| Pravna informatika
| mag. Janez Toplišek |
Informatika in informacijska tehnologija v študijskih
programih pravnih fakultet (primerjalni pogled)
6. Vsebine študijskih programov na tujih pravnih fakultetah
Vsebino predmeta "pravna informatika" na pravnih fakultetah
po svetu je neposredno težko primerjati. Podoba tega
predmeta je v Evropi dosti bolj prepoznavna kot v ZDA, kjer na
fakultetah kljub visoki povprečni ravni študija, ne
najdemo izdelanega šolskega programa pravne informatike.
To je deloma posledica meril pravniškega združenja ABA,
po katerih se smejo predavati le predmeti "pravnega pomena"
14. Tista
njihova učenja, ki bi jih pri nas uvrstili v pravno informatiko,
pa so znanja za uporabo informacijske tehnologije v pravnem poklicu
in raziskovanje pravnih virov. V ZDA v glavnem informatiko oz.
uporabo pravne informacijske tehnologije ločujejo od pravnih
vprašanj IT.
Omenjamo značilne skupine držav oz. pravnih sistemov,
vendar izbire posameznih fakultet niso sistematične (po
neki vnaprej izbrani metodologiji) - opisujemo primere, do katerih
smo uspeli priti. Del snovi za to poglavje najdemo tudi v poglavju,
ki opisuje dejavnost inštitutov za pravno informatiko po
svetu.
6.1 Kanada, Velika Britanija in ZDA
Informacijska tehnologija vstopa v kanadsko pravno stroko
z velikimi koraki15.
Leta 1994 so poročali, da je osebne računalnike
uporabljalo 50% pravnikov. Ob takem razvoju so se odzvale tudi
pravne fakultete: do leta 1992 so imeli sedem letnih konferenc
na temo "Računalniki in pravno šolanje".
Prevladuje mnenje, da so pravne fakultete dolžne zagotavljati
računalniško pismenost svojih diplomirancev. Pri tem
omenjajo kot najnujnejša znanja: računalniško
obdelavo besedil, e-pošto in raziskovanje najpomembnejših
kanadskih in ameriških javnih podatkovnih baz za pravnike
(QuickLaw, Canadian Law Online, Soquij, Lexis, Westlaw). Kanadske
komercialne zbirke omogočajo fakultetam brezplačen
ali cenen dostop. Splošno učenje za rabo baz je 10
do15 ur in zajema tudi Boolove operatorje idr., za vsako uporabljano
bazo pa je predvideno še posebno uvajanje, ki je večidel
obvezno za vse študente in je včasih vključeno
v okvir predavanj "legal research and writing".
Računalniška predznanja novih študentov so čedalje
večja, tako da morajo temu prilagajati usposabljanje za
splošno rabo računalnikov in za rabo standardnih programskih
paketov. Leta 1992 so začeli uvajati elektronske učne
pripomočke, ki so se dobro obnesli. Omenjajo težave,
ker je kanadski prostor razdeljen na common law in civilnopravno
območje. Kot primer dobre podpore za delo pravnikov pa
omenjajo Quebeški civilni zakonik, ki so ga izdali v hipertekstni
obliki, tako da je povezan s komentarji in s sodno prakso. Še
bolj izpopolnjene zbirke pa uporabnikom omogočajo zapisovanje
opomb, ki se ohranijo tudi po tem, ko osnovno zbirko ažurirajo.
Pričakujejo, da bodo takšni pripomočki pomembno
vplivali tudi na pouk pravnih fakultet.
V Kanadi se zavedajo pomena omrežij (telekomunikacij) tudi
pri pravnem šolanju. Študentje množično
sodelujejo na pravniških elektronskih diskusijskih listah.
Uvajajo poučevanje na daljavo (preko e-pošte), elektronsko
razpošiljanje gradiv, uvajajo množico strežnikov
za primarne in druge pravne vire, za večjo dostopnost razprav
in raziskav in za izdajanje elektronskih časopisov. Kar
več inštitutov se ukvarja z uporabo IT v pravu.
