| Pravna informatika
| mag. Janez Toplišek |
Pojem računalniška pismenost običajno pomeni
temeljna splošna znanja iz računalništva.
To ni trajno in za vse primere opredeljen pojem, saj je njegovo
vsebino mogoče spremljati glede na stopnjo šole, področje
dela, čas (tehnološki razvoj) ipd. Druga definicija
pravi, da gre za "celotno razumevanje, veščine
in navade, ki jih nekdo potrebuje, če hoče učinkovito
delovati znotraj določene socialne vloge, ki neposredno
ali posredno vključuje računalnike"41.
V Vel. Britaniji se glede potrebnih znanj na pravnih fakultetah
zavzemajo za pragmatično in gibljivo opredelitev,
in sicer, da je računalniško usposobljen (competent)
tisti, ki kot uporabnik računalnika zna opraviti delo,
ki se od njega zahteva/pričakuje (Bileta Report 1996, tč.
2).
=== zop === 41Minnesota Educational Computing
Consortium - po viru 46, str. 974 === kop ===
Kasneje se je pojavil še pojem informacijska pismenost,
kar je oznaka za obvladovanje celotne potrebne informacijske tehnologije
in informacijski virov. V večini držav so v osemdesetih
letih računalniško opismenjevanje vključili
v redne šolske programe na različnih stopnjah.
Če govorimo o pismenosti na pravni fakulteti, bi morali
imeti jasno predstavo tako o vhodni kot tudi o izhodni
informacijski pismenosti. Vhodno pismenost ugotavljamo in
po potrebi izenačujemo ob začetku študija,
predstavo o izhodni pismenosti pa uresničujemo z učnim
načrtom pravne informatike. Izhodna pismenost je pod stalnim
pritiskom pričakovanj pravnih poklicev oz. delodajalcev,
neustrezna izhodna znanja pa izpostavljajo bodoče pravnike
nepotrebnim tveganjem ("diplomiranci bi morali biti zanimivi
za bodoče delodajalce"). Ta konkurenčni pritisk
je seveda močnejši v državah, kjer diplomira
preveč pravnikov (npr. v ZDA). Za Slovenijo vsaj v letu
1996 še ne moremo trditi, da jih diplomira preveč.
Za računalniško pismenost se uporablja tudi izraz računalniška kompetentnost (Computer competency, Computerkompetenz), ki poudarja vidike zmogljivosti, učinkovitosti, ustvarjalnosti oz. zmožnost za opravljanje bodočega poklica. Menimo, da vsi izrazi, ki vključujejo besedo "računalniški", preveč poudarjajo vidik instrumentalne in programske opreme, premalo pa vidik obravnavanja informacij, kar je smisel informatike. Kot sestavine informacijskih veščin 42 navajajo:
1. identifikacijo problema
2. lociranje gradiva
3. pridobitev informacij
4. analizo, interpretacijo informacij
5. primerjavo virov
6. organiziranje in shranjevanje informacij
7. presojo, oceno smisla
8. predstavitev informacij
=== zop === 42Po J. Howard: Information
Skills and the Secondary Curriculum; The British Library Board;
Univ. Press Cambridge, 1991 === kop ===
V Avstriji je bil še leta 1991 splošen pojav, da študentje
prava niso imeli nobenih znanj o IT, medtem ko imajo v letu 1996
praktično vsi osnovna znanja, ki jih je mogoče med
študijem še poglabljati, tako da študentje lahko
na področju IT razmeroma hitro napredujejo (po viru 38).
