Pravna informatika | mag. Janez Topliek |
Informatika in informacijska tehnologija v tudijskih
programih pravnih fakultet (primerjalni pogled)
15. Povzetek ugotovitev
O tudijskem predmetu pravne informatike
Vsebinska analiza dejanskega oz. potrebnega obsega tudijskega
predmeta "pravna informatika" kaže, da gre v vsakem
primeru za sestavljen predmet, ki zajema predvsem področje
rabe IT in pravne informatike v ožjem pomenu, tej vsebini
pa glede na strategijo in organizacijske okoličine
predmeta dodajamo pravne vidike IT. Njihovo dodajanje je treba
kot izjemo posebej utemeljevati. Nekoliko bolj funkcionalen izraz
za predmet bi bil "informatika in pravo".
Pravne informatike oz. IT v pravnem tudiju ne smemo obravnavati
le kot ločen predmet poučevanja ("dodatna sestavina
pri tudiju"). Večine, povezane z novimi
tehnologijami, postajajo tako pomembne, da je treba pravno informatiko
obravnavati predvsem kot sestavni del pravnega olanja
oz. razvoja pravnih večin.
Obravnavanju pravnih vidikov znotraj pravne informatike
se ne smemo izogniti, če gre za snov, pri kateri bi ločitev
obeh vidikov bistveno kodovala enemu področju ali
obvladovanju problema kot celote.
Obseg in vsebino programa pravne informatike je treba oblikovati
in sproti prilagajati tako, da bo pridobljeno izhodično
znanje ustrezalo večini pravnih poklicev (sodnik, odvetnik,
notar, pravni svetovalec v gospodarstvu, pravnik v upravi...).
Vsebina poučevanja v Sloveniji se mora hitreje prilagajati
tehnolokim in drugim spremembam na delovnem mestu pravnika.
Vsebine dananjih tudijskih programov za pravno informatiko
je treba razbremeniti pretirano teoretičnih in tehničnih
delov snovi in jih hitreje dopolnjevati s sodobnimi vidiki.
Vsako leto bi moral biti del programa prenovljen. Pri vsebini
se moramo zgledovati po razvitih evropskih in drugih državah.
Učni načrti informatike morajo sloneti na najnovejem
razvoju informacijske tehnologije. Toda v teh tehnologijah mora
učenje prepoznavati smeri, ki so pomembne za bodoče
delo pravnika, ne pa posamične tehnoloke reitve
oz. izdelke. Razkrivanje teh smeri bo pravniku v praksi pomagalo,
da se bo pravočasno ustrezno prilagajal novejim IT.
Torej se kljub upotevanju novih tehnologij priporoča
tehnoloko/produktno nevtralno učenje (primer:
učenje o problemu elektronskega podpisovanja).
Del programa bi bilo treba izvesti po elektronski poti, in sicer
kot medfakultetni program.
Pri metodah dela je treba upotevati velik delež
žensk v pravnih poklicih.
Prenova pravnega delovanja
Na prvi pogled je videti, kot da prilagajanje učnih načrtov
zahtevajo nove razmere na delovnem mestu bodočega pravnika.
Pritrditi tej oceni bi bilo razmeroma preprosto; kljub temu pa
se moramo pridružiti mnenju Katsha: "Če želijo
pravniki preživeti bolje kot pisarji in lepopisci v post
Gutenbergovem svetu, morajo storiti kaj več kot sprejeti
nove tehnologije za tradicionalno delo in postopke. Ključ
uspeha je v novem modelu pravne prakse, v novi usmeritvi, ki vrednoti
elektronske informacije, in v tem, da razumejo posledice krčenja
razdalj med ljudmi in institucijami" (v viru 8). Da so težave
z neučinkovitostjo pravnih institucij predvsem v sedanji
organizaciji (načinu) dela in ne morda v "zastareli
opremi", kaže npr. noveja obsežna angleka
analiza civilnega pravosodja, kjer je informacijski tehnologiji
namenjenega razmeroma malo prostora (gl vir 10).
Trajno poklicno usposabljanje slovenskih pravnikov je pri
informatiki zanemarjeno. Znanja pravne informatike je treba ustrezno
vključiti tudi v priprave za določene pravne poklice
oz. v preizkuse za pripustitev k poklicu. Na teh dveh področjih
bi morala biti pravnika stanovska združenja dejavneja
in predlagati konkretne spremembe.
