Pravna informatika | mag. Janez Topliek |
Informatika in informacijska tehnologija v tudijskih
programih pravnih fakultet (primerjalni pogled)
1. Uvodno izhodiče
Raziskava, ki smo jo opravili spomladi 1996 2,
je pokazala, da skoraj vsi pravniki ob koncu svojega tudija
pogreajo ustrezna znanja s področja uporabne informatike
in e zlasti uporabna znanja o elektronskem poslovanju. S
trditvijo "že med rednim tudijem bi morali pravnike
seznaniti z elektronskim poslovanjem", se je strinjalo kar
91,3 odstotke vpraanih. Podobno mnenje "e lažje
pa nam bo takrat, ko bodo absolventi olskega sistema odhajali
v svet informacijsko pismeni in ne bo treba uvajati sodobne tehnologije
ele za sodnike in administratorje, ki so že sredi svoje
ustvarjalne dobe"3
- najdemo npr. tudi na področju sodnega dela.
Zato smo si zastavili vpraanje, v kolikni meri so
pogreana znanja zastopana v sedanjih učnih načrtih
pravnih fakultet. želeli smo tudi ugotoviti, kako pridobivanje
teh znanj porazdeliti med računalniko pismenost (predznanja),
dodiplomske oz. podiplomske programe in kasneje poklicno
usposabljanje diplomiranih pravnikov. Mnenja o tem so (tudi v
tujini) deljena, zato se zdi prav, da bi prilo v Sloveniji
do neke oblike usklajevanja vsebine dodiplomskega in tudi kasnejega
usposabljanja pravnikov na področju informacijske tehnologije
(IT). V primerjavi z nekaterimi razvitejimi državami
pri nas na tem področju ni čutiti nobenega usmerjanja
s strani pravnikih združenj.4
2. Pojmovna nebogljenost
Neutemeljeno je vnaprej brezpogojno povezovati pojme, ki vsebujejo
besedo informatika z računalniki,
saj informacija in "informacijsko pravo" nista odvisna
od določene tehnologije. Zato tudi pravna informatika ni
le vpraanje računalnikega obravnavanja pravnih
informacij, ampak spada v ta okvir npr. tudi navadna iskalna kartoteka
v knjižnici ali pa stvarno kazalo v obsežnih Obligacijah
prof. Cigoja. Res pa je, da so mnoga informacijska in pravna vpraanja
e posebej izstopila po uveljavitvi računalnikov.
Zato srečujemo danes na mnogih univerzah intitute
za računalniko pravo, pravnika združenja
po svetu imajo sekcije in skupine za računalnitvo/računalniko
pravo, industrija in pravna stroka pa skupaj ustanavljata združenja
za računalniko pravo. Le-ta se ukvarjajo z vpraanji
sodobnih informacijskih tehnologij in ne le z računalniki.
Ob pojmih, kot so "rimsko pravo", "kazenski postopek",
"menično pravo", je povsod po svetu dokaj jasno,
o kateri pravni disciplini govorimo. Celo nekatera pravna področja,
ki so podzvrsti enega ali več drugih pravnih področij
in se odlepljajo od svojih matičnih pravnih področij,
postajajo prepoznavne posebne pravne discipline (npr. transportno
pravo, nuklearno pravo). Na področju, ki ga želi obdelati
ta prispevek, pa vidimo precejnjo pojmovno nedoločenost.
Ta je deloma posledica izjemno hitrega prodora pravnih vpraanj
informacijske družbe. K pojmovni zmedi prispeva tudi anglosaksonski
pragmatizem, ki se raje spopada s konkretnimi vpraanji uspeha
in učinkovitosti ("kako preživeti v nevarnem
informacijskem okolju") kot pa z iskanjem splonih okvirov,
v katere naj bi potem konkretna pravna vpraanja ele
umestili (k temu je nagnjena celinska evropska stroka).5
Pojmi, kot so "computer law", "informatics
law" in "information law", so ob svojem nastanku
imeli določen zamejen pomen, danes pa jim je del vsebine
odvzet in/ali dodan tako, da ne bi mogli reči, da ob posameznem
pojmi vsi mislijo o isti vsebini. Mnenje, da za temi pojmi ne
stoji formalizirano pravno znanje, ki bi se oblikovalo na univerzi,
je zelo razirjeno. lo naj bi za tevilna pravna
področja, ki bi jih bilo treba uporabiti pri tehnologiji
in gospodarski praksi. Ta razmerja je mogoče prikazati
z vodoravno premico, na kateri je celoten razpon pravnih znanj,
in z množico navpičnih presekov, ki predstavljajo
tehnoloke/gospodarske izkunje.6
V kolikor ta predstava drži, je težko govoriti o snovi
"računalniko pravo" v okviru predmeta pravna
informatika, ostaja pa odprto, na kak način in v okviru
katerih pravnih predmetov razvijati znanja za področje
"računalnikega prava". Med "computer
law" nekateri uvrčajo vpraanja intelektualne
lastnine, pogodb, varstva podatkov in računalniki
kriminal.