Angleško združenje BILETA16 je leta 1994 predlagalo takšne minimalne standarde za poučevanje "pravne informatike"(po viru 47):
A. Splošna znanja o informacijski tehnologiji
Temeljna računalniška znanja: namen in uporabnost operacijskega sistema (npr. DOS, Windows). Prenašanje datotek.
Urejanje besedil: minimalna znanja naj bi vključevala: izdelavo in shranjevanje besedil, oblikovanje besedila, prenašanje in kopiranje znotraj besedila in med besedili, združevanje dokumentov, jezikovno preverjanje in izpisovanje. Poudarjeno je upravljanje z datotekami in varnostno kopiranje.
Elektronska pošta: izdelava in pošiljanje sporočil; branje, shranjevanje, odgovarjanje, pošiljanje tretjemu in brisanje. Izpisovanje/ekstrahiranje sporočil. Elektronski prenos datotek.
Podatkovne baze: kako uporabiti standardni program za podatkovne zbirke in ga prilagoditi za svoje potrebe.
B. Posebej o informacijski tehnologiji za pravnike
Poizvedovanje po pravnih informacijah; uporaba javnih informacijskih sistemov, kot je LEXIS; uporaba zgoščenk s pravnimi informacijami.
Učenje s pomočjo računalnika (Computer Assisted Learning Packages).
C. Pravo informacijske tehnologije
Poudarjajo, da ta snov v podrobnostih ni predmet minimalnih standardov, je pa pomembno, da študentje prava spoznajo pomen nekaterih vprašanj, kot je npr. intelektualna lastnina pri programski opremi.
Opisani standardi so razmeroma skopi in postavljeni dokaj nizko,
saj jih prekaša že znanje marsikaterega študenta
prvega letnika. BILETA pojasnjuje, da obstajajo v Vel. Britaniji
velike razlike med pravnimi fakultetami in da bodo tako postavljena
izhodišča marsikateri pomagala šele prebiti led
in uvesti katero izmed oblik usposabljanja za pravno informatiko.
Večina angleških pravnih fakultet pa je dejansko visoko
nad temi merili.
Pravni oddelek Univerze Durham, Vel. Britanija: za področje
"law and computing" je nosilec predavanj posebni Center
za pravo in računalništvo (o Centru gl. v 9. pogl.:
Inštituti…). Predavanja imajo v 2. in 3. letniku študija,
oblikovana pa so tako, da so bolj podobna evropski celinski pravni
informatiki kot pa ameriškim programom s tega področja.
Na področju računalniškega prava so snovi,
kot npr. patentno in avtorsko pravo, poslovna skrivnost, računalniške
pogodbe, računalniške škode, računalniški
kriminal, varstvo podatkov. Drugi del predavanj pa je s področja
kompjuterizacije pravne dejavnosti (npr. orodja za obdelavo dokumentov,
podatkovne baze - tudi Lexis, ekspertni sistemi, elektronske komunikacije,
elektronsko založništvo na sodiščih, v pravnih
firmah in v policiji). Praktično delo poteka v računalnici
Centra.
Na Univerzi Luton 17 v Vel. Britaniji imajo "Legal Information Systems/Computing Module". Traja po eno uro tedensko v 1. in 2. semestru. Poučevanje je usmerjeno praktično (workshop): študentje spoznajo različne računalniške rešitve, da se pripravljajo na bodoče delovno mesto, hkrati pa imajo na ta način pri roki uporabna orodja za pripravljanje pisnih nalog med študijem. Vsebina modula kaže na izrazito praktično usposabljanje:
1. semester: video in splošen uvod v delovanje računalnika, osnovna opravila z računalnikom (tudi operacijski sistem), Word za Windowse skozi delo s pravnimi besedili, Excel (osnove, grafi-predstavitev, proračun);
2. semester: Excel (obnovitev, podatkovna baza, računovodstvo, pravna podatkovna baza, revizija), program Dataease (uvod, graditev baze, povezovanje datotek, uporaba pri študiji pravnega primera), zaključna naloga.