V ZDA sta že leta 1985 skoraj dve tretjini študentov
prava zatrjevali, da so računalniško pismeni43,
najslabše pa je bilo stanje v prvih letnikih. Večina
jih je menila, da je najpotrebnejše znanje tisto s področja
raziskovanja pravnih virov. Angleška raziskava iz leta 1991
je ugotovila takšno računalniško pismenost med
diplomiranci pravnih fakultet (Jackson Report):
| Ocena | Skupina firm Warwick | Skupina firm Liverpool |
| Zelo dobro | ||
| Dobro | ||
| Zadovoljivo | ||
| Slabo | ||
| Zelo slabo |
=== zop === 43 L.R. Reskin: A Portrait of America's Law Students, ABA Journal, maj 1985 === kop ===
Slovenske osnovne in srednje šole dosegajo pri računalniškem pouku, odvisno od usmeritev oz. opremljenosti, različne rezultate. Vprašanje je, ali diplomanti srednjih šol, ki se vpisujejo na slovenske pravne fakultete, premorejo ustrezno predznanje (zlasti glede na predstave o pravni informatiki, ki jih predlaga ta prispevek). Za določnejša sklepanja bi bile potrebne kakšne empirične raziskave, ki pa jih nismo našli. Ni mogoče pričakovati, da bo vsaka srednja šola lahko zagotavljala ustrezna informacijska predznanja za vsako možno fakulteto. Da bi bilo študijsko delo na pravni fakulteti uspešnejše, bi bilo treba storiti dvoje:
* spremljati informacijska predznanja na novo vpisanih študentov;
* poskrbeti za izenačitev predznanj, še preden bi se študentje začeli ukvarjati s pravno informatiko;
* če bi bile ugotovljene prevelike razlike med na novo
vpisanimi, bi bilo treba s testi ugotoviti, kateri študentje
bi potrebovali predhodno dodatno usposabljanje (morda kot pogoj
za vpis predmeta pravna informatika).
Če želimo izpeljati gornje korake, potrebujemo:
* izhodiščno raziskavo o informacijskih predznanjih generacije, ki se vpisuje,
* temeljito izdelan učni načrt, z jasno predstavo
o njegovi vlogi v okviru pravnega študija in o njegovem vsakoletnem
prilagajanju.
Ni pa dovolj, če spremljamo le informacijsko pismenost
študentov. Informacijska tehnologija na pravni fakulteti
namreč ne more uspešno podpirati študijskih ciljev,
če tudi profesorji ne obvladajo nove tehnologije.
Zaradi njihove vloge bi morali zanje postaviti še višja
merila o usposobljenosti kot za izhodno pismenost diplomantov.
Seveda pa bi morali imeti profesorji v takšni vlogi tudi
ustrezno možnost uporabljati opremo. Angleški standardi
za profesorje PF predvidevajo, da mora imeti vsak pravni akademik
stalen dostop do računalnika, s katerim lahko: obdeluje
pravna besedila, pošilja in sprejema elektronsko pošto,
se vključuje v Internet in druge omrežne informacijske
sisteme, elektronsko dosega knjižnične kataloge svoje
univerze (Bileta report, tč.6.1).
V ZDA načrtujejo, da se bo v prihodnjem desetletju računalniška
pismenost še povečala, in da bo lasten računalnik
pogoj za vpis na pravne fakultete (gl. vir 28, tč. I c).
Menijo tudi, da za višjo izhodiščno študentsko
pismenost ni odgovorna pravna fakulteta, da pa bodo fakultete
morale pomagati profesorjem pri izboljšanju njihovega informacijskega
znanja.
11.2 Računalniška in druga potrebna oprema pravnih
šol; standardi
Potrebni viri in dejanske možnosti lahko deloma vplivajo
na zasnovo in izvedbo predloženega učnega načrta
pravne informatike. Pomen informacijske tehnologije v življenju
izjemno raste, zato bi moral biti temu primeren tudi študijski
program pravne informatike. Menimo, da se je s samostojnostjo
Slovenije pomen kakovostnega pravnega študija le še
povečal. Ali je res mogoče odgovornost za nezadostne
pogoje dela na tako pomembnem področju pripisovati predvsem
tistim, ki bi jih bili dolžni zagotoviti? Fakulteta, ki ne
bo imela jasnih razvojnih predstav na tem področju, tudi
ne bo mogla pričakovati, da bo okolje, ki skrbi za pogoje
dela na šoli, pomagalo uresničiti njene nedorečene
predstave.
V Vel. Britaniji vidijo rešitev za izboljšanje razmer
v usklajenem nastopu glede skupnih najmanjših standardov.
Pokrovitelji preprosto ne morejo spregledati standardov, ki so
dogovorjeni med številnimi fakultetami ali celo na nacionalni
ravni. Dejanska opremljenost pravnih fakultet je v Vel. Britaniji
zelo različna. Študentje Pravne fakultete v Leedsu
imajo npr. dostop do več kot 50 računalnikov v dveh
učilnicah in v knjižnici (dodatno še podiplomci
in raziskovalci). V Angliji je bilo leta 1991 priporočeno
razmerje med študenti prava in računalniki 15:1, medtem
ko naj bi bilo v letu 1996 vsaj 10:1. V začetku devetdestih
let so angleške pravne fakultete povprečno porabile
14.000 £ letno za računalniško strojno opremo
(= 32.600 DEM = 2,940.000 SIT = cca 10 PC-jev) oz. je bilo priporočeno,
naj za tehnologijo na enega študenta računajo 150£
(ok. 31.000 SIT). Fakultetam so priporočali, naj za te
namene poiščejo zunanje (dodatne) vire, saj redni
notranji viri teh načrtov niso mogli pokrivati.