Ne da bi se spučali v podrobnosti o tem, kako pravno
informatiko imenujejo v posameznih okoljih, lahko rečemo,
da v ZDA to snov največkrat imenujejo legal information
technology, v Evropi pa pravna informatika. Zlasti
v nemko govorečih državah se ta pojem ustaljuje
kot skupni pojem za uporabo IT in za pravna vpraanja IT/
informatike. V anglosaksonskih državah pa v primeru, ko gre
za čisto informatiko, pogosto srečujemo izraz legal
research (raziskovanje pravnih virov); če pa gre bolj
za pravne vidike IT, pa že omenjeni izraz computer law
(oz. informatics law). Izraz "information law"
je po naem mnenju ožji, saj obravnava le pravo informacij,
in je kot tak le del področja "computer law",
čeprav najdemo tudi zagovornike, ki menijo, da je prav
tak termin dovolj irok, da lahko "vanj uvrstijo tudijski
program, ki zajema vse tisto, kar se jim zdi potrebno v določenem
trenutku" (iz Bolgarije).
To, kar danes strateki dokumenti držav in meddržavnih
organizmov imenujejo informacijska družba, je projekt ne
tako odmaknjene prihodnosti, dejansko pa ta družba nastaja
že precej let. Zlagoma in prepoznavno se zgoča
"pravo informacijske družbe", kamor lahko
tejemo celo nekatere ustavne določbe, pa predpise
o varstvu podatkov oz. zasebnosti podatkov, določbe o računalnikem
kriminalu, dogovore o pretoku podatkov čez meje, predpise
o elektronski komunikacijski infrastrukturi, predpise o elektronskem
podpisovanju oz. elektronskem poslovanju državnih organov
ipd. Vsa ta področja naj bi sodobni pravnik poznal. Težava
pa je v tem, da precejnje dele "informacijskega prava"
težko uvrstimo v doslej ustaljene pravne discipline. Zato
se rado dogaja, da jih uvrčajo kar v upravno pravo.
Odprto okolje Interneta, ki ima značilnost pravno težko
obvladljive "prekomejnosti", vnaa na področje
informacijskega prava e dodatne zaplete.
Ko torej govorimo o vpraanju pravne informatike na pravnih
fakultetah, si ne moremo dosti pomagati z naslovi in pojmi, ki
bi jasno opredeljevali vsebino področja. Nasprotno, uporabljeni
naslov kakega tudijskega programa lahko celo zavaja. Nikjer
na svetu nimajo popolnoma funkcionalnega izraza za snov, ki bi
jo pravnik moral obvladati med tudijem. Primerjava tudijskih
programov iz različnih držav kaže, da je program,
ki ima natanko omejeno snov, z jasnimi cilji, laže imenovati,
kot program, ki vsebuje vse "tisto, kar ne spada drugam in
e nekaj po želji katedre". Èe smo stvarni,
moramo omeniti tudi objektivno okoličino: na tako
burno razvijajočem se področju je težko najti
pojem, ki bi dalji čas funkcionalno odražal
želeno vsebino.
Glede tudijskega predmeta pravna informatika se zdi, da je najodločneji korak naredila nemko-avstrijska ola: pravna informatika naj bo po njihovem del uporabne informatike, v katero spadata npr. tudi podjetnika (Betriebsinformatik) in ekonomska informatika (Wirtschaftsinformatik). Iz pojmovanja podjetnike informatike, ki naj bi interdisciplinarno zajemala podjetniko ekonomiko in informatiko, izvajajo, da pravna informatika hkrati prekriva (fächerübergreifend) pravno znanost in informatiko.7 Po istem viru navajamo e dve opredelitvi pravne informatike:
Steinmüller: znanstveno obravnavanje razmerij med (tehnično podprtimi) informacijskimi sistemi in pravom;
Bund: znanost o uporabi informacijskih metod na področju
informacijskih in odločitvenih struktur v pravnem sistemu
in v pravni znanosti.