Druga področja pravne informatike se prepletajo v drugih
predavanjih: delo s sistemom Lexis je vključeno v modul
"osebne in pravne veščine", kot del raziskovanja
pravnih virov; v okviru pogodbenega prava uporabljajo v prvem
letniku elektronske pripomočke (CAL tutorials); vsi pisni
izdelki v okviru modula "pravni sistem in metode" morajo
biti izdelani z računalniškim urejevalnikom besedil.
Združene države Amerike
V ZDA najdemo področje pravne informatike (v ožjem
pomenu) oz. rabo informacijske tehnologije znotraj različnih
predavanj in seminarjev (courses). Med posameznimi fakultetami
so lahko značilne razlike, zato bomo skušali prikazati
prevladujoče pristope, ki naj predstavijo bistvene vsebine
in metode. Kot temeljni veščini, ki naj bi ju obvladal
študent prvega letnika, obravnavajo raziskovanje pravnih
virov in pripravljanje pravne dokumentacije (legal writing). V
sodobnem pravnikovem okolju sta oba predmeta dokaj povezana z
informacijsko tehnologijo.
Glede na pomen precedenčnih odločitev v njihovem
pravnem sistemu (zasledili smo mnenje, da je ta sistem kaotičen),
pri študiju poudarjajo raziskovanje pravnih virov (legal
research). Na tem področju je v nekaterih primerih sistem
brez elektronskih pripomočkov težko obvladljiv, zato
se ponuja zanimiva domneva, da je prav računalniška
informacijska tehnologija dala precedenčnemu sistemu nov
zamah. V vsaki novi izdaji priročnikov ugotavljajo večji
delež elektronskih metod in v najnovejših izdajah najdemo
tudi razširjeno uporabo zgoščenk ter poizvedbe
po Internetu18.
Čedalje bolj vključujejo tudi mednarodnopravne in
primerjalne vire; torej je tudi v ZDA viden učinek globalizacije
pravnega prostora.
Pri poučevanju rabe informacijskih zbirk Lexis-Nexis ipd.
fakultete nimajo enotnih pristopov. Marsikje poučujejo
v prvem semestru raziskovanje po papirnih virih in v drugem semestru
raziskovanje z Lexis oz. Westlaw. Med učitelji najdemo
osebe iz podjetij, knjižničarje in celo študente
zadnjih letnikov prava. Ponekod so usposabljanja obvezna, ponekod
izbirna. Na fakulteti v Daytonu so pričeli s poskusom,
pri katerem je bilo elektronsko raziskovanje pred tistim po knjigah,
a rezultati še niso znani. Osnovni priročniki za pravno
raziskovanje še vedno temeljijo na tiskanih virih. Menijo,
da je razumevanje teh virov podlaga za razumevanje elektronskih
sistemov za poizvedbe. Razen tega ugotavljajo, da so pisni viri
zaenkrat edini splošno dostopni, razmeroma popolnejši
in cenejši. Opozarjajo, da je treba pri vsakem raziskovanju
najti pravo razmerje med elektronskim in pisnim poizvedovanjem,
kajti eno lahko ponuja prednosti, ki jih drugo nima. Pretirano
opiranje na (ceneno) elektronsko raziskovanje med študijem
pravnika v poklicu kmalu strezni (ko vidi račun za poizvedbe
v komercialni zbirki).
Vsebina in metode raziskovanja virov so kljub močnemu usmerjanju
pravniških strokovnih združenj na nekaterih fakultetah
sporne. Študijskemu programu "legal research" ponekod
očitajo, da ima slab status (neustrezni predavatelji),
slab delež v oceni študentovega uspeha in da študent
po končanem prvem letu nima dosti možnosti, da bi
veščine raziskovanja virov poglabljal ob drugih predmetih
(glavni vzrok: zaokrožene zbirke sodnih odločitev,
ki so potrebne za obvladovanje določenega študijskega
predmeta in ki dobesedno "nadomeščajo knjižnico")19.
