| Pravna informatika
| mag. Janez Toplišek |
Informatika in informacijska tehnologija v študijskih
programih pravnih fakultet (primerjalni pogled)
12. Samostojnost predmeta oz. katedre za informatiko?
Kako pomembna je informatika za pravnike se kaže v tem, da
je na obeh slovenskih fakultetah samostojen predmet. Ena
od težav pa se prične že pri učitelju:
tako interdisciplinarno stroko oz. tako hiter razvoj lahko uspešno
obvladuje le učitelj, ki se ji lahko posveti v celoti.
Tega predmeta še tako sposoben predavatelj ne more uspešno
poučevati kar "mimogrede" ob številnih učnih/raziskovalnih
obveznostih na drugih študijskih področjih. Vprašanje
je celo, ali lahko ena sama oseba obvladuje celoten obseg snovi.
Bolj se nagibamo k mnenju, da bi moral predavatelj informatike
za dobršen del snovi pritegniti zunanje strokovnjake.
Zato je najlaže na univerzah, ki imajo inštitute/centre
za pravno informatiko z nekaj stalnimi znanstveniki - predavatelji.
Takšno jedro znanja lahko izpelje tudi kakovosten magistrski
študij iz pravne informatike.
12.1 Obligatornost predmeta pravna informatika in letnik poučevanja
Tudi dejstvo ali je predmet obvezen ali izbiren,
kaže, kolikšen je njegov pomen. Na obeh slovenskih fakultetah
je informatika obvezen predmet. V Ljubljani poteka 