Pravna informatika mag. Janez Toplišek


Informatika in informacijska tehnologija v študijskih programih pravnih fakultet (primerjalni pogled)

15. Povzetek ugotovitev

O študijskem predmetu pravne informatike

Vsebinska analiza dejanskega oz. potrebnega obsega študijskega predmeta "pravna informatika" kaže, da gre v vsakem primeru za sestavljen predmet, ki zajema predvsem področje rabe IT in pravne informatike v ožjem pomenu, tej vsebini pa glede na strategijo in organizacijske okoliščine predmeta dodajamo pravne vidike IT. Njihovo dodajanje je treba kot izjemo posebej utemeljevati. Nekoliko bolj funkcionalen izraz za predmet bi bil "informatika in pravo".

Pravne informatike oz. IT v pravnem študiju ne smemo obravnavati le kot ločen predmet poučevanja ("dodatna sestavina pri študiju"). Veščine, povezane z novimi tehnologijami, postajajo tako pomembne, da je treba pravno informatiko obravnavati predvsem kot sestavni del pravnega šolanja oz. razvoja pravnih veščin.

Obravnavanju pravnih vidikov znotraj pravne informatike se ne smemo izogniti, če gre za snov, pri kateri bi ločitev obeh vidikov bistveno škodovala enemu področju ali obvladovanju problema kot celote.

Obseg in vsebino programa pravne informatike je treba oblikovati in sproti prilagajati tako, da bo pridobljeno izhodiščno znanje ustrezalo večini pravnih poklicev (sodnik, odvetnik, notar, pravni svetovalec v gospodarstvu, pravnik v upravi...). Vsebina poučevanja v Sloveniji se mora hitreje prilagajati tehnološkim in drugim spremembam na delovnem mestu pravnika.

Vsebine današnjih študijskih programov za pravno informatiko je treba razbremeniti pretirano teoretičnih in tehničnih delov snovi in jih hitreje dopolnjevati s sodobnimi vidiki. Vsako leto bi moral biti del programa prenovljen. Pri vsebini se moramo zgledovati po razvitih evropskih in drugih državah.

O metodah dela

Učni načrti informatike morajo sloneti na najnovejšem razvoju informacijske tehnologije. Toda v teh tehnologijah mora učenje prepoznavati smeri, ki so pomembne za bodoče delo pravnika, ne pa posamične tehnološke rešitve oz. izdelke. Razkrivanje teh smeri bo pravniku v praksi pomagalo, da se bo pravočasno ustrezno prilagajal novejšim IT. Torej se kljub upoštevanju novih tehnologij priporoča tehnološko/produktno nevtralno učenje (primer: učenje o problemu elektronskega podpisovanja).

Del programa bi bilo treba izvesti po elektronski poti, in sicer kot medfakultetni program.

Pri metodah dela je treba upoštevati velik delež žensk v pravnih poklicih.

Prenova pravnega delovanja

Na prvi pogled je videti, kot da prilagajanje učnih načrtov zahtevajo nove razmere na delovnem mestu bodočega pravnika. Pritrditi tej oceni bi bilo razmeroma preprosto; kljub temu pa se moramo pridružiti mnenju Katsha: "Če želijo pravniki preživeti bolje kot pisarji in lepopisci v post Gutenbergovem svetu, morajo storiti kaj več kot sprejeti nove tehnologije za tradicionalno delo in postopke. Ključ uspeha je v novem modelu pravne prakse, v novi usmeritvi, ki vrednoti elektronske informacije, in v tem, da razumejo posledice krčenja razdalj med ljudmi in institucijami" (v viru 8). Da so težave z neučinkovitostjo pravnih institucij predvsem v sedanji organizaciji (načinu) dela in ne morda v "zastareli opremi", kaže npr. novejša obsežna angleška analiza civilnega pravosodja, kjer je informacijski tehnologiji namenjenega razmeroma malo prostora (gl vir 10).

Trajno poklicno usposabljanje slovenskih pravnikov je pri informatiki zanemarjeno. Znanja pravne informatike je treba ustrezno vključiti tudi v priprave za določene pravne poklice oz. v preizkuse za pripustitev k poklicu. Na teh dveh področjih bi morala biti pravniška stanovska združenja dejavnejša in predlagati konkretne spremembe.