V povezavi s pravnimi viri je še en vidik, ki ga mora obvladati
ameriški pravnik, in sicer zahteven sistem citiranja pravnih
virov, pri čemer elektronske pravne informacije čedalje
bolj vsiljujejo novo poenotenje, ki naj bi v enotni obliki razvidno
zajelo pisne in elektronske navajane vire. Ni dovolj najti vsebinsko
ustrezen precedent, treba je ugotavljati tudi njegovo kasnejše
navajanje in morebitno spreminjanje. Prav sedaj se v ZDA precej
ukvarjajo z reformo sistema navajanja virov.
Oblikovanje formaliziranih pravnih dokumentov se poučuje
znotraj predmeta "legal writing". Pri pregledovanju
in komentiranju pisnih nalog mnogi profesorji že uporabljajo
e-pošto. Raziskovanje virov , pravno analizo in izdelavo
pravne dokumentacije ponekod združujejo v predmetu "pravna
praksa".
College of Law, Tucson, Arizona: ima tri vrste predmetov (predavanj): obvezne, priporočene temeljne in izbirne. Vsak od predmetov - ne glede na vrsto - ima vnaprej določeno vrednost, ki se upošteva v študijskem uspehu (credit units). Obvezna sta raziskovanje virov in pravni dokumenti - writing (v 1. in 2./3. letu). Med priporočenimi temeljnimi predmeti je bil med leti 1992-95 tudi "računalniki med študijem in v pravni praksi". Med izbirnimi predavanji najdemo:
-Informacijska tehnologija in pravosodje (IT kot breme in pridobitev v pravosodju, vpliv IT na sodno in administrativno delo).
-Vodenje pravne pisarne in tehnologija (sedanja in bodoča raba računalnikov v pisarni, pisarniška programska oprema, temeljne veščine vodenja pisarne, ki niso odvisne od tehnologije).
Fakulteta ima računalniški laboratorij že od
leta 1989 (nahaja se v knjižnici, kjer je tudi zbirka pravnih
zgoščenk). V sodelovanju s centrom za računalniško
podprto usposabljanje (CALI: Center for Computer Assisted Legal
Instruction) so pripravili številne računalniške
pripomočke (vaje) za različna pravna področja:
postopki, komercialni posli, dokazovanje, poklicna odgovornost,
lastnina, oporoke ipd. Te računalniške vaje so namenjene
predvsem trajnemu poklicnemu usposabljanju že zaposlenih
pravnikov. Enoletna raba lekcije stane 50 USD, možno pa jih
je sneti kar z modemom z BBSa Pravniškega združenja
ali pa s fakultete.
Na šoli v Tucsonu je še posebej zanimiv projekt "Sodna
dvorana in pravna pisarna prihodnosti". V zvezi s sodno dvorano
navajajo tri pomembne funkcije: akademska (šolanje pravnikov,
empirične raziskave), poklicna (predstavitve poklicnim
pravnikom ter njihovo usposabljanje za nove tehnologije in metode
dela), pomoč prizadetim osebam (iskanje načinov,
kako v sodni dvorani pomagati fizično prizadetim osebam,
da bi se lahko polnovredno vključevali v postopke). Tehnologije,
ki jih preskušajo: tehnike prikazovanja/predstavitve, računalniški
dostop do spisov, prepisovanje v realnem času, video zapisovanje,
navidezna sodna dvorana - udeleženci so v stiku le s pomočjo
tehnologije. Na področju tehnologije pravne pisarne preskušajo:
tehnike za zmanjšanje količine papirja (imaging),
spremljanje/nadziranje poteka postopkov (work flow), komunikacije
(telefaks, EFT, telefonsko sporočanje, e-pošta, video
konferenca), večpredstavnostne rešitve, izboljšanje
osebne učinkovitosti (vključene so tudi psihologija,
sociologija in ekonomika), računalniško podprto raziskovanje
pravnih virov20.
Pravni vidiki informacijske tehnologije in sorodnih novih tehnologij
se v ZDA poučujejo ločeno od rabe IT v pravu (informatics
law, computer law).
