| Pravna informatika
| mag. Janez Toplišek |
Informatika in informacijska tehnologija v študijskih
programih pravnih fakultet (primerjalni pogled)
9. Inštituti za "pravno informatiko"
na tujih univerzah
Kolikšna je razvitost področja pravne informatike,
odkriva dejstvo, ali v kaki državi (pri določeni univerzi)
deluje inštitut, ki se je specializiral za to snov. Tam,
kjer so takšne inštitute že ustanovili, imajo le-ti
pomembno vlogo pri oblikovanju in izvedbi študijskih programov.
Delo takšnega inštituta predstavlja neprecenljivo vrednost
tudi za gospodarstvo in upravne dejavnosti, saj pomaga obvladovati
zapletena vprašanja sodobnega elektronskega poslovanja. Raziskave
na področju prava in IT je treba spodbujati in podpirati
(Svet Evrope v priporočilu - gl. vir 33). To je možno
na različne načine, vendar tuje izkušnje kažejo,
da so najprodornejše tam, kjer obstajajo za pravno informatiko
posebni inštituti. Zato ni čudno, da Svet Evrope predlaga
državam, naj vsaka ustanovi vsaj en nacionalni akademski
center za specializirane vire "prava in informacijske
tehnologije".
Primeri inštitutov/centrov za pravno informatiko:
Centre for Law and Computing, Durham University, GB 34: ustanovljen je bil leta 1988 v povezavi z uspešnim raziskovalnim projektom rešitve sistema za iskanje po polnem tekstu (za prakso in za učenje). Menijo, da je tak center najučinkovitejša oblika, v kateri je možno združiti znanje praktikov, akademsko znanje in računalniška znanja - za raziskovalne in učne projekte na področju prava in računalnikov. Novejša interesna področja centra so:
-razvoj rešitev z umetno inteligenco (prototipi za prakso in za učenje). Po naročilu večje pravne firme so izdelali ekspertni sistem, ki pokriva vse vidike evropskega konkurenčnega prava, kasneje pa še hipertekstno zbirko gradiv Bruseljske konvencije 1968;
-razvoj elektronskih pripomočkov za šolanje pravnikov (na tem področju so vodilni v Vel. Britaniji; vodijo The Law Courseware Consortium);
-spodbujanje in izvajanje raziskav vseh vidikov prava in računalništva (do- in podiplomske);
-organiziranje predavanj za področje pravne informatike (center je nosilec za predavanje s področja "law and computing");
-usposabljanje za temeljna računalniška znanja med profesorji in študenti prava (projekt računalniškega opismenjevanja na fakulteti; tečaji za študente prvih letnikov o računalniški obdelavi besedil; lastna računalnica);
-organiziranje predavanj in konferenc za praktike in akademike
o vseh vidikih prava in računalništva; sodelujejo
pri urejanju dveh časopisov s področja računalništva
in prava.
=== zop === 34 http://www.dur.ac.uk/-dla0www
=== kop ===
Centrum voor Informatica en Recht, Rotterdam (prevajajo
ga kot Center for Computers and Law): ustanovljen je bil leta
1985; ima 8 redno zaposlenih in 3 s krajšim delovnim časom.
Razvili so ekspertno lupino za pravno svetovanje JURICAS.
The Norwegian Research Centre for Computers and Law, Oslo
35. Ker je država leta 1971 želela naročiti
nekatere projekte (npr. "banke podatkov in zasebnost"),
so ustanovili Raziskovalni center za računalnike in pravo,
ki je leta 1971 postal del oddelka za zasebno pravo pri pravni
fakulteti v Oslu. Center je bil v stavbi, v kateri sta tudi državni
Inšpektorat za podatke (varstvo podatkov) in organizacija
Lawdata (informacijske storitve za pravnike in javne institucije),
kar je bila posrečena kombinacija dela na skupnem informacijskem
področju. Kasneje se je center zaradi pretežno "nezasebnopravne"
vsebine dela ločil od oddelka za zasebno pravo in je postal
samostojen Oddelek za pravno informatiko (zadržali
so prejšnje angleško ime centra). Je del pravne fakultete.
Letno imajo okrog 20 raziskovalcev (vključno z raziskovalci-študenti
in pogodbenimi raziskovalci). V vlogi nadzornikov ali inštruktorjev
deluje letno okrog 20 študentov. Večino virov za raziskave
pridobijo zunaj univerze.