Na koncu nekaj za pomiritev

Avtor tega prispevka ni želel zmanjševati pomena temeljnih pravnih predmetov in znanj, saj so le-ta bistvena podlaga za uresničevanje osnovnih ciljev usposabljanja na pravni fakulteti. Optimalna vsebina in izvedba predmeta pravna informatika pa bi lahko neposredno in posredno veliko pripomogla k večji učinkovitosti vseh drugih učnih predmetov. Na tujih fakultetah, kjer je učenje s področja pravne informatike že dolgo povsem samoumevno, poudarjajo, da je treba pri pravnem študiju obravnavati pravo v kontekstu njegovega dejanskega delovnega okolja. Pravnikovo delovno okolje se bo z informatiko vse bolj prepletalo.

16. Raziskave

V Sloveniji zelo primanjkuje empiričnih raziskav za področje prava in informacijske tehnologije. Tako nam npr. ni znano, da bi kdo vedel za natančno število delujočih pravnikov v Sloveniji (o tem so le grobe ocene). Raziskava bi lahko povedala, katero informacijsko tehnologijo, v kakšne namene in v kolikšnem obsegu jo pravna stroka uporablja. To bi bil koristen podatek tudi za načrtovanje pravnega usposabljanja na vseh študijskih stopnjah oz. za poklicno usposabljanje. Nekatere raziskave bi morale potekati v rednih časovnih presledkih, tako da bi z njimi sproti prepoznavali pomembna gibanja.

Za Anglijo in Wales npr. že 7 let zapored izvajajo raziskavo o rabi informacijske tehnologije v pravnih poklicih. V zadnjem času so opazili največjo rast njene uporabe na tehle področjih: obrazci/vzorci, priprava formalizirane dokumentacije za sodišča, zemljiške zadeve, zelo pa je porasla tudi raba vseh vrst elektronskih komunikacij (kar so nemalokrat zahtevale stranke - naročniki) in besedil z zgoščenk. Raziskava je pokazala, da je za uspešno vključitev v pravni poklic pomembno, da je IT vključena v pravniško usposabljanje že v najzgodnejšem obdobju šolanja. Če to znanje preverjamo šele ob vstopu v odvetniški poklic, je očitno prepozno49. Pomanjkljivosti v zvezi s tem pripisujejo tudi pomanjkljivim standardom Pravniškega društva, ki bedi nad vsebino in metodologijo poklicnega usposabljanja pravnikov. V letu 1995 je imelo 21% pravnih firm dostop do Interneta, enako število firm pa je priključitev načrtovalo; elektronski naslov ob naslovu pravne firme je postal del tržnega ugleda.
=== zop === 49 R.M. Abbey: Information Technology and the Legal Practice Course, (1995) 5 Web JCLI; //www.ncl.ac.uk/ === kop ===

Posebej bogata je raziskava, ki so jo v Angliji izvedli ob prvem poročilu BILETE. Tako imenovani Jackson Report, 1991 je obravnaval številne teme: pomen informacijske pismenosti za pravni poklic, pismenost diplomirancev, strukturo rabe IT med pravniki, izdatke fakultet za IT, stroške na enega študenta, porabljen čas za podporo IT ipd. Podobne občasne raziskave bi v Sloveniji olajšale prenekatero odločitev v zvezi s pravno informatiko in IT v pravu, dobili pa bi tudi podatke, ki bi bili primerljivi z nekaterimi drugimi državami.

Zanimiva bi bila empirična raziskava med študenti zadnjega letnika obeh pravnih fakultet, in sicer o tem, kaj menijo o vsebini obeh učnih načrtov in o njuni dejanski izvedbi. Ugotovitve bi lahko primerjali s podobno raziskavo med mlajšimi zaposlenimi pravniki; le-ta bi preverila zlasti uporabnost znanj s fakultete. Ker nam ni znano, da bi podobne raziskave že obstajale, lahko omenimo le vtis o posamičnih mnenjih študentov: na obeh fakultetah je namreč slišati mnenja, da programa nista povsem ustrezna, da manjka sodobnih uporabnih znanj ipd. Čeprav je možno, da so te ocene pristranske, menimo, da si v okviru te obravnave zaslužijo določeno pozornost.

Redno bi bilo treba raziskovati vhodno in izhodno informacijsko pismenost študentov prava, hkrati pa sproti ugotavljati, ali obstajajo značilne razlike glede informatike med spoloma.



K poglavjem:
Na vrh

Kazalo
1-3
4-5
6
7
8
9
10
11
12
13-14

Na prvo domačo stran
Elektronsko poslovanje
Elektronski podpis
Elektronski pravni viri
Poklicno / osebno