Na John Marshall Law School, Chicago, IL, se študentje
lahko specializirajo na več področjih, in sicer:
-Računalnik in pravo
-Informacijsko pravo in politika
-Pravo medijev
-Pravica do zasebnosti
-Pravo kibernetskega prostora: uvod, e-pošta, www
in newsgroups, odškodninska odgovornost v kibernetskem prostoru,
svoboda govora, kriminal in varnost, zasebnost in anonimnost,
šifriranje, elektronsko poslovanje, pristojnost in pravno
urejanje kibernetskega prostora, avtorsko pravo in nadzor nad
informacijami, pravila v zvezi z imeni domen in reševanje
sporov, standardi etike in lastnina, izbira prava…). Oceno
seminarja sestavljajo: predstavitev v razredu (30%), kratko pisno
poročilo (10%), pisna razprava 15-25 strani (50%) in splošna
ocena sodelovanja (10%).
Pravna fakulteta Univerze v Chicagu je imela v letu 1996
poseben seminar za pravo kibernetskega prostora (http://www-law.lib.uchicago.edu/cyberlaw/).
Teme 10-tedenskega seminarja:
-Poglavja iz socialnih teorij
-Narava kibernetskih skupnosti
-Anarhična skupnost
-Posameznik v kibernetskem prostoru
-Vprašanja zasebnosti
-Varstvo podatkov
-Svoboda govora, spodobnost
-Intelektualna lastnina
-Pravo kibernetskega prostora, suverenost, razvoj v prihodnosti.
Na pravni fakultetu Univerze Columbia, New York, imajo
študentje za posamezna predavanja domače strani na
Internetu. Tam so objavljeni urniki, vsebine programov, priporočena
gradiva, odgovori na pogosto postavljena vprašanja (FAQ)
in morebiten elektronski način dela oz. stikov s predavatelji.
Na domači strani so včasih objavljene tudi vse naloge,
izdelane pri predmetu. Pri predavanjih za legal research in legal
writing smo opazili opombo, da uporabo elektronske domače
strani ne zahteva šola in da tisti, ki tega medija ne bo
izrabil, ne bo prikrajšan ali v slabšem položaju.
Ta "klavzula" je odraz problema, ki se pojavlja na vseh
področjih uvajanja elektronskega poslovanja: vprašanje
enake dostopnosti do novega medija (iz kakršnega koli razloga,
vključno z malomarnostjo) ter prednosti oz. prikrajšanja,
ki iz takega razmerja izhajajo. Pri uvajanju elektronskih oblik
poučevanja bodo šole morale zagotoviti enake možnosti
tako da bodo študente pravočasno usposabljale, nekatera
predznanja morda postavile kot razviden predpogoj, pomagale pri
nabavi/dostopu do potrebne opreme, pomagale pri delu ipd.
V 1. letniku sta obvezni dve 2-urni usposabljanji za elektronsko
poizvedovanje po pravnih virih Westlaw in Lexis (individualno
v knjižnici). Med računalniško-pravnimi predmeti
najdemo: telekomunikacijsko pravo (z ustavnopravnimi vidiki svobode
govora in protimonopolov; o upravnem urejanju te tehnologije),
računalniki-zasebnost-ustava (nekatera pravna razmerja
med ustavo in tehnološko revolucijo, šifriranje in zasebnost
v povezavi s preiskovalnimi/poizvedovalnimi dejanji varnostnih
služb, novi mediji, spolna zasebnost in kibernetski prostor;
potrebno je osnovno znanje o delu z Internetom), računalniki
in pravo (pravna pravila, ki se nanašajo na rabo računalnika,
intelektualna lastnina glede programske in instrumentalne opreme,
patenti na področju šifrirnih tehnik, ekonomika intelektualne
lastnine in ekonomika monopolov, pravna vprašanja javne rabe
šifrirnih tehnik; pri tem seminarju je obvezna pisna naloga,
katere predstavitev pred razredom je zaželena).