=== zop === 35 Gl. http://wwwjus.uio.no/iri/lib/papers/nrccl/
=== kop ===
Center ima osrednjo vlogo pri poučevanju pravne informatike
na pravni fakulteti in pri medfakultetnem programu za magisterij
iz te snovi. Del študentov v okviru svoje diplomske naloge
opravlja plačane raziskave na centru. Pomembnejši
raziskovalni projekti centra so na mnogih področjih: sistemi
in storitve za iskanje pravnih informacij, ekspertne tehnologije
(knowledge based technology), varstvo podatkov, razvijanje IS,
kakovost v javnih in zasebnih organizacijah, elektronski finančni
prenosi in rip, računalniške pogodbe in informacijske
storitve, pravo intelektualne lastnine, telekomunikacijsko pravo,
pravo medijev, kazenskopravni vidiki in varnost informacij.
The CTI Law Technology Centre, Coventry, Vel. Britanija
(http://ltc.law.warwick.ac.uk/),
ima sedež pri pravni fakulteti Warwick in je eden od 24-tih
britanskih centrov, ki se ukvarjajo z uvajanjem sodobnih tehnologij
na njihovih univerzah. Tesno sodeluje z združenjem BILETA
(gl. 16), ki zastopa interese britanskih pravnih šol na področju
IT. Njegove glavne dejavnosti so: informacijski sistem za pravne
šole na Internetu, izdajanje elektronskega časopisa
JILT: Journal of Information, Law and Technology; pripravljanje
predstavitev, delavnic in obiskov na pravnih šolah, svetovanje
pravnim založnikom, pravnim firmam in donatorjem. Gostijo
domačo stran za poročilo Lorda Woolfa (gl. 10) in
upravljajo nekaj pravniških elektronskih diskusijskih list
o informatiki in IT na pravnih fakultetah.
Institut für Rechtsinformatik, Saarbrücken, Nemčija
(prevajajo ga kot: Institute for Computer Science and Law). Spada
pod katedro "za civilno pravo, pravno teorijo in pravno informatiko",
katere vodja je tudi direktor inštituta. Inštitut skrbi
za najstarejši evropski pravniški strežnik v
evropskem Internetu (http://ri.jura.uni-sb.de/IFRI/).
Na strežniku najdemo podatke o prireditvah, predavanjih,
seminarjih, članke časopisa jur-pc, opise projektov
inštituta, vsebino zadnjih dveh letnikov zveznega uradnega
lista, članke in disertacije s področja pravne informatike
ter predvsem izjemno število pravniških povezav in virov
na Internetu. Med predavanji iz preteklega šolskega leta
najdemo tele teme: AOP orodja za pravno delo (6. semester), Elektronsko
publiciranje na Internetu (6. semester), Uvod v delo z bazo JURIS
(14 dni). Med povezavami njihovega strežnika je tudi kazahstanski
inštitut za pravne informacije (http://iso.relcom.kz/kzcourt/kzcourt.htm).
Center for Information Technology and Privacy Law, John
Marshall Law School, Chicago, ZDA (http://www.jmls.edu/),
je bil ustanovljen leta 1983 zaradi raziskovanja razvoja informacijskih
in komunikacijskih tehnologij. Center na pravni fakulteti vodi
seminarje za področja: pravo kibernetskega prostora, pravo
in politika informacij, računalniki in pravo, pravo medijev
in vprašanja zasebnosti. Na teh področjih se lahko
študentje dodatno specializirajo. Izdajajo časopis
"The John Marshall Journal of Computer and Information Law".
Pri urejanju precej sodelujejo tudi študentje (uspešnejšim
se to delo šteje kot del opravljene študijske obveznosti
pri predmetu "Lawyering Skills III"). Samostojno ali
v sodelovanju z lokalnimi pravniškimi združenji izvajajo
tečaje v okviru trajnega poklicnega usposabljanja odvetnikov.
Legal Information Institute - LII, Cornell Law School,
Ithaca, NY, ZDA, je bil ustanovljen leta 1992. Ukvarja se z dvema
poglavitnima dejavnostma: razširjanjem pravnih učnih
pripomočkov v hipertekstni obliki in širjenjem pravnih
informacij po Internetu. Med sponzorji inštituta so poleg
vladnih institucij tudi veliki založniki (Lexis-Nexis, West
Publishing, Lawyers Cooperative Publishing…). Vodi številne
seminarje s področja informacijskega prava na pravni fakulteti.