Namesto definicijam, velja torej večjo pozornost nameniti
vsebini znanj, ki jih bo potreboval pravnik v informacijski
družbi. Zaradi opisanih pojmovnih zadreg je za na namen
najustrezneja pot poiskati vsebinske skupne imenovalce za
snov, ki se na različnih pravnih fakultetah po svetu dejansko
predava (namerava predavati), in potem temu tudijskemu predmetu
(predmetom?) dati uporabno ime. Povsem drugo, akademsko vpraanje
pa je, ali bomo lahko kmalu govorili o neki novi pravni disciplini,
ki bo imela razvidno snov in svojske metodoloke prijeme.
3. Noveji argumenti: zakaj so pravnikom
potrebna znanja o informacijski tehnologiji in informatiki?
Večletni obstoj predmeta informatika na pravnih fakultetah
v Sloveniji sam po sebi kaže na to, da gre za snov, ki naj
bi jo pravnik poznal. V zadnjem času pa stopajo v ospredje
dodatni razlogi, ki obstoj predmeta ne samo potrjujejo, temveč
mu dajejo nove pomene, ob katerih bi bilo treba preveriti vsebino
učnih načrtov in njihov položaj v olskih
programih. Zlasti v ZDA je razirjeno mnenje, da bo v 90-tih
letih preživetje v konkurenci med pravniki odvisno od kakovosti
storitev in od zmožnosti uporabljati podatke in orodja
informacijske tehnologije. Govorijo o digitalnem pravniku ("digital
lawyer"); ta izraz pa uporabljajo tudi za miniaturne elektronske
naprave, ki bodo omogočale sprotno pravno pomoč
z vgrajenimi ekspertnimi programi.8
Vse evropske strateke tudije/poročila,
ki se dotikajo informacijske in komunikacijske tehnologije, poudarjajo,
da je treba olanje in usposabljanje bistveno prenoviti.
e posebej se jim zdi nujno usposabljanje po končanem
rednem olanju. e tako dober olski program namreč
lahko ponuja le znanje, ki je dosegljivo v času olanja,
ne pa tudi tistega, ki se na področju IT izjemno hitro
bohoti tako rekoč iz dneva v dan. Govorijo o "novi
arhitekturi vseživljenjskega olanja in usposabljanja",
ki naj e posebej upoteva posebnosti glede na spol,
starost in prizadete osebe.9
Svet Evrope meni, da mora pravo, če želi prepoznati
pravne okoličine razvoja, nove strategije in predvidevanja
sprejeti in da mora pravno olanje zajeti tudi hitro nastajajoče
pravne novosti in novo pravnikovo delovno okolje (v viru 33).
Danes v Sloveniji ne najdemo oglasa, ki povprauje po pravnikih,
in ki ne bi omenjal pogoja "poznavanje dela z računalnikom".
Ta pogoj odraža splono težnjo po večji
učinkovitosti tudi v pravnem delovanju.10
Po naem pa bo ta zahteva iz oglasov izginila tako hitro,
kot se je pojavila: postala bo namreč nekaj samoumevnega.
Razkorak med potrebnimi oz. želenimi znanji o IT in tistimi,
ki jih dejansko imajo diplomiranci pravnih fakultet, je opazen
povsod po svetu. Celo v Angliji, ki ima bogato zastavljene programe
pravnikega usposabljanja za IT, se pritožujejo, da
marsikateri pravnik nima pojma o iskanju po najbolj znani anglosaksonski
pravni zbirki Lexis-Nexis. Pri tem omenjajo zlasti generacije,
ki so diplomirale pred nekaj leti in se kasneje niso dodatno usposabljale.
Ta ugotovitev opozarja, da se je treba na tako hitro razvijajočem
se področju trajno usposabljati (CLE: continuing
legal education), kar velja zlasti za stareje generacije
pravnikov.