6.2 Evropske kontinentalne države
Norveška - Oslo: Prva predavanja iz snovi "computers
and law" so imeli že leta 1970. Poudarjala so predvsem
računalniško podprte pravne IS. Samostojno katedro
za pravno informatiko so ustanovili leta 1988. Vodilno vlogo pri
dodiplomskem in podiplomskem programu pravne informatike ima NRCCL
- Raziskovalni center za pravno informatiko (gl. v 9. pogl. o
inštitutih). V okviru programa ERASMUS imajo poseben program
za tuje študente. Za vse študente organizirajo predavanja
o uporabi informacijskih storitev (leta 1992 se jih je udeležilo
okrog 450). Predavanja iz pravne informatike so v 3. in 5. študijskem
letniku. Sestavljata jih dve skupini: informacijsko pravo (pogodbeno
pravo in pravo intelektualne lastnine) in pravna informatika (varstvo
podatkov, pravni informacijski sistemi, komunikacijski procesi).
Predmet ni obvezen, letno pa opravlja izpit iz te snovi okrog
30 študentov. V 5. letniku lahko študent izpit nadomesti
z raziskovalno nalogo iz pravne informatike Tako so pritegnili
veliko mladih raziskovalcev. Leta 1993 so ustanovili medfakultetni
magistrski študij iz pravne informatike, ki vključuje
obvezne izpite s področij družbenih ved, prava in
informatike.
Na Pravni fakulteti Humboldtove univerze v Berlinu že
več let prirejajo predavanja na temo pravne informatike.
Tudi pri njih menijo, da je pravna informatika (Rechtsinformatik)
sestavljen predmet, pri katerem se komaj ločljivo prepletata
avtomatizacija pravnih dejavnosti in pravna vprašanja računalništva.
Nimajo posebne katedre za pravno informatiko, študijski program
vodi Inštitut za pravo informacijskih in komunikacijskih
tehnik. Od leta 1993 imajo sistematične cikluse predavanj
iz določenih izbranih tem, npr.:
-Pravna informatika in informacijsko pravo
-Pravne banke podatkov
-Varstvo podatkov
-Izbrana vprašanja računalniškega prava
-Informacijska tehnologija v pravni praksi
-Pravna vprašanja Interneta
-Nemška in tuja judikatura ("zur informationellen Selbstbestimmung")
-Elektronsko založništvo za pravnike
-Civilnopravna vprašanja računalniškega prava…
Študenti, ki prisostvujejo tem predavanjem, smejo svojo obvezno
prakso opraviti na področju pravne informatike.
Na bolgarskih pravnih fakultetah poučujejo predmete,
ki se imenujejo pravna informatika, informacije in pravo, IT in
pravo, pravni problemi telekomunikacij/komuniciranja, pravna vprašanja
Interneta, oglaševalsko pravo. Profesorica, ki je to sporočila,
predava na več fakultetah hkrati. Pomembno se jim zdi,
da programe vsako leto dopolnjujejo.
Na Madžarskem (1993 21)
je pet pravnih šol. Med njimi sta v ospredju glede pravne
informatike Budimpešta in Pecs. Profesorji pogrešajo
nacionalno organizacijo, ki bi jim pomagala usklajevati delo,
razen tega pa bi skrbela za skupna gradiva, za svetovanje in stike
s tujimi izvedenci ipd. V Budimpešti je na PF Oddelek za
statistiko in pravno informatiko (to je podobna vsebinska povezava
kot na zagrebški PF). Od leta 1992 imajo obvezen enosemestrski
predmet informatike. Na Inštitutu za podiplomske pravne študije
so leta 1993 prvič ponudili štiri semestre predavanj
iz pravne informatike. Nekaj tem:
-Organizacijske metode (orgware)
-Informacijska tehnologija
-Računalniška tehnika
-Birotehnika
-Obdelava besedil
-Številske preglednice
-Podatkovne baze
-Kazenskopravni IS
-Sodni IS
-Informacije in zakonodaja
-Varstvo podatkov
Na pravni fakulteti v mestu Pecs so pričeli s predavanji
informatike leta 1986. Od leta 1988 imajo za ta predmet stalnega
profesorja. Sprva so bila obvezna enosemestrska predavanja po
eno uro tedensko, kasneje pa so ta predmet spremenili v izbirnega.
Leta 1993 se je predavanj udeleževalo po 60 študentov.