NCAIR - National Center for Automated Information research.
Leta 1966 ga je ustanovila država New York in se ukvarja
s tehnološko podporo pravni in računovodski stroki.
Podpira prej omenjeni inštitut LII pri Cornell Law School
in sodeluje z njim.
The Swedish Law and Information research Institute pri
pravni fakulteti v Stockholmu je bil ustanovljen leta 1968. Novejši
večji projekti: avtomatizacija pravnih knjižnic, računalniško
podprto strukturiranje pravnih besedil (v sodelovanju z oddelkom
za lingvistiko), urejanje računalniških omrežij
in podatkovnih komunikacij, računalniško podprto učenje
in usposabljanje študentov prava. Premore obsežno specializirano
knjižnico.
V Kanadi se z raziskovanjem informacijske tehnologije v
pravu ukvarjajo vsaj trije inštituti (po viru 15): na Univerzi
British Columbia (skupina FLAIR), na Univerzi v Montrealu (Centre
de recherche en droit public - CRDP) in na Univerzi Quebec v Montrealu
(Groupe de recherche informatique et droit - GRID). Raziskujejo
področje ekspertnih sistemov, hiperteksta in novih tehnik
za iskanje podatkov.
Institut für Rechtsinformatik Hannover (IRI), Nemčija,
je nadaljevanje raziskovalnega centra za informacijsko tehnologijo,
ustanovljenega v letu 1978. Njihovi raziskovalni projekti se ukvarjajo
zlasti s temi področji: pravni informacijski sistemi, učni
in ekspertni sistemi, pogodbena in jamčevalna vprašanja
v računalniškem pravu, varstvo osebnih podatkov, varnost
podatkov, vprašanja uvajanja čip kartice. Znani projekti:
LEGIPAC: pravna vprašanja zdravstvene kartice (skupaj z Londonom
in Amsterdamom, podpora EU), DAPRO: varstvo podatkov v EU (sodelovanje
z Glasgowom in Stockholmom), Internetprojekt, JUMA: vzorčno
pravno delovno mesto. Teme za predavanja študentom: nemško
in evropsko pravo varstva podatkov, telekomunikacijsko pravo,
AOP-pravo I (pravna vprašanja programske opreme, civilnopravni
vidiki računalniške obdelave podatkov, elektronska
izjava volje, postopkovna vprašanja elektronskih prenosov,
varstvo potrošnikov na elektronskih trgih), nastanek informacijskega
prava, uporabna informatika za študente in pravne praktike
z uvodom v Internet.
To je edini samostojni inštitut za pravno informatiko
na pravnih fakultetah v Nemčiji, vsi drugi delujejo v okviru
ene od kateder za klasične pravne predmete (Berlin, Bochum,
Bonn, Frankfurt, Freiburg, München, Saarbrücken, Tübingen,
Bayreuth). Torej je v ZR Nemčiji vsaj 10 inštitutov
za pravno informatiko!
In v Sloveniji?
Pri nas inštituta za pravno informatiko nimamo. Postavljamo pa vprašanje, kako bi v Sloveniji, glede na velikost naše države in našo gospodarsko zmogljivost, združili dejavnosti, ki zadevajo pravno informatiko oz. pravna vprašanja IT. S to snovjo se ukvarja nekaj učiteljev na treh pravnih šolah, nekaj posameznikov (vsak pretežno z vidika svojega osebnega interesa oz. interesa njegove inštitucije) in nekaj organizacijskih enot v pravnih inštitucijah ter nekaj podjetij (na komercialni podlagi). Razmišljanja v Sloveniji bi lahko šla v ti dve smeri:
1. Kako na enem mestu (ni nujno tudi fizično) združiti/povezati
vse slovenske zmogljivosti za področje pravne informatike
in informacijskega/računalniškega prava? Takšna
organizacija (inštitut?) bi skrbela zlasti za:
2. Kako vključiti določeno število študentov prava v evropske in druge študijske programe, ki obravnavajo za nas zanimivo snov informatike? V Sloveniji za nekatere vidike ni dovolj izčrpnega usposabljanja, oz. bi bilo pri nas število študentov premajhno. Za meduniverzitetno sodelovanje bi lahko poskrbeli obe pravni fakulteti.
K poglavjem: | Na vrh 
|