Uporaba nekaterih elektronskih tehnologij raste eksponentno, pri čemer tudi pravni poklici niso izvzeti. Primera za to sta npr. elektronska pota (e-pota) in povezovanje preko Interneta. Kot ključne sestavine novega elektronskega okolja, ki jih prej ni bilo ali pa so bile precej drugačne, omenjajo: omrežja, interaktivne komunikacije, večpredstavnost in hipertekst (v viru 8). Do leta 2001 naj bi vsakdo imel brezžični telefon, v žepu pa digitalno napravo, ki bo hkrati telefon, telefonska tajnica, telefaks, urejevalec besedil, nosilec vizitk, koledar/urnik, naprava za igrice, prenosni radio in TV...11 Taknim novim tehnologijam se učni programi na pravnih fakultetah ne bi smeli izogibati. Seveda pa bi bilo treba vsebine usposabljanja določati le sproti - za vsako olsko leto posebej, in ne z učnim načrtom, ki bi veljal nekaj let. S katerimi dilemami se bosta srečevala pravno olanje in praksa v 21. stoletju, kaže npr. program konference BILETA (gl. op. 16) za pomlad 1997:
- Kakno bo pravnikovo praktično delo
čez 5, 10 ali celo 15 let?
- Ali bo nova tehnologija posegla v razmerja pravnik-stranka?
- Ali bodo pravne ole e obstajale ali
pa se bodo tudentje udeleževali navideznih predavanj
in seminarjev ter razpravljali s predavatelji, ki jih ne bodo
nikoli srečali?
- Nove oblike in pristopi pri pravnem komuniciranju.
olanje & raziskovanje.
- Konec oddaljenosti: pravno olanje na daljavo.
- Pravo in informacijska avtocesta.
- Intranet za olo in pisarno.
- Elektronsko opravljanje pravnega poklica - e-pota,
e-plačevanje, varnost transakcij.
- Pravna pisarna prihodnosti.
- Navidezna pravna ola.
- Nove tehnologije in sodiče.
Razmere na delovnem mestu bodočega pravnika bodo
precej drugačne. Britanska raziskava iz leta 1994 12
je pokazala, da si prek 60% novih družbenikov v večjih
pravnih firmah priskrbi PC za dela, ki bi jih sicer opravljale
njihove tajnice, v ZDA pa je ta delež preko 70%. Ker bodo
elektronske komunikacije zmogljive in cenene, marsikaterega opravila
ne bo treba več opravljati za pisalno mizo, ne bo treba
osebno vpogledovati podatke v registrih ali listati po starih
uradnih listih. Elektronsko komuniciranje s stranko bo pridobitev
tudi za pravnika: stranka bo morala marsikdaj sama pisno oblikovati
svoje staliče, ki ga bo poslala po e-poti.
Elektronsko okolje pri pravnem delovanju je že izvedljivo,
zato že omenjajo "elektronsko pravno tržiče"
(vir 11). Tehnologije, ki bodo nov način dela omogočile,
se razvijajo zelo hitro, zato ne bo dovolj, če jih bomo
sproti vključevali v učne načrte fakultet;
potreben bo učinkovit sistem stalnega poklicnega usposabljanja
pravnikov.
S pomočjo elektronskih komunikacij in informacijskih sistemov
se je že izjemno povečala količina dosegljivih
pravnih informacij. Mednje so včasih pomeane
tudi nepravne ali pa celo nekoristne informacije (motnje). Večja
je specializacija pravnega dela, lažje je obvladovati obseg
potrebnih informacij. Toda povsod specializacija dela ni možna.
V tako majhnem prostoru, kot je Slovenija, pa nemalokrat tudi
ekonomsko ni izvedljiva. Potrebno znanje postaja za opravljanje
poklica preobsežno in prezapleteno za posameznikove možgane,
zato se bo moralo klasičnemu pomnjenju dejstev pridružiti
pomnjenje povezav in možnih virov znanja. Pri tem pravnik
ne bo mogel brez elektronskih pripomočkov; le-ti mu bodo
omogočali, da bo potrebno specialno znanje za določen
primer priklical v tistem trenutku, ko ga bo potreboval (omrežja
znanja; "just-in-time" - pojem, ki je že dolgo
znan na področju gospodarskih dobav, ipd.).
Tako kot se globalizira gospodarski in celo kulturni prostor, postaja čedalje bolj globalen tudi pravni prostor. Pravo pač sledi političnim in gospodarskim gibanjem. Globalni pravni prostor označujejo premiki, kot so:
Regionalne gospodarske in politične integracije (poenotenje prava, "naddržavni" pravni viri oz. viri, ki izvorno ne nastanejo v lastni državi). Za območje Slovenije je v tem trenutku najznačilneji pomik v prostor Evropske zveze. Množica pravnih sistemov in jezikov, različne pravne tradicije in običaji: vse to bo zmogel obvladovati le pravnik, ki bo sodeloval v globalnem elektronskem omrežju, kjer se bo lahko povezoval vsak z vsakim. Velike pravne firme se internacionalizirajo in s pomočjo elektronskih omrežij delujejo hkrati po vsem svetu (značilen je prodor amerikih pravnih firm v Anglijo in na območje EU), vendar ne morejo brez pomoči lokalnih pravnikov - tu je treba videti priložnost tudi za usposobljene slovenske pravnike.