Sprememba je omogočila več ur dela z manjšimi
skupinami, zato se je kakovost pouka zboljšala. Večji
del snovi, ki jo navajajo za leto 1993, je precej podoben splošnemu
računalniškemu tečaju:
-Osnovna znanja o strojni opremi
-Računalnik v omrežju; e-pošta
-Operacijski sistem DOS
-Okolje Windows
-Obdelava besedil s programi WordPerfect in Framework
-Urejanje podatkovne baze (Framework)
-Uporaba javnih pravnih IS (iskanje podatkov)
-Varstvo podatkov in svoboda informacij
-Hipertekstni sistemi
6.3 Druge države
V Južni Afriki so v letu 1993 pri pravnem študiju
prvič uvedli usposabljanje za delo z urejevalniki besedil,
delo s CD ROM-om (pravna zbirka podatkov) in z drugimi programi,
ki so pomembni za pravnike (Univerza Witwatersrand).
V Avstraliji (1994) ni skupne institucionalne oblike za
usklajevanje glede uporabe IT na pravnih šolah (PF in pravni
oddelki na drugih fakultetah), je pa precej neformalnega usklajevanja
med fakultetami. Čeprav so Avstralci za Severnimi Američani
drugi največji uporabniki Interneta, so bili študenti
prava leta 1994 še vedno zelo slabo povezani s to možnostjo.
Na fakulteti v N. S. Walesu morajo študentje po dvakrat absolvirati
raziskovanje pravnih virov in izdelovanje pravnih dokumentov (writing),
in sicer v prvem in zadnjem letu študija. Oba predmeta sta
tesno povezana z uporabo IT. Za računalniško raziskovanje
pravnih virov je namenjenih 30 ur v učnem laboratoriju
s 25 računalniki. Nacionalne primarne vire imajo tudi na
zgoščenkah. Študentje brezplačno uporabljajo
nacionalna pravna informacijska sistema SCALE in Info-One, kot
tudi ameriška Lexis in Westlaw. Okrog polovica vseh pravnih
šol ima izbirna predavanja o kompjuterizaciji prava. Na fakulteti
N.S.Wales imajo izbirna dodiplomska in podiplomska predavanja
iz snovi: hipertekstni in drugi sistemi za iskanje pravnih dokumentov,
informacijska podpora za vodenje sporov, samodejni prenosi nepremičnin,
državna uprava, sojenje… Podobne tečaje/predavanja
imajo še na nekaterih avstralskih pravnih šolah. Glede
na velikost avstralskega pravnega prostora ni čudno, da
so razvili razmeroma poceni elektronske pripomočke za pravno
šolanje.22
V Kostariki traja celoten pravni študij pet let, pravno
informatiko imajo v 4. letniku kot samostojen, izbirni predmet;
načrtujejo precejšnjo posodobitev tega poučevanja.
6.4 Države bivše Jugoslavije
Z nobeno pravno fakulteto na Hrvaškem nam ni uspelo navezati neposrednega stika, tako da podatke navajamo po poročilu pravnika-znanca. Na Pravni fakulteti v Zagrebu (stanje oktobra 1996) je bila informatika doslej neobvezen predmet, od leta 1996 pa je obvezen, in sicer skupaj s statistiko v 2. letniku. To je zelo zanimiva povezava, katere dejanske učinke pa bi bilo mogoče oceniti le, če bi poznali trajanje v urah, pa tudi podrobnejšo razmejitev vsebin in dejansko izvedbo. Na Višji upravni šoli v Zagrebu sta ta dva predmeta ločena. Od 2000 študentov v Zagrebu se jih je doslej okrog 500-600 udeleževalo vaj v računalnici, ki ima 16 AT486, povezanih v mrežo. Povezave z Internetom učilnica še nima.
Okvirna vsebina učnega programa na PF v Zagrebu:
-osrednja snov so pravni IS (upravni, socialni, pravosodni)
-zgodovinski razvoj informatizacije
-osnove delovanja IT
-splošna teorija sistemov, kibernetika, HW in SW
-osnove teorije informacij - matematični pristop
-načela za kreiranje pravne dokumentacije in datotek
-banke podatkov; mrežni in hierarhični model
-računalniška omrežja
-načela snovanja IS v upravi in pravosodju
-ekonomija IS
-varstvo baz podatkov
-nomotehnika
-vprašanja dokumentalistike in arhivistike
-računalniški kriminal
V programu ni videti dosti snovi o pravnih vidikih informatike/IT.