Na koncu nekaj za pomiritev
Avtor tega prispevka ni želel zmanjevati pomena temeljnih
pravnih predmetov in znanj, saj so le-ta bistvena podlaga za uresničevanje
osnovnih ciljev usposabljanja na pravni fakulteti. Optimalna vsebina
in izvedba predmeta pravna informatika pa bi lahko neposredno
in posredno veliko pripomogla k večji učinkovitosti
vseh drugih učnih predmetov. Na tujih fakultetah,
kjer je učenje s področja pravne informatike že
dolgo povsem samoumevno, poudarjajo, da je treba pri pravnem tudiju
obravnavati pravo v kontekstu njegovega dejanskega delovnega
okolja. Pravnikovo delovno okolje se bo z informatiko vse
bolj prepletalo.
V Sloveniji zelo primanjkuje empiričnih raziskav za
področje prava in informacijske tehnologije. Tako nam npr.
ni znano, da bi kdo vedel za natančno tevilo delujočih
pravnikov v Sloveniji (o tem so le grobe ocene). Raziskava bi
lahko povedala, katero informacijsko tehnologijo, v kakne
namene in v koliknem obsegu jo pravna stroka uporablja.
To bi bil koristen podatek tudi za načrtovanje pravnega
usposabljanja na vseh tudijskih stopnjah oz. za poklicno
usposabljanje. Nekatere raziskave bi morale potekati v rednih
časovnih presledkih, tako da bi z njimi sproti prepoznavali
pomembna gibanja.
Za Anglijo in Wales npr. že 7 let zapored izvajajo raziskavo
o rabi informacijske tehnologije v pravnih poklicih. V zadnjem
času so opazili največjo rast njene uporabe na tehle
področjih: obrazci/vzorci, priprava formalizirane dokumentacije
za sodiča, zemljike zadeve, zelo pa je porasla
tudi raba vseh vrst elektronskih komunikacij (kar so nemalokrat
zahtevale stranke - naročniki) in besedil z zgočenk.
Raziskava je pokazala, da je za uspeno vključitev
v pravni poklic pomembno, da je IT vključena v pravniko
usposabljanje že v najzgodnejem obdobju olanja.
Če to znanje preverjamo ele ob vstopu v odvetniki
poklic, je očitno prepozno49. Pomanjkljivosti
v zvezi s tem pripisujejo tudi pomanjkljivim standardom Pravnikega
drutva, ki bedi nad vsebino in metodologijo poklicnega usposabljanja
pravnikov. V letu 1995 je imelo 21% pravnih firm dostop do Interneta,
enako tevilo firm pa je priključitev načrtovalo;
elektronski naslov ob naslovu pravne firme je postal del tržnega
ugleda.
=== zop === 49 R.M. Abbey: Information
Technology and the Legal Practice Course, (1995) 5 Web JCLI; //www.ncl.ac.uk/
=== kop ===
Posebej bogata je raziskava, ki so jo v Angliji izvedli ob prvem
poročilu BILETE. Tako imenovani Jackson Report, 1991
je obravnaval tevilne teme: pomen informacijske pismenosti
za pravni poklic, pismenost diplomirancev, strukturo rabe IT med
pravniki, izdatke fakultet za IT, stroke na enega tudenta,
porabljen čas za podporo IT ipd. Podobne občasne
raziskave bi v Sloveniji olajale prenekatero odločitev
v zvezi s pravno informatiko in IT v pravu, dobili pa bi tudi
podatke, ki bi bili primerljivi z nekaterimi drugimi državami.
Zanimiva bi bila empirična raziskava med tudenti
zadnjega letnika obeh pravnih fakultet, in sicer o tem, kaj
menijo o vsebini obeh učnih načrtov in o njuni dejanski
izvedbi. Ugotovitve bi lahko primerjali s podobno raziskavo med
mlajimi zaposlenimi pravniki; le-ta bi preverila zlasti
uporabnost znanj s fakultete. Ker nam ni znano, da bi podobne
raziskave že obstajale, lahko omenimo le vtis o posamičnih
mnenjih tudentov: na obeh fakultetah je namreč sliati
mnenja, da programa nista povsem ustrezna, da manjka sodobnih
uporabnih znanj ipd. Čeprav je možno, da so te ocene
pristranske, menimo, da si v okviru te obravnave zaslužijo
določeno pozornost.
Redno bi bilo treba raziskovati vhodno in izhodno informacijsko pismenost tudentov prava, hkrati pa sproti ugotavljati, ali obstajajo značilne razlike glede informatike med spoloma.
K poglavjem: | Na vrh |