Ne glede na to, da je po tehnološki in pedagoški plati
še marsikaj nedorečeno, je že danes očitno,
da bodo potrebna precejšnja vlaganja, če bo
pravna fakulteta želela slediti predvidevanjem iz visoko
razvitih držav. Po ameriških standardih bi bil potreben
za vsakih 100 omrežnih računalnikov po en tehnik -
vzdrževalec. Če bi npr. želeli, da bi imelo vsako
delovno mesto v učilnici omrežni dostop, bi po oceni
iz ZDA potrebovali 20-50.000 USD na učilnico. Zato vsaj
za zdaj v ZDA bolj razmišljajo o tem, da bi sodobneje opremili
knjižnice, kot osrednja zbirališča za iskanje
informacij, in o tem, da bi za začetek opremili vsaj po
eno učilnico, ki bi lahko ponudila sodobno laboratorijsko
okolje za uporabo IT. Strinjati se moramo z Američani,
da je treba vsako takšno vlaganje vnaprej preveriti glede
"donosnosti": ali bodo vložki ob danih in predvidljivih
metodah študijskega in raziskovalnega dela povrnjeni? Ali
bi bilo treba velikim vložkom prilagoditi tudi vsebino in
metode dela?
11.3 Feminizacija pravnih poklicev in informacijska tehnologija
Čeprav je delež žensk v večini poklicev
v Sloveniji razmeroma visok, je ta ugotovitev stalno prisotna
zlasti v pravni stroki. Med diplomiranci PF v Ljubljani je npr.
razmerje moških in žensk tako:
diplome | vsi | |||
| 1991 | ||||
| 1992 | ||||
| 1993 | ||||
| 1994 | ||||
| 1995 | ||||
| Skupaj | ||||
V zadnjih 5 letih je bilo torej med diplomiranci 65% žensk,
ta odstotek pa se v zadnjih letih le počasi znižuje.
Po našem mnenju pa se delež pravnic v nekaterih pravnih
poklicih poveča tudi zato, ker se del moških diplomirancev
preusmeri v opravljanje nalog, ki ženske manj privlačijo
(nepravno - komercialno, menedžersko delo ipd.).
Ne glede na razloge, ostaja dejstvo, da je v nekaterih pravnih poklicih nadpovprečno veliko žensk. To navajamo zaradi nekega drugega dejstva: v svetu so raziskave nedvomno dokazale, da imajo ženske drugačen odnos do informacijske tehnologije kot moški. Nekaj primerov:
* V Nemčiji ugotavljajo, da med mladino, ki se ukvarja z računalniki, prevladujejo moški. To razmerje je še izrazitejše med izvedenci; v letih 1978/79 je bil delež žensk-študentk informatike v ZRN skoraj 20%, leta 1994 pa le 10-14%; kljub dodatnim propagandnim prijemom in dejstvu, da informatikov primanjkuje, tega razmerja niso mogli spremeniti.
* Najnovejša raziskava v Sloveniji je pokazala, da je med
uporabniki Interneta 76% moških (1996, http://www.ris.org).
V zbirki obiskovalcev slovenske računalniško-informacijske
prireditve INFOS smo našli 76% moških44.
=== zop === 44Tel. obv. oktober 1996,
Andrej Jus, INFOS, Ljubljana. === kop ===
* Ugotovili so, da dekleta v nižjih šolah kljub visokemu
začetnemu zanimanju kmalu popustijo in do računalnikov
razvijejo odklonilno stališče. Čisto ženski
tečaji pa so dokazali, da ja vzroke za tak odnos v veliki
meri treba iskati v razmerju z moškimi sošolci in učitelji.