Na PF v Beogradu 23
poučujejo pravno informatiko v 3. letniku kot samostojen
predmet v okviru katedre Sociologija prava. Program predvideva
tudi praktično delo z računalniki (4 študenti
na en PC) in obvezno seminarsko nalogo. Zaradi mednarodne blokade
države dosedanje generacije študentov niso delale z
Internetom. Bistvene sestavine učnega programa 1995/96
so:
-sistemski pristop v pravu (kibernetika, splošna teorija
sistemov, teorija informacij, teorija upravljanja);
-geneza pravne informatike (jurimetrija, kibernetika in pravo,
pravna informatika doma in po svetu);
-pravo v informacijskem okolju (informacijska tehnologija, IT
in pravo, področja uporabe pravne informatike);
-informacijski sistemi (splošno, gradnja pravnih IS, primerjalni
pregled pravnih IS, jugoslovanske izkušnje in načrti);
-pravna informatika in upravno pravo (nova metodološka in
tehnološka stvarnost, kibernetska modelistika in upravna
funkcija, informatizacija uprave, upravni postopek in informatika,
avtomatizirane upravne evidence, načrti za informatizacijo
državnih organov…);
-pravni vidiki varstva podatkov v računalniških IS
(pravo zasebnosti, pravna regulativa, primerjalnopravni pogled,
ombudsman, stanje v Srbiji).
OPOMBE:
14. E-sporočilo: S. Erdelez, predavateljica
za "Legal informatics" na University of Texas, Austin,
maj 1995 [nazaj]
15. Večino podatkov povzemamo po viru
E.Mackaay in D.Poulin: Information Technology in Canadian Legal
Education, The Law Technology Journal, let. 3, št. 2, april
1994 [nazaj]
16. BILETA: The British and Irish Legal Education
Technology Association. Stalne skupine združenja so: CAL
(računalniško podprto učenje), podatkovne zbirke,
IT in pravo, pravo in umetna inteligenca, Internet. Združenje
je bilo ustanovljeno leta 1986; spodbujalo naj bi uporabo tehnologije
pri pravnem študiju. Te cilje uresničuje tako, da
spodbuja raziskovalne projekte, zagotavlja informacije v zvezi
s tehnologijo pri pravnem razvoju, podpira specializirane publikacije,
sodeluje pri organiziranju vsakoletne konference (11 doslej),
objavlja pisna poročila o razmerju tehnologije in prava,
sodeluje z združenjem učiteljev prava in z drugimi
akademskimi organizacijami. BILETA združuje skoraj vse pravne
šole v Vel. Britaniji in tudi nekatere zunanje. Sedež
in tehnično vodstvo je na Univerzi Warwick (gl. http://ltc.law.warwick.ac.uk/).
[nazaj]
17. E-sporočilo: Max Young, Head,
Dept. of Law, University of Luton, 13.8.1996 [nazaj]
18. M.L.Cohen, K.C.Olson: Legal Research,
West Publishing, 1996, str.V. [nazaj]
19. L.M.V.Brandt: The MacCrate Report and
the Teaching of Legal research; Texas Wesleyan Law Review, Summ.
1995, 2, 123 [nazaj]
20. Podrobneje gl. na naslovu http://www.law.arizona.edu/courses.html/.
[nazaj]
21. Z. Balogh: Information Technology in
Law in Hungary; Law Technology Journal, oktober 1993, let. 3,
št. 1 [nazaj]
22. G.Greenleaf: Information Technology in
Australian law teaching; Law Technology Journal, let. 3, št.
2, april 1994 [nazaj]
23. Prijazno je sodeloval prof. Stevan Lilić,
lilicnomos.ius.bg.ac.yu [nazaj]
K poglavjem: | Na vrh 
|