| Pravna informatika
| mag. Janez Toplišek |
Svet Evrope v svojem priporočilu (gl vir 33, tč.
5) poziva organizacije, ki so odgovorne za trajno usposabljanje,
da organizirajo usposabljanja za pravnike in jim nova informacijska
znanja tudi ustrezno priznajo.
Usposabljanje po končanem študiju bi lahko delili
na tistega, ki je (obvezno) povezano s pridobitvijo dodatnega
strokovnega naziva oz. kot pogoj za pripustitev k določenim
pravnim delom (npr. pravosodni izpit, pripustitev k odvetniškemu
poklicu…), trajno usposabljanje zaradi razvoja informacijske
tehnologije oz. zaradi novih zahtev pri pravniškem delu (kar
je v Sloveniji več ali manj prepuščeno komercialni
ponudbi).
V Sloveniji pravna informatika v najširšem pomenu ni
vključena med pogoje za pridobitev poklicnega dovoljenja
(odvetnik, notar, sodnik ipd.). Menimo, da je zaradi povečanih
zahtev glede učinkovitosti na pravnem področju nujno,
da se v posebno poklicno usposabljanje (pripravljanje) uvrsti
tudi ustrezen del znanj o rabi informacijske tehnologije. V ZDA
imajo npr. zelo razvejano trajno usposabljanje, ki ga spremlja
in usmerja pravniško združenje. V Vel. Britaniji priprava
za odvetniško delo (solicitor: Legal Practice Course) vključuje
tudi rabo IT v pravni pisarni, dozorele pa so že zamisli,
da bi ta del usposabljanja izrecno standardizirali v navodilih,
ki jih izdaja Pravniško društvo (Legal Society - več
v viru 49), in to ne kot bolj ali manj kratek tečaj, temveč
kot sestavni del celotne priprave za poklic.
Da bi bile pravne dejavnosti v Sloveniji bolj učinkovite
in kakovostne, bi veljalo resno premisliti o tem, kakšno
vlogo in pomen imajo informacijska znanja pri trajnem poklicnem
usposabljanju pravnikov. Menimo, da tega ne kaže prepuščati
le poslovni pobudi nekaterih izobraževalnih podjetij.
Pravniška združenja v nekaterih državah pomembno
vplivajo na pogoje glede pravniškega usposabljanja (fakultetnega
in kasnejšega poklicnega) pa tudi na opravljanje nekaterih
pravniških poklicev. Slovenska stanovska združenja oz.
njihova krovna zveza bi morala imeti zlasti glede fakultetnih
študijskih programov jasne razvojne poglede in vplivati na
delo pravnih fakultet, saj gre pri šolanju pravnikov za bodoče
poklicne kolege in za prodornost pravne stroke. Ne gre za vmešavanje
v univerzitetne zadeve, temveč za oblikovanje skupne predstave
o nekaterih vprašanjih znotraj stroke. Te predstave pa bi
morala pravniška združenja znati tudi uveljaviti. Dobrih
argumentov ne bi mogla spregledati nobena pravna fakulteta, hkrati
pa pridobila še nekaj, kar morda sama ne bi zmogla, in sicer
dodatno utemeljitev in podporo za svoje razvojne načrte.
Èe se omejimo le na področje informacijske tehnologije
oz. pravne informatike, najdemo v tujini precej primerov, ko pravniško
združenje pomembno vpliva na oblikovanje študijskega
programa na fakultetah in na kasnejše poklicno usposabljanje
pravnikov. Ta dejavnost poteka bodisi znotraj posebne društvene
sekcije za "znanost, tehnologijo, informatiko" ali
pa kot posebno društvo.
Primeri posebnih društev za pravno informatiko:
Society for Computers and Law, Vel. Britanija; leta 1991
so imeli kar 1360 članov. Delo društva ni le v zvezi
s tehnologijo (podpora za vodenje sporov, računalniško
podprto zapisovanje na sodišču, umetna inteligenca
za pravo, programske rešitve za pravnike ipd.), temveč
obravnava tudi vprašanja računalniškega prava,
evropsko pravo in tehnologije, telekomunikacijsko pravo itd. Društvo
prireja konference, sodeluje z združenjem BILETA, je član
združenja ITAC (Information Technology and the Courts)
in IFCLA (International Federation of Computer Law Associations).
Primeri posebnih strokovnih teles pri pravniških združenjih:
ABA (American Bar Association), največja pravniška
organizacija na svetu (370.000 članov, proračun
večji kot 100 milij. USD)48.
=== zop === 48 Gl. http://www.abanet.org/
=== kop ===
Glavno ameriško pravniško združenje ima znotraj svoje organizacije celo vrsto organizacij in teles, ki se ukvarjajo z vprašanji znanosti, tehnologije, informatike ipd. Za snov tega prispevka je verjetno najzanimivejša Sekcija za znanost in tehnologijo, ki ima med mnogimi oddelki (divisions) in komiteji (commitees) tudi:
* Oddelek za računalnike in pravo, s komiteji: računalniški kriminal, licenciranje in pogodbe, Internet in kibernetski prostor, nacionalna informacijska infrastruktura, elektronski finančni prenosi, globalna omrežja in IT, informacijska praksa-politika in zasebnost, multimediji in interaktivne tehnologije, lastništvo programske opreme.
* Oddelek za elektronsko poslovanje & informacijsko tehnologijo, s komiteji: elektronski notariat, varnost informacij (ta je leta 1995 izdelal "Smernice za digitalno podpisovanje", ki so postale dejanski standard za zakonsko urejanje digitalnega podpisovanja po vsem svetu), elektronsko plačevanje, pravosodni rip.
* Komiteji, npr. Internet, znanstveno dokazovanje in izvedenstvo,
posebni komite za pravno izobraževanje (razvija programe
in gradiva za pravne šole in predlaga načine rabe
fakultetnih gradiv za trajno poklicno usposabljanje) …
Poseben center ABA skrbi za uvajanje informacijske tehnologije
v pravu (Legal Technology Resource Center), ki neposredno
vodi lastno plačilno hišo, računalniško
omrežje, tehnološki center, tržne raziskave. Poseben
center za trajno pravno usposabljanje (Center for Continuing
Legal Education) prireja seminarje, konference, izdaja video,
avdio in druga gradiva. Na strežniku ABA delujejo številne
elektronske diskusijske skupine, med katerimi so nekatere
odprte, druge pa dostopne le članom oz. osebam, ki jih
vodstvo skupine sprejme. Omenimo npr. Law Practice Management,
Computer and Technology Interest Group (CATDIV), Law of Commerce
in Cyberspace (CLCC-LEAD), Electronic Commerce Payment Group (ECP),
LAWTECH - tehnologije, ki so uporabne pri pravnikovem delu in
na sodiščih; posebna skupina pa npr. deluje samo za
pravnike, ki uporabljajo Word for Windows (namenjeno izmenjavi
izkušenj).
V Vel. Britaniji vpliva na poklicno pravno usposabljanje tudi Pravniško društvo (Law Society), ki določa standarde za usposabljanje oz. za pripustitev v odvetniški poklic (Legal practice courses).
K poglavjem: | Na vrh 
|