Torej način poučevanja in odnos moških soudeležencev
lahko slabo vpliva na razmerje žensk do informatike.45
=== zop === 45 Iz gradiva: Studienführer
Informatik, Universität Kaiserslautern, 1994. === kop ===
* Poseben odnos žensk pa ne velja le za računalništvo
oz. informatiko, temveč nasploh za nove tehnologije - to
je posebej raziskovano področje. Ugotavljajo, da imajo
dekleta manj dostopa do računalnikov, da tudi pri informatiki
veljajo vnaprejšnje predstave o moški in ženski
vlogi, da se ženske ob računalniku počutijo
manj gotove ipd. 46
=== zop === 46 The International Encyclopedia
of Education, 2nd Ed., Pergamon, 1994, "Gender and New Technology",
str. 2423-2427; velik del razprave se nanaša na odnos žensk
do računalništva.=== kop ===
V Sloveniji je delež zaposlenih žensk nasploh zelo visok,
zato je vprašanje, ali lahko tuje ugotovitve brez pridržkov
veljajo tudi pri nas (manjka domačih raziskav).
Navajamo jih zaradi visokega deleža pravnic in tudi zato,
da med pravnim študijem oz. kasneje pri poklicnem usposabljanju
ne bi ponavljali napak, ki so jih v svetu že ugotovili in
jih skušajo popravljati. Poenostavljeno razglašanje
med akcijami za usposabljanje zaposlenih pravnikov, češ
da jih bo delo z računalniki razbremenilo, da bo njihovo
delo lažje ipd., je enostransko zavajanje z vidika delodajalca.
S stališča delojemalca lahko postavimo drugo poenostavljeno
resnico: potrebna bodo dodatna in stalna usposabljanja, delo z
računalnikom bo delovne postopke intenziviralo, dovoljeno
bo manj odstopanj (napak), odgovornost bo še večja,
fizične obremenitve bodo v bistvu večje, skratka:
računalnik bo prinesel dodatne obremenitve! Če je
delojemalec ženska, ki mora po službi opravljati še
en poklic, je problem jasen. Obe omenjeni resnici sta seveda enostranski,
uporabili pa smo ju zato, da bi opozorili na določeno tveganje
pri poučevanju/usposabljanju pravnic na področju
informatike.
Tudi v tujini navajajo, da je prvi korak pri premagovanju razkoraka
med spoloma na področju informatike poznavanje vzrokov
in možnih napak. Predlagajo ustreznejše pristope pri
poučevanju, kar lahko uporabimo tudi pri poučevanju
pravne informatike na pravni fakulteti. Nekaj napotkov, ki jih
povzemamo po viru 46, ne bo odveč. Tako je npr. treba:
- poudarjati večje možnosti v karieri,
- navajati dovolj različnih praktičnih primerov,
med katerimi so nekateri bližji ženskam,
- izogibati se primerom, pri katerih se delo z računalniki
istoveti s programiranjem, matematiko in znanostjo,
- skrbeti za negovanje enakopravnih modelov vlog moškega
in ženske,
- skrbeti, da ženske in moški prebijejo ob tipkovnici
enak čas (če so skupine mešane),
- kooperativen način poučevanja namesto tekmovalnega,
ki ženskam manj ustreza,
- odstranjevati predstave o računalnici kot "moškem
terenu",
- omogočiti enako dostopnost do računalnikov...
11.4 Raznolikost poklicnih usmeritev pravnikov
Pravne in druge veščine, ki jih potrebuje pravnik,
so v dokajšnji meri odvisne tudi od vrste poklica, ki ga
pravnik dejansko opravlja. V pravnih dejavnostih je možen
razpon različnih poklicev izjemno širok. To deloma
otežuje načrtovanje učnih načrtov na
pravni fakulteti. Za področje informacijske tehnologije
povsod po svetu velja, da bo pomen informacijske usposobljenosti
le še naraščal in da to velja za prav vse pravne
poklice. To dejstvo olajšuje razmišljanje o skupnih
najmanjših standardih pravne informatike, ki bi zadovoljili
potrebe vseh bodočih pravnih poklicev. Neka angleška
raziskava je npr. opozorila, da se zlasti z nekaterih pravnih
fakultet precejšen del diplomirancev ne odloči za
nadaljnje delo v pravnih poklicih, ampak se preusmerijo na področje
gospodarskega in podobnega menedžmenta. Zato menijo, da bi
moral program pravne informatike na pravni fakulteti odražati
tudi potrebe takšnih usmeritev (te potrebe so drugačne
od čisto pravnih).
Za določnejše trditve, kako naj bi različne možne poklicne usmeritve pravnikov vplivale na učni program pravne informatike, bi bilo treba opraviti več raziskav in jih obravnavati posebej.
K poglavjem: | Na vrh 
|