Pravna vpraanja, ki nastajajo hkrati po vsem svetu in ki jih različni pravni sistemi ne morejo reevati po svoje, po naravi stvari morajo biti tudi pravne reitve globalne (npr. pravna vpraanja elektronskega poslovanja, Internet).
Novo informacijsko okolje (po viru 8): "Informacijske in
institucionalne meje postajajo čedalje bolj ranljive in
neučinkovite; informacijsko okolje je čedalje aktivneje
in minljivo, informacijske transakcije se dogajajo ne le z veliko
hitrostjo, spremlja jih tudi množica nasprotij". Nekje
drugje je to opisano kot premik od "geografije krajev proti
geografiji tokov".
V tako globalnem pravnem prostoru bodo pereča vpraanja:
kje in kako priti do pravnih informacij, kako biti pravočasno
seznanjen s pravno relevantnimi dejstvi, ali neka pravna reitev
ustreza globalnemu prostoru (formalno in vsebinsko) ipd. Država
čedalje težje nadzira pretok informacij, gospodarstvo
težje varuje poslovne skrivnosti, patente in avtorstvo. V
globalnem pravnem prostoru nastajajo nove težave z določanjem
pristojnosti oz. z razmejitvijo pravic, licenc, registracij in
drugih dovoljenj ipd. Tiskana knjiga je glede na način
prevažanja morala upotevati državne meje; videti
je, da država izgublja nadzorno moč nad elektronskimi
sporočili (e zlasti nad ifriranimi).
Brez elektronskih informacijskih tehnologij si ni mogoče
predstavljati, da bi uspeno obvladovali globalni pravni
prostor. Zato se ne kaže čuditi, če čedalje
pogosteje usklajujejo vsebine učnih načrtov IT za
pravnike, če narača tevilo meduniverzitetnih
in regionalnih tudijskih programov, če se spodbuja
izmenjava tudentov ipd.
Javno dostopne zbirke pravnih informacij in druge pridobitve IT
utegnejo imeti tudi neugodne posledice za pravni poklic.
Ta je bil, dokler je svetu vladala knjiga, razvidno ločen
od ostalih poklicev. tevilni drugi poklici, ki mejijo na
pravni poklic (npr. upravni uradniki, nekatere usmeritve ekonomistov,
zavarovalničarji, "paralegals" ipd.), bodo zaradi
novih informacijskih sistemov lahko rutinsko reevali tevilne
naloge, ki so bile sicer pridržane pravnemu poklicu v ožjem
pomenu. Pravniki v večjih (nepravnikih) organizacijah,
kjer imajo nemalokrat "privilegirane" položaje,
se morajo zavedati, da informacijska tehnologija vpliva na spločenje
organizacijske strukture, kar je posledica bistveno večje
informiranosti nižjih ravni v zgradbi (to pomeni izgubo dela
moči, ki je izhajala iz monopola informacij).
Ker bodo elektronske IT demistificirale marsikatero pravno
opravilo, se morajo pravniki tudi s pomočjo prenovljenih
tudijskih programov pripraviti na novo okolje. Novi programi
bodo morali pravnemu poklicu dodati novo kakovost. Kot eno od
smeri reitve predlagajo za večje pravnike firme
nekakno konzultantsko usmeritev za vsebinsko reevanje
problemov ("more oriented to problem-solving than traditional
law firms" - po viru 8).
Pravnik se bo moral v prihodnosti pripraviti na učinke digitalnega prava, ki jih omenjajo nekateri 13:
- digitalno pravo bo učinkoviteje in pravičneje
razirjano;
- bo bolj komunikativno, saj bo v večji meri vključevalo
barvo, zvok, celo hrup; bo tudi interaktivno;
- upravni aparat bo imel plitkejo organizacijsko strukturo
- z manj nadzora navzdol, ne bo tako tog in bo hitreji -
bo pa konsistentneji;
- bo odpiral večje možnosti tistim, ki se ukvarjajo
z umetno inteligenco v pravu.
In končno, čedalje več pravno relevantnih
sporočil je že bodisi v izključno elektronski
obliki ali pa bodo tako "dematerializirana" v nekem
življenjskem ciklusu; to bo prekinilo papirno samoumevnost
in zanesljivost vsebovanih pravnih informacij. Zato menimo, da
bi moral predmet pravne informatike na pravni fakulteti zajeti
tudi vpraanje pravne zmogljivosti elektronskih sporočil.
To je le najvidneje območje novih pravnih vpraanj,
ki jih prinaa obdobje kibernetskega prostora. Vpraanje
je seveda, kako učenje o njih porazdeliti med informatiko
in druge pravne predmete.
Prehod pravnih fakultet v nove tehnoloke razmere ne bo preprost.
Opozarjajo na odprta vpraanja, kot so (iz vira 28, tč.
I, B):
- razmerja med sodobno računalniko tehnologijo in
cilji pravnikega izobraževanja, pravne znanosti;
- smeri, v katere bo napredujoča tehnologija spremenila
prakticiranje prava kot tudi naravo in bistvo samega prava;
- stroki, povezani s prehodom v sodobno tehnoloko
okolje, v razmerju do vzgojnih in drugih pridobitev iz tega prehoda;
- problemi, ki izhajajo iz prizadevanj, da bi tradicionalne pravne
fakultete popeljali v sodobneje tehnoloko okolje.
OPOMBE:
2. Razposlanih
je bilo 620 vpraalnikov (po grobi oceni je to 10-20% vseh
slovenskih pravnikov), vrnjenih je bilo 187 (30%), za obdelavo
uporabnih pa jih je bilo 184. Anketiranci so bili iz 78 krajev
iz vseh slovenskih pokrajin. Zajete so bile tele poklicne skupine
pravnikov: odvetniki 20%, pravniki v gospodarstvu 16%, uprava
15%, pravosodje 11%, notarji 9%, pravno svetovanje 7%, ostali
22%. Računalniko smo spremljali rezultate obdelave
že od približno polovice vrnjenih odgovorov. Pokazalo
se je, da se v zadnji tretjini prejetih odgovorov razmerje odgovorov
ni več bistveno spreminjalo. Tudi to kaže, da so ugotovitve
raziskave razmeroma zanesljive.Raziskavo je izvedel avtor tega
prispevka. [nazaj]
3.
A.J.Puklavec: O uvajanju IT v slovensko sodstvo; Pravna praksa,
18/95, str. 12[nazaj]
4.
To raziskavo je finančno podprla Zveza drutev pravnikov
Slovenije.[nazaj]
5.
Več o tem gl. v S. Erdelez, Computer law, informatics law
or information law? Information Age, letn. 12, t. 4, oktober
1990, 223-229.[nazaj]
6.
Philip Lewis: Lawyers for high technology Industries in an International
and European context. report of Research results; The Law Technology
Journal, let. 5, t. 1, junij 1996.[nazaj]
7.
več v: A. Kaiser: Rechtsinformatik. Eine Bestandsaufnahme;
Wirtschaftsuniversität Wien; http://aia.wu-wien.ac.at/Publikationen/Kaiser/paper-ri.html .[nazaj]
8.
Ethan Katsh: Digital Lawyers: Orienting the Legal Profession to
Cyberspace, Law Review Univ. of Pittsburg, Summer 1994, 55, 1141.[nazaj]
9.
gl. Green Paper, Living and Working in the Information Society:
People First; Evropska komisija, Draft 7/1996, Directorate general
V/B/5, peoplefirstfse.dg5.cec.be [nazaj]
10.
O strokih in pridobitvah večje rabe IT v civilnem
pravosodju gl. v Lord Woolf's Report - Access to Civil Justice,
1996, pogl. 13, tč. 25; http://ltc.law.warwick.ac.uk/woolf/woolf.html
[nazaj]
11.
R.W. Staudt: Teaching and Practicing Law in the 21st Century;
Case Western Law Review, 1994, 44, 499 [nazaj]
12.
V. Mayer-Schönberger: Lawyering on the Infobahn: The European
Perspective, The Law Technology Journal, Vol. 4, No. 1, Junij
1995 [nazaj]
13.
po Peter W. Martin: Digital Law: Some Speculations on the Future
of Legal Information Technology; maj 1995, http://www.law.cornell.edu
[nazaj]
K poglavjem: | Na vrh |