dnm],
germanij [182 dnm],
iridij [57 dnm],
[5,49 % niklja ???]).
Povzeto po ŽIT in po: http://www2.pms-lj.si/oddelki/mineralogija/meteoriti.html
V rev. Življenje in tehnika (ŽIT 2007, 3.65 eur, letnik LVIII,
stran 40 ..., avtorji M.L., Z. in D. Božič)
je izšel izjemno zanimiv članek o meteoritu iz Avč.
Avče so na s. Primorskem - dolina Soče, očividca 31.3.1908 Ivan Kolenc s sinom,
meteorit sta izkopala očividec Ivan Kolenc in Matija Šuligoj - mislila sta,
da je topovski izstrelek, lokacija, senožet Martina Križniča (Movronov boršt).
Cestitam Gregorju Vertačniku, da nam je o meteoritu, že leta 2007,
poročal na predavanju.
Glejte tudi:
http://www2.pms-lj.si/oddelki/mineralogija/meteoriti.html
Na ozemlje današnje Slovenije je padel meteorit
leta 1908 in sicer v neko senožet pri vasi Avče
na severnem Primorskem. Danes ga hranijo v
Prirodoslovnem muzeju na Dunaju. Foto in zbirka: (c)
Prirodoslovni muzej Dunaj / Natural History Museum,
Vienna Ob 100. obletnici padca meteorita načrtujeta
Krajevna skupnost Avče in Športno-kulturno-turistično
društvo Avče marca 2008 več prireditev. Za več informacij se
povežite z dragan.bozic@telemach.net
Neverjetno je, da v slovenskih učbenikih
padec meteorita iz 31.3.1908
sploh ni omenjen - dogodek sploh ni v zavesti Slovenije, kraja - Avč, itn,
čeprav je v tuji literaturi omenjen. To samo kaže,
da smo pol država - ki ne zna ali pa ji ni dovoljeno,
da se ukvarja z lastnim izročilom, dogodki, misleci,
znanstveniki, raziskovanjem ...
No zadeve se v zadnjih letih (predvsem po letu 1991 in posebej po letu 2004)
rahlo izboljšujejo,
upam de se ta tok ne bo prekinil ...
Koordinate AVČ:
- GK-D48: y = 398400.4 x = 107084.4 z =~ 185 m
- geografske koordinate:
gdol = 13° 41' 9"
gširi = 46° 6' 2"
Članek - Delo (27.3.2008) - avtor gospod Zoran Božič nam je dovolil objavo
Edini slovenski meteorit - zgolj lokalnega ali širšega pomena?
(ob stoti obletnici padca meteorita Avče)
Čeprav sodi padec avškega meteorita med najbolje dokumentirane padce železnih meteoritov na svetu, je bil ta kilogramski kos železa, ki ga kot veliko dragocenost hrani Naravoslovni muzej na Dunaju, od prve svetovne vojne pa vse do lanske jeseni (razen dveh kratkih omemb leta 1962 in 2001) v slovenski strokovni javnosti povsem prezrt. K ponovnemu "življenju" so ga obudili bližajoča se stota obletnica padca in članka Meteoriti ter Meteor ali topova kroglja v septembrski in oktobrski številki revije Življenje in tehnika.
Padec z jasnega neba in odmevi nanj
V torek, 31. marca 1908, je domačin iz Avč Ivan Kolenc opravljal spomladanska dela v svoji senožeti približno pol ure iz vasi, ko je malo pred deveto uro zjutraj treščilo v 40 metrov oddaljeno jablano, stoječo na sosednjem zemljišču Martina Križniča. Kolenc, ki ga je spremljal šestletni sin, se je prestrašil in odhitel domov, popoldne pa se je s sovaščanom vrnil na mesto padca in izkopal neznani kovinski predmet. V Avčah so železno kepo ledvičaste oblike izmerili in stehtali ter jo zaradi domneve, da gre za topovsko kroglo iz Italije, predali na orožniški postaji v Ročinju. O tej domnevi so v naslednjih treh dneh zavzeto poročali tedanji slovenski časniki, goriški nacionalistični Il gazzettino popolare pa jo je razglasil za provokacijo in prvoaprilsko potegavščino. Kmalu se je izkazalo, da gre za padec meteorita, in "avško železo" je preko Trsta romalo na Dunaj, kjer so najditelja in lastnika zemljišča tudi poplačali.
Dosedanja znanstvena spoznanja
Tedanji direktor Mineraloško-petrografskega oddelka Naravoslovnega muzeja na Dunaju Friedrich M. Berwerth je imel že 11. junija 1908 na Cesarski akademiji znanosti predavanje O padcu železnega meteorita pri Avčah v dolini Soče, ki je bilo kasneje tudi objavljeno v akademijskem vestniku. Berwerth v razpravi domneva, da gre da "gre pri železu iz Avč enako kot pri tistem iz Quese za oktaedrično železo, ki se je odkrhnilo od nekega večjega kosa železa po ploskvah oktaedra". Iz natančnega opisa zunanjosti meteorita izhaja, da so spremembe na površini posledica taljenja, iz usmeritve talilnega toka pa je razviden celo položaj meteorita med padanjem. Berwerth je dal kasneje predmet prečno prerezati in iz profilne ploščice se lepo razbere žgalno skorjo, žgalni pas in Neumannove črte, kar vse dokazuje, da gre v resnici za meteorit in ne za navaden kos železa ali celo za topovsko kroglo. Čez slabih sedemdeset let je v Združenih državah pri založbi UCP izšel zajeten leksikon železnih meteoritov Vagna F. Buchwalda (Handbook of Iron Meteorites), kjer je v prvem od treh zvezkov natančno opisan tudi avški primerek. Buchwald uvršča meteorit Avče med heksaedrite (mineral kamacit, zlitina železa in manj kot 7,5% niklja) in prvi po drugi svetovni vojni pravilno postavlja mesto padca na območje Slovenije v okviru tedanje federativne Jugoslavije. Avški meteorit je dandanes tudi dobro kemično raziskan, in sicer vsebuje poleg železa še 5,5% niklja in sledove germanija, galija in iridija.
Pomen avškega meteorita
Že Berwerth se je zavedal njegovega velikega pomena (tedaj je bil eden od treh opazovanih in najdenih železnih meteoritov, ki so v poldrugem stoletju padli na območje avstro-ogrske monarhije), zato je takoj opravil telegrafska poizvedovanja na orožniških postajah, določil zemljepisne koordinate mesta padca in poskrbel za zapisnik pričevanja najditelja Kolenca. Tudi Buchwald leta 1975 na koncu leksikonskega članka omenja, da spada meteorit Avče "med nekaj pristnih heksaedritnih padcev", zato priporoča nadaljnja raziskovanja in analize. Ker gre po njegovem mnenju za "dobro dokumentiran padec", poočita prvemu raziskovalcu Berwerthu, da ni širše raziskal vseh pričevanj in s tem bolje pojasnil okoliščin padca.
Dragoceno dokumentarno gradivo
Niti Berwerth niti Buchwald pa se nista zavedala, da obstaja dokumentarno gradivo, ki lahko pojasni marsikatero okoliščino, in sicer dnevne novice v tedanjih časnikih. V dneh od 2. do 11. aprila 1908 je v goriških (Soča, Gorica, Primorski list in Il gazzettino popolare), tržaških (Edinost in Zarja) ter ljubljanskih (Slovenec in Slovenski narod) časnikih izšlo okoli dvajset vesti, ki se nanašajo na avški meteorit in morda z njim povezane naravne pojave. Razen ene objave so vse vesti v slovenščini, saj je bil Trst preveč oddaljen od mesta padca, goriški italijanski časniki pa so praviloma prinašali dnevne vesti iz furlanske nižine, Trsta in Istre in niso posegali na slovensko poselitveno območje. Osrednjeslovenski Slovenec je večinoma ponavljal novice s Primorskega, dragocena pa so pričevanja o dogajanju na Gorenjskem in Koroškem. Ti dokumentarni zapisi imajo predvsem pojasnjevalno znanstveno vlogo, obenem pa opozarjajo na tedanje politične razmere in celo na tedanjo vraževernost.
Smer padanja meteorja
Berwerth v svojem predavanju navaja poročilo orožniškega poveljstva iz Kanala, po katerem je najditelj Kolenc "slišal šum padajočega meteorja iz severozahodne smeri". Ta trditev se mu zdi v nasprotju z drugo Kolenčevo izjavo, da "je bila votlina, ki jo je v zemlji naredil meteorit, usmerjena proti jugozahodu", pri čemer Berwerth ne upošteva dejstva, da je udarec v 5 centimetrov debelo jablanovo vejo lahko spremenil smer padca. Prvi dve novici z dne 2. aprila govorita o "smeri od italijanske meje mimo Ročinja" (Soča) oziroma trditvah nekaterih ljudi, da "je prišlo od severne, drugih pa, da od zahodne strani" (Primorski list). Zato je povsem logično, da so številni ljudje najprej pomislili na "topovsko krogljo iz Italije". Kasnejše vesti od 4. do 8. aprila pa navajajo mnenje opazovalcev, da so slišali meteor tudi v Tolminu, Idriji, Bohinju in celo v Kamni Gorici pri Radovljici (Soča in Slovenec). Če to drži, je padal meteor od severovzhoda proti jugozahodu (veja očino ni vplivala na smer padca), nekako v zračni črti Pliberk na Koroškem - Radovljica na Gorenjskem - Kanal na Primorskem. Morda potrjuje to ugotovitev tudi zanimiva vest iz Dravske doline na Koroškem (Slovenec, 3. april), da se je približno dvanajst ur pred padcem meteorita Avče "kake dve ure videla na nočnem nebu približno en meter široka obla žarkov, ki se je v daljnem loku pomikala".
En meteor - več meteoritov?
Večkrat se zgodi, da meteor v zraku eksplodira in pade na zemljo več njegovih delov. Tako je bilo pri svetovno znanem padcu meteorita v Hrašćini pri Zagrebu leta 1751, pri padcu bolida pri mestecu Perm v Rusiji leta 1891 (posamezni kosi kamnitega meteorita so tehtali od enega do 300 kilogramov) in pri ognjeni krogli, ki je 25. julija 2007 padla 15 kilometrov jugovzhodno od Kočevja. Berwerth poroča, da je Kolenc 31. marca 1908 ob 8.45 najprej "slišal eksplozijo v zraku". Prve dnevne novice omenjajo "pok" (Primorski list), "močan pok, podoben strelu iz topa" (Edinost) in "eksplozijo" (Il gazzettino popolare). Ker je po pričevanju Kolenca prišlo do eksplozije več kot dve minuti pred padcem, lahko domnevamo, da je pri hitrosti, manjši od zvoka, meteor razpadel na več kosov v oddaljenosti od 20 do 40 kilometrov od Avč. Zato je povsem možno, da je padlo na zemljo več meteoritov, od katerih je bil po srečnem naključju najden samo avški. Na to možnost kažeta novici, da "je padel kos meteornega železa tudi nekje blizu Tolmina" in da "je bil to najbrže drugi meteor, ne oni pri Avčah" (Soča, 4. april) ter da "so po Vipavskem isti dan in ob isti uri slišali bobnenje v Čavnu, kakor bi se gora posipala, in videli so tudi dim v smeri proti Avčam" (Primorski list, 9. april).
Hitrost padanja meteorjev
Tudi pa Buchwaldovem mnenju se je Berwerth prehitro zadovoljil z ugotovitvijo, sa "tudi nadaljnja poizvedovanja ne bi dala nobenih uporabnih podatkov glede naklona tirnice in hitrosti meteorita". Pri tem ne gre spregledati dejstva, da so bila Berwerthu neposredno dostopna samo poročila orožniških poveljstev v nemščini, ne pa tudi dnevne novice, ki so bile vse (razen ene italijanske) zapisane v slovenščini. Prav Berwerthovo predavanje pa v povezavi z uporabnimi podatki iz dnevnih vesti omogoča osvetliti tudi ti dve pomembni okoliščini padanja meteorja. Odvisno od smeri leta glede na gibanje Zemlje imajo meteoroidi ob vstopu v atmosfero hitrost od 10 do 70 kilometrov na sekundo. Pri izjemno velikih masah (nad 1000 ton) naše ozračje ne more bistveno zmanjšati hitrosti meteorja, tako da je po izračunih znanstvenikov železni meteorit premera 25 metrov, ki je pred 25.000 leti napravil znani Berringerjev krater v Arizoni, priletel z velikansko hitrostjo od 15 do 20 kilometrov na sekundo in ob padcu sprostil energijo, 600-krat večjo kot ob padcu atomske bombe na Hirošimo. Povsem drugače je pri manjših masah, ko se ob vstopu v stratosfero (okoli 100 kilometrov nad površino Zemlje) zaradi velike hitrosti in zračnega upora površina meteorja močno segreje in začne izparevati, ionizirani plini pa oddajajo svetlobo. Če je meteor svetlejši od Venere, tretjega najsvetlejšega nebesnega telesa, gre za bolid ali ognjeno kroglo, njegovo padanje pa običajno spremlja zvok, podoben grmenju. Tak meteor do pristanka na zemlji izgubi tudi do 98 odstotkov svoje mase (to pomeni, da je petdesetkilski meteorit Hrašćina ob vstopu v atmosfero lahko tehtal dve toni in pol), predvsem pa se mu tudi bistveno zmanjša hitrost.
Avški meteorit v ozračju
Po dostopnih podatkih lahko sklepamo, da je avški meteorit priletel v Movrnov boršt s hitrostjo, manjšo od zvoka. Pri tem nam še najmanj pove dejstvo, da se je zapičil samo 30 centimetrov globoko v zemljo, saj gre za zemljišče, na katerem se v tej globini nahajajo tudi kosi skal, tako da je večjo globino poleg veje lahko preprečil tudi udarec ob kamen (ne glede na to pa je avški meteorit vključen v raziskavo ameriške državne akademije znanosti o doseženih globinah pri padcih železnih meteoritov na zemljo). Berwerth navaja, da je Kolenc po eksploziji slišal dveminutno "žvižganje in šumenje", da pa "pojava meteorja na nebu ni videl in da tudi ni opazil nobenega pojava svetlobe", kar se zdi zanimivo tudi Buchwaldu. Značilno je, da tudi vse časopisne vesti govorijo zgolj o "šumnem brizganju", "brenčanju v zraku", "šumenju" (Soča in Primorski list, 2. april), "močnem šumenju in žvižganju, kakor da bi kak mogočen plaz se drvil z visoke planine v nižavo (Soča, 4. april), "silnem gromenju čez Jelovco" (Slovenec, 8. april), "bobnenju v Čavnu, kakor bi se gora posipala" (Primorski list, 9. april) ter o "votlem podzemnem bobnenju" (Zarja, 11. april), niti ena pa ne omenja nikakršnega svetlobnega pojava. To pomeni, da se meteor ni gibal tako hitro, da bi pred seboj potiskal ionizirane pline (pri tem ne gre za to, da svetloba zaradi padanja podnevi in ob jasnem vremenu ne bi bila vidna, saj je "kočevski" meteor z dne 25. julija 2007 padel točno opoldne, oranžna sled pa je bila vidna še dve minuti po preletu), bil pa je vseeno dovolj velik, da je povzročal zastrašujoč šum, kar podpira tudi domnevo o njegovem razpadu v zraku. Relativno majhno hitrost gibanja potrjuje tudi vest iz Kamne Gorice, da so delavci na polju "strme obstali ter z delom prenehali, pričakujoč po 16 do 20 sekundnem gromenju, da se zemlja strese (Slovenec, 8. april). Ključni dokaz, da je imel meteorit Avče ob padcu hitrost, manjšo od zvoka, pa je Berwerthova navedba, da je žvižganje in šumenje "trajalo več kot dve minuti", nakar je Kolenc videl, da je odlomilo vejo jablane in "kako so se pod drevesom pojavili oblaki zemljenega prahu". Če bi bila hitrost padanja večja od zvoka, bi Kolenc najprej zagledal lom veje in oblačke prahu, po tem pa še vedno slišal tudi žvižganje in šumenje.
Naklon tirnice, manjši od 15 stopinj
Če upoštevamo kot zanesljiv podatek smer padanja Pliberk - Radovljica - Kanal, nam dnevne novice pomagajo določiti naklon tirnice, saj lahko Avče kot mesto padca povežemo s Kamno Gorico pri Radovljici, od koder so najbolj oddaljene vesti o slušni zaznavi meteorja. Upoštevajoč dejstvo, da je med Avčami in Kamno Gorico okoli 50 kilometrov zračne črte, bi ob 45 stopinjah naklona tirnice meteor preletel Kamno Gorico v višini 50.000 metrov. Zdi se povsem nemogoče, da bi železna masa, tudi če bi tehtala eno tono, v taki višini povzročala tako silen hrup, kot ga omenjajo časopisne vesti (ustno izročilo iz Kamne Gorice pravi, da so vaščani še tri dni po preletu meteorja organizirali nočne straže, boječ se potresa), tako da je bolj verjetno, da je meteor letel največ 15.000 metrov visoko, kar pa pomeni naklon tirnice, nižji od 15 stopinj. Taka ugotovitev pa se povsem ujema tudi z domnevno nizko hitrostjo meteorja, ki bi v primeru navpičnega padca za prelet stratosfere in troposfere potreboval okoli 100 kilometrov, v primeru 15-stopinjskega naklona pa več kot 500 kilometrov, tako da je bil 50 kilometrov pred padcem že močno upočasnjen. In čeprav je njegov padec v Movrnov boršt pri Avčah skoraj zanetil vojaški obračun med Italijo in Avstro-Ogrsko, je danes veliko pomembnejše dejstvo, da je ta kilski kos železa vendarle tudi skromen prispevek Slovencev k svetovni znanosti.
Zoran Božič
Nova Gorica, 2. 3. 2008
Gospod prof. Dr. Dragan Bozic
(Institut za arheologijo ZRC SAZU) je julija 2009 napisal še en imeniten članek o
meteoritu iz Avč. Opozoril me je, da je tudi
gospa Linda Martel napisala zanimiv članek, ki si ga lahko vsak
prebere na spletnih straneh Odkritja raziskav planetarne znanosti
(PSRD - Planetary Science Research Discoveries
-
http://www.psrd.hawaii.edu/May09/Meteorites.Vienna.Museum.html
).
V njem med drugim piše, da dunajska zbirka meteoritov šteje okoli 8.500 primerkov z
okoli 2.400 najdišč. V dvorani meteoritov pa je razstavljenih okrog 5.000 vzorcev,
ki pripadajo okoli 1.000 različnim meteoritom. Začetki zbirke segajo v 18. stoletje,
ko je Avstriji vladala cesarica Marija Terezija. Zelo zanimivo je besedilo o začetkih meteoritike,
ki nas pouči, da je med znanstveniki šele okrog leta 1800 prevladalo prepričanje, da so
meteoriti zunajzemeljska snov.
Sledi predstavitev vsega petih meteoritov, ki so Martelovo očitno najbolj očarali.
Med njimi je tudi Meteorit iz Avč, prav imenitno.
Besedilu je dodala fotografijo meteorita na razstavi v dunajskem muzeju in
sliko razglednice s simulacijo leta meteorita nad Avčami, ki jo je lansko leto
izdalo Športno-kulturno-turistično društvo Avče. Sliko je prenesla s spletnih strani
astronomskega krožka Gimnazije Šentvid
(, prispevek 21).
Linda Martel na Havajskem inštitutu za geofiziko in planetologijo pri Univerzi na Havajih
v Honoluluju od leta 1993 raziskuje meteorite, Luno in Mars.
Opazovanje nočnega neba na Prevorju v bližini Šentjurja pri Celju v petek, 28.
marca 2008
Opazovanje nočnega neba na Prevorju (550 m) v bližini Šentjurja pri Celju v petek, 28.
marca 2008. Organizatorji in gostitelji so za primer
morebitnega slabega vremena pripravili zanimiv program.
Udeležili so se ga tudi Šentviški astronomi: Jure Varlec, Klemen Blokar,
Dejan Kolarič.
Program:
- uvodna predstavitev pomladanskih ozvezdij
- ozvezdja na nebu, spoznavanje neba
- objekti na nebu skozi teleskope
- opazovanje objektov skozi teleskop v kupoli
- ogled spletnih strani z astronomsko vsebino
Obiskovalci so se ogreli s pravim ''astronomskim'' cajem.
Predsednica AD Kosci - Šentjur:
Marica Kamplet
Lunin mrk - 21. feb. 2008
Gregor Veratčnik je Lunin mrk - 21. feb. 2008,
posnel iz Vodic - odlična sestavljanka je bila posneta
med popolno fazo (med 4:01 in 4:52 uro).
Magnituda mrka je bila 1,111 (Luna je bila na robu Zemljine sence).
|
Mrk iz Krvavca
|
Zarja pred mrkom - foto ZV.
|
|
|
|
|
Sledi nekaj imenitnih posnetkov društva Saturn, kjer je deloval tudi naš dober prijatelj
Srečko Lavbič.
Posnetke mrka mi je poslal prijatelj Srečko Maček iz Celja, takole pravi.
"Zorko pozdravljen.
Tudi Astronomsko društvo Saturn je posnelo nocojšnji spektakel - mrk so opazovali
pri OŠ Trje Galicija pri Žalcu. Odstopili so mi nekaj odličnih posnetkov."
Avtorji: Mitja Centrih, Astronomsko društvo Saturn.
Še - astronomija - web-galerije - Span Andre
Orionova meglica M42
Orionova meglica M42 in M43, 8. februar 2008,
3 - minutna ekspozicija
skozi
teleobjektiv z efektivno goriščno razdaljo 288 mm (180 mm * 1.6 crop).
Fotoaparat - Canon EOS 350 D, vodeno s teleskop MEADE LX 200.
Posneli: Klemen Blokar, Andrej Lajovic, Matija Kastelic, Jure Varlec, ...
Na Koroškem - pri dedku Matije Kastelica, dobri pogoji.
OZVEZDJA
– odlična knjiga za pomoč pri astronomskih opazovanjih
Povzeto po: http://www.uad.si/?q=node/720
500 strani debela knjiga je vezana v
trde platnice z barvno prednjo ilustracijo, drugače pa je tiskana v
črno-belem tisku. Knjiga je avtorsko delo urednika revije Spika Bojana
Kambiča, izdana v samozaložbi (izdaja tako kot Spiko CAMBIO d.o.o.),
posvečena Srečku Lavbiču, lani preminulemu astronomu. Cena knjige je
42 evrov.
Knjiga je razdeljena v dva dela. V prvi del je uvrščenih nekaj poglavij
o osnovah astronomije, opisu različnih vrst objektov in nekaterih
zanimivosti. V prvi del knjige spada tudi kratko poglavje o binoklih
in poglavje s praktičnimi napotki pred opazovanjem. Drugi del se
posveča izključno opisu ozvezdij, objektov, kar je namen te knjige.
Temu primerno je drugemu delu namenjenega več prostora. Na koncu
knjige sta 12 strani dolga abecedno in stvarno kazalo, ki se mi
zdita ena lepše in preglednejše urejenih, kar sem jih v podobnih
knjigah videl.
Knjiga se začne s kratkim opisom zgodovine daljnogledov. Sledi del,
namenjen razlagi daljnogledov s tehničnega in astronomskega vidika,
ki pa je bolj skromen a jedrnat. Avtor bi tej temi lahko posvetil
malo več prostora, saj so mnoge stvari, ki bi jih rad amaterski
astronom o binoklih rad vedel le omenjene.
Sledi nekaj idej kako postaviti binokel na stojalo. Za tem pa pride
poglavje o čiščenju optike. Tej temi bi morale vse knjige, kise
dotaknejo opazovanj posvečati več pozornosti, na srečo so Kambičeva
ozvezdja svetla izjema.
Za tem pride na vrsto 26 strani, prepisanih iz priloge k Zvezdnemu
atlasu, ki ga je izdal isti avtor pred šestimi leti. Dodano je le
poglavje z začetniškimi napotki o prepoznavanju ozvezdij
Sledeča poglavja opisujejo različna nebesna telesa. Tudi tu je
besedilo povzeto iz priloge k Zvezdnemu altasu.
Vmes so tudi poglavja, ki jih v Zvezdnem atlasu ne najdemo.
Tako nekaj zvemo o barvi zvezd, življenju zvezd, H-R diagramu itd.
Poglavje o katalogih, razdaljah v vesolju in podobnih zadevah je
kot vedno zanimivo in seveda obvezen dodatek k taki knjigi.
V poglavju z napotki o opazovanju je lepo razloženo vse kar mora
začetnik in tudi kakšen bolj izkušen astronom vedeti. Tukaj najdemo
tudi napotke, ki bodo koristili začetnikom in neizkušenim opazovalcem z
binokli. Ti napotki kdaj lahko celo nadomestijo asistenco izkušenih
opazovalcev, pri katerih se je po mojih izkušnjah najbolje učiti.
Knjigi je v velik plus, da obdela tudi take stvari.
Ostali del knjige je posvečen vsem ozvezdjem, vidnim na našem nebu.
Ko listamo po knjigi, vidimo, da ni izpušena nobena malenkost.
Tako najdemo v knjigi tudi opise ozvezdij kot so Kentaver, Feniks,
Mikroskop, Zračna črpalka in podobni, ki komaj da pokukajo nad obzorje.
V opisu ozvezdja je podan približen čas kulminacije, opis ozvezdja,
skratka vse kar najdemo v sredici vsake Spike.
Presenečenje pa pride, ko se začne del, posvečen objektom. Opisano
je kako bomo objekt videli z binoklom, kaj lahko pričakujemo in
česa ne bomo videli. Pri večini objektov je napisano tudi, kaj
lahko pričakujemo v večjem binoklu ali teleskopu. Ali pa je
zapisano kako velik teleskop rabimo da bomo videli kako podrobnost,
ki je skrita pogledu skozi binokel. Opisi objektov so pogosto
podkrepljeni s slikami, včasih tudi s takimi, da vidimo kako
bo objekt izgledal v binoklu.
Na začetku opisa vsakega ozvezdja je tudi zvezdna karta, ki
pa je malo oskubljena. Karta je v formatu, ki ga poznamo iz
Zvezdnega atlasa, vendar pa manjkajo zvezde 6. magnitude.
Prav tako ni narisanih skoraj nič zvezd sosednjih ozvezdij.
Za iskanje težjih objektov v knjigi najdemo tudi podrobnejše
karte z zvezdami do 9.5 magnitude in vrisanimi potmi med zvezdami,
ki nas od znane zvezde vodijo do objekta.
Vsi objekti so ocenjeni s težavnostno stopnjo. To nam prikazuje
slikica pajaca ob binoklu. Mogoče bi se tu bolje obnesel kak
bolj klasičen način. Ko sem prebiral knjigo sem se moral kar
naprej ozirati po legendi, kjer je vsaki slikici pripisana težavnost.
Knjiga je prav zaradi obsežnosti opisa objektov v posamznih
ozvezdij primerna za vse velikosti binoklov in tudi za
opazovanje s teleskopom. Obsežno zastavljen projekt močno
presega okvir 10 X 50 binokla.
Edino kar bi pogrešal med opisi objektov je kakšna spremenljivka več.
Seveda so opisane vse pomembnejše dvojne zvezde in spremenljivke,
a opis kake težje spremenljivke bi prišel prav. Če knjiga že omenja
Štefanov kvintet (sicer ne kot tarča za opazovanje z binoklom),
bi lahko omenila tudi kako spremenljivko več.
Zelo obsežno delo
Primerno ne le za binokle ampak tudi za opazovalce s teleskopom
Natančne iskalne karte
Opisa kaj lahko pričakujemo in česa ne bomo videli
Opisi objektov, ki iz naših krajev niso vidni, ji
boste pa mogoče opazili na počitnicah v Turčiji.
Primerno za popolne začetnike
Trde platnice
GLEJ JIH, ZVEZDE! Najlepši prizori na nebu v letu 2008
– Priročnik za opazovanje…
GLEJ JIH, ZVEZDE! Najlepši prizori na nebu v letu 2008 –
Priročnik za opazovanje…
prinaša marsikatero presenečenje in veliko lepih trenutkov tudi tistim,
ki niso astronomi in
le občasno dvignejo pogled k nebu ter zasanjajo, da plavajo med planeti,
velikimi ozvezdji in najsvetlejšimi zvezdami nebesnega svoda…
Priročnik našteva najlepše astronomske pojave, ki jih lahko vidite s
prostimi očmi ali z navadnim dvogledom. Opazujejo jih lahko celo tisti,
ki niso nikoli mislili, da bodo mogli neposredno gledati Merkurja, Venero,
Mars, Jupitra, Saturna…
Leto 2008 bo v naših krajih nekaj posebnega z dvema luninima mrkoma,
od katerih bo eden popoln, z delnim sončnim mrkom in z izrednim dogodkom,
ko bo Luna zakrila Venero. Leto bo posebno tudi po tem, da nam o mraku in
ponoči pripravlja skoraj šestdeset čudovitih srečanj planetov z našim
naravnim satelitom. Vsako takšno srečanje prikazujejo ponazoritve,
ki so skoraj tako dobre, kot da smo dogodek že fotografirali in
opremljeno z nasveti, kako se pripraviti na opazovanje prizora v naravi.
Priročnik na 140 straneh vsebuje več kot 180 kart, shem risb in barvnih
fotografij. Prvo izdajo tega dela v slovenščini, ki je izšlo ob pomoči
Francoskega kulturnega centra Charles Nodier v Ljubljani,
poživljajo še imena nekaterih manj znanih zvezd in ozvezdij
ter veliko internetnih naslovov (linkov), s katerimi se lahko
npr. neposredno in brezplačno vključimo v umetne satelite,
ki ta hip obkrožajo Zemljo.
Res, šele ko boste vzeli priročnik v roke, boste videli,
kako je nepogrešljiv za vsakega pravega ljubitelja neba in narave sploh.
Ludvik Jevšenak,prof - bivši dijak Šentviške Gimnazije
Astronomsko naravoslovno društvo Graščina Žirje
Neupadljiv komet Holmes-17P je nepričakovano enormno povečal sij - oktober, november 2007
Dijak Matej Galič (pomagal je Klemen Blokar) je 12.11.2007 posnel
čudovit komet Holmes P17 - dig. fotoaparat Canonom 400d pritrjen na teleskopu
MEADE LX 200 (na piggybacku) je sledil 2 minuti, gorišče 320 mm,
6 M_svetlobnih elementov (observatorij Gimnazije Šentvid).
Komet izgleda kot velikanska meduza v vesolju - sedaj je navidezno že večji od Lune
(zorni kot Lune je 30' = 0.5 kotne stopinje). Določite velikost kometa iz
zvezdne karte!
Tudi dijak Martin Lesar (pomagal je Klemen Blokar) je 12.11.2007 posnel
komet Holmes P17 - dig. fotoaparat Pentax k100d, občutljivost ISO800,
pritrjen na teleskopu
MEADE LX 200 (na piggybacku) je sledil 6x2 minuti, gorišče 320 mm,
10 M_svetlobnih elementov (observatorij Gimnazije Šentvid) - posneto okrog 21:30.
Res lep posnetek z izrazito zelenim oddtenkom
- fluorescirajoča zelenkasta koma.
Slika je zložena iz 6 slik po 120 s - orodje Photoshop.
Gregor Vertačnik je iz Vodic naredil dve izjemni sliki kometa Holmes P17 - 30. okt. in 12. nov. - sliki
je zložil (čas osvetlitve pri zadnji sliki je pol krajši).
Kometu se je
precej zmanjšal površinski sij, kar je predvsem posledica "napihovanja" - manjšanja gotote in oddaljevanja. Slikano brez vodenja.
Animacija premika kometa Holmes z miško (pojdi z miško na sliko in izven nje)
- premik od 30. okt. na 12. nov. 2007.
Več posnetkov kometa Holmes P17 obdelal in združil Jure Varlec.
Galerija slik kometa Holmes - AKG&ADV - 2.11.2007
Slike so na observatoriju Šentvid - Ljubljana posneli: Klemen Blokar, Andrej Lajovic, Dejan Kolarič.
oprema: digfoto - Canon EOS 350 D, teleskop MEADE LX 2000
ODLIČNO!!!
Z HDR (High Dynamic Range Photography ) orodjem je slike obdelal Jure Varlec - veliko več detajlov.
Premer kome kometa trenutno znaša okrog 10 premerov Zemlje.
Relativna primerjava zornega polja med kometom in Luno (komet je navidezno velik 1/3 Lune) - slika je sestavljena.
Kje je rep kometa? Najverjetneje za komo, kaže vstran od nas.
Sledi pojasnilo (vir - http://www.fiz.uni-lj.si/astro/comets/apod/astropix.html):
Kaj se je zgodilo s kometom Holmes?
Normalno neupadljiv komet
17P/Holmes,
odkrit pred več kot 100 leti je konec oktobra 2007 v nekaj urah nenadoma postal
milijonkarat svetlejši.
V astronomski terminologiji je kometu narastel sij od
magnitude 17, ki jo vidimo le v zelo dobrem teleskopu
na magnitudo 3, ki jo vidimo s prostim očesom.
Komet Holmes je bil najbližje Soncu maja 2007 in sicer
zunaj orbite Marsa in zdaj
potuje nazaj v bližino Jupitrove orbite, kjer se zgodil izbruh.
Nenadno povečanje sija kometa je najverjetneje posledica odboja sončeve svetlobe od
iztekajočih plinov, najverjetneje povezanega s topljenjem
ledu v jamah napolnjenih s plini ali celo delnim prelomom kometovega jedra.
Na gornji sliki posneti prejšnji četrtek skozi
majhen teleskop je
komet Holmes viden kot razpršena rumena packa,
po kotni velikosti precej večja od v Zemljini atmosferi
razmazane oddaljene zvezde.
Čeprav bo v naslednjih dveh letih orbita
kometa Holmes
obdržala komet na nebu severne Zemljine poloble pa ni znano
ali ga bo najbolje videti skozi
teleskop ali morda s
sončnimi očali.
Animacija posneta v Quebecu - Kanada, prikazuje nenadno povečanja (eksplozijo) kometa Holmes.
Zraven je za primerjavo slika Jupitra na oddaljenosti kometa.
Poženi primerjalno animacijo ekspanzije - pojdi z miško na sliko (opaziš spremembo),
klikni na sliko (opaziš spremembo),
pojdi z miško izven slike (pojavi se prvotna slika).
Vir: http://antwrp.gsfc.nasa.gov/apod/ap071030.html
Zvezdna karta poti kometa Holmes, ozvezdje Perzeja.
Povzeto po: http://www.aaadelhi.org/?q=node/27
Slike obdelane s HDR (High Dynamic Range Photography ) orodjem - Jure Varlec
- veliko več detajlov ... res impresivno!!!!!!!!!!!!!!!
Z HDR (High Dynamic Range Photography ) orodjem je slike kometa Holmes obdelal Jure Varlec - veliko več detajlov.
M 45 - Plejade - Gostosevci - Subaru.
V astronomskem observatoriju Gimnazije Šentvid Ljubljana - HDR slika - Jure Varlec.
Na HDR sliki se vid vse podrobnosti, kvaliteto pleskarja, zidarja, vse temne kotičke prostora, ...,
HDR je takorekoc tehnika znamenitega slikarja Vincent van Gogha.
Temperaturna nihanja. Kaj nas čaka?
Temperaturni trend za Ljubljano, obdobje 1866-2006, glede na temperaturno povprečje
1961-1990.Trend naraščanja temperatur je očiten - potencialni vzroki: plin CO2
(število ljudi na Zemlji ekstremno narašča),
para v zraku (H2O), sprememba Zemljine tirnice, sprememba Sončeve aktivnosti, manjšanje in
spreminjanje magnetnega polja Zemlje, ...?
TOČNEGA ODGOVORA NE POZNAMO. Ali se bo naraščanje kmalu ustavilo, se bo trend obrnil ...?
TUDI TO JE SKRIVNOST. Nekateri dajejo prevelik pomen človeškemu
onesnaževanju (CO2 ...), drugi pa premajhen - iz vsega se da delati populizem.
Iz geološke
zgodovine poznamo podobne in še bolj ekstremne klimatske prehode, razmere.
Zorko Vičar
Odlomek iz ŽIT, april 2004
K skupnemu povečevanju
koncentracije vseh toplogrednih plinov, ne le ogljikovega dioksida,
človeške dejavnosti prispevajo le malenkostno, 0,28 %.
Če smo na poti v novo ledeno dobo, na kar kaže geološka
zgodovina Zemlje, in je hkrati dodajanje C02 v ozračje resnično
vzrok za sedanje naraščanje temperature, je to morda najpomembnejši
učinek industrijske revolucije. Za človeško življenje je ledena
doba namreč sila neprijetna doba. če pa pred nami ni ledena doba,
napori za zmanjšanje emisij CO2 v ozračje niso povsem brez smisla;
fosilnih goriv bo prav res zmanjkalo in varčevanje z njimi -
pa naj bo razlog za to tak ali drugačen -, je vedno dobrodošlo.
Strah, da bi kot modrozelene alge dramatično spremenili ozračje,
pa je najbrž le to: strah. Toda kot vsak strah - neprijeten.
Glej tudi nadvse zanimive ostale odlomke iz
revije ŽIT, april 2004
Spodaj je podan temperaturni trend glede na celotno ZEMLJO (http://www.grida.no/climate/ipcc_tar/wg1/fig2-7.htm).
Iz: http://www.grida.no/climate/ipcc_tar/wg1/fig2-7.htm
Problem je tudi v tem, da glavnino onesnaženja ne predstavlja vožnja z avtom,
ampak že sama izdelava avtomobila, enako velja za vetrne elektrarne
in večino ostalih alternativnih virov, za katere izdelavo se porabi več energije, kot je
vrnejo nazaj. Kdor tega ne upošteva, je prevarant in nikakor borec
za čisto okolje. Kako je z jedrsko energijo
- trenutno se je izkazala za manj obremenjajoč vir od ostalih, a ima tudi svoje pasti?
Spremljanje klime v Sloveniji
Primerjava zime 2006/2007 in ostalih letnih časov z dolgoletnimi povprečji
Zima 2006/2007 je bila v notranjosti Slovenije toplejša od dolgoletnih povprečij
kar za neverjetnih 4 do 5 stopinj celzija, v mediteranskem področju pa za 3
stopinje celzija. Toplejši so bili tudi vsi ostali letni časi od jesni 2006
pa do poletja 2007. Poglejmo si nekatere klimatske trende, ki izhajajo iz
dolgoletnih meritev meteoroloških spremenljivk v Sloveniji.
Na ozemlju Slovenije potekajo sistematične meritve meteoroloških spremenljivk
že od leta 1850. To je najstarejše neprekinjeno spremljanje stanja okolja
v naši domovini.
Meritve in opazovanja meteoroloških spremenljivk (temperatur, padavin,
sončnega obsevanja, oblačnosti, stanja tal, ostalih atmosferskih pojavov, vetra, itn)
objektivno kažejo na nedvoumne trende in spremembe v okolju. S stališča meteorologije
govorimo o spremembi vremenskega tipa ali klime.
Sprememba klime je posledica tako naravnih ciklov na Zemlji in v vesolju kot tudi
človeškega poseganja v okolje - industrializacija, predvsem ekstremno večanje populacije, urbanizacija
in s tem spreminjanje plinske sestave atmosfere, poraščenosti planeta, rabe tal,
itn. Glede razmerja, kdo bolj vpliva na spremembo klime, naravne spremembe (cikli)
ali človek, ki je tudi del narave, ni enotnega mnenja. Vsekakor pa vpliv človeštva
ni zanemarljiv. Že mikroklima Ljubljane je dodobra spremenjena
zaradi urbanizacije in industrializacije.
Klima bistveno določa obnašanje ljudi, posamezne kulture. Vsaka večja sprememba
vremenskega tipa pa pomeni, da se človek zavestno in podzavestno začne prilagajati
klimi. Večina nižinske Slovenije je v zimi 2006/2007 padla takorekoč v mediteranski
podnebni tip in temu je sledilo naše kratkoročno obnašanje, prilagodili smo se
toplemu vremenu. Vsekakor je zimska garderoba večinoma ostala v omarah, povečala
se je mobilnost, več kolesarjev, motoristov, avtomobilov na cestah - obremenitev
okolja se je povečala. Poraba energije za ogrevanje je avtomatsko upadla, s tem
tudi obremenitev okolja - to vsekakor velja za stanovanja, kjer se da regulirati
porabo. Seveda so zaradi višanja temperatur prisotni
tudi negativni učinki - delno se poruši ravnovesje v naravi,
živalstvu, premaknejo se fenolške faze (cvetenje, zorenje, itn). Narava sicer poskuša
vzpostaviti novo ravnotežje, vendar je pri večji akumulaciji energije v atmosferi in
tleh zmeraj več ekstremnih dogodkov (ekstremna nihanja v temperaturi, snežni odeji,
nalivih, itn).
Če bodo visoke vode vedno pogosteje zalivale prirečna naselja, kar je verjetno,
bodo določene doline potrebovale takorekoč nove urbanistične načrte (preselitev naselij),
naši zanamci bodo plačevali naše grehe.
Tisto, kar bode v oči je, da smo,
kljub ekstremno dragim javnim prostorskim službam, po drugi vojni,
urbanizirali poplavne predele, ki jih naši predniki
s kmečko pametjo nikoli ne bi in jih tudi niso.
Čas je, da se spametujemo, ...,
ali pa bomo dodobra uničili domačo ekonomijo z nenehno sanacijo
škode, ki nastaja zaradi prostorsko napačne gradnje v preteklosti.
Nekateri trendi so seveda lahko tudi pozitivni (več pridelka, nove vrste
kmetijskih rastlin, boljši pogoji za nekatere veje turizma, itn). Poglobljenih sitematičnih
socioloških študij, statistik, itn, zaradi klimatskih sprememb, pa nam v Sloveniji
še primanjkuje.
Pričujoči grafi podajajo nekaj meteoroloških primerjav in trendov glede na
ekstremno visoke povprečne temperature v letnih časih za obdobje 2006/2007 -
predvsem glede na zimo 2006/2007.
Povprečne temperature rastejo v vseh sezonah, zgoraj je podan potek
sezonskih temperatur za Ljubljano.
Odklon povprečnih zimskih temperatur v Ljubljani glede na zimsko povprečje
1961-1990. V zimi 2006/2007 je odklon kar plus 5 st. C, podobno velja
za ostale kraje.
Primerjava povprečnih zimskih temperatur za Novo Gorico in Ljubljano od leta 1963
do 2007. Na obeh merilnih mestih povprečna zimska temperatura narašča, le da je
trend v Ljubljani bolj strm in se približuje vrednostim v Novi Gorici. Ljubljana
je bila v zimi 2006/07 toplejša kar od 40 zim od zadnjih 45-ih v Novi Gorici.
Če grobo ekstrapoliramo oba trenda, se iz grafa razbere, da se bo Ljubljana
približno čez 50 let (okrog leta 2050) izenačila
s sredozemsko klimo, ko bo povprečna zimska
temperatura v Ljubljani nihala okrog 5 st. C nad ničlo. Glede na 50-a leta 20. stoletja
se tako zimske temperature lahko dvignejo za okrog 5 st. C - to seveda velja
v primeru nespremenjenih "naravih" trendov - a to je že najbrž pregroba špekulacija.
Trajanje sončnega obsevanja se je v Ljubljani v obdobju 1950 - 2007 povečalo tudi do
400 ur, kar je posledica padca povprečne oblačnosti za 10%. Količina oblačnosti,
megle, je padla predvsem na račun kvalitetnejše kurjave v mestu Ljubljana. Podobni,
a ne tako očitni trendi, so opazni tudi drugod po Sloveniji.
Trajanje sončnega obsevanja se je v Murski Soboti,
v obdobju 1950 - 2007, povečalo do 200 ur, kar je
posledica padca povprečne oblačnosti.
Število ledenih dni (Tmaks<0 st.C) pada, število vročih dni (Tmaks>=30 st.C)
narašča in je v Ljubljani že preseglo število ledenih dni - podobni trendi veljajo
za ostale nižinske kraje po Sloveniji.
Z višanjem temperatur pada višina novozapadlega snega in s tem skupna snežna odeja -
velja za Ljubljano in ostale kraje Slovenije. Ledenik pod Triglavom je
takorekoč izginil.
Grafična primerjava prometnih nesreč glede na snežne in temperaturne razmere.
Najmanj kar lahko zatrdimo je, da mila zima, poleg ostalih dejavnikov, poveča
število prometnih nesreč s smrtnim izidom. V zimskem času je tudi dan zelo kratek,
bioritem je drugačen, kar ni zanemarljivo.
Vir podatkov o prometnih nesrečah - spletne strani slovenske policije: http://www.policija.si/ glej statistika glej prometna varnost
Direktna povezava: http://www.policija.si/portal/statistika/promet/promet.php?submenuid=009
Podatki o nesrečah pozimi v letih 1996-2006: http://www.policija.si/portal/statistika/promet/2006/pdf/zima.pdf
Vsi podatki so iz arhiva Slovenske meteorološke službe - avtor: Zorko Vičar.
Ekipa iz 2005.
Za astronomski krožek: ZORKO Vičar
E-POŠTA, RFC-822: Zorko.Vicar@guest.arnes.si
Nazaj na aktualno stran.
Nazaj na domačo stran.
Upam, da bo s tem ulovom Dejan dobil vzpodbudo za lovljenje meteorjev tudi v prihodnje - Perzeidi bodo odlicna priloznost. ;) Vau to pa je sreča! Škodaedino, da je čisto na robu slike. Perzeide bomo pa na MART-u lovili ane? Na MART in po njem :lol: Re: Svetel bolid 28. junija 2008 ob 20h45m40s UT Postby kacja on 03. Jul. 2008, 20:20 Iz vecine slik je ocitno, da krivulja, ki sem jo naredil neposredno iz podatkov UFOCapture, ni prava za ta bolid. Ocitno se pri svetlih bolidih ne gre zanesti neposredno na ta program. Podatke (video fajl) se da kasneje obdelati se z UFOAnalyzerjem, a je zal AVI fajl pokvarjen. No, casi so zelo verjetno vseeno tocni, tako da sem trajanje bolida uporabil za krivuljo sija iz Dejanove slike. Sliko sem pretvoril v CB, odstel signal ozadja, potem pa integriral signal z bolida po preseku. Nato sem pomeril signal od Severnice ter malo poracunal... in dobil spodnjo krivuljo. Izgleda bolj prav
Krivulja sija bolida iz podatkov slike Dejana Kolarica. 20080628-2045-kolaric.gif (9.66 KB) Viewed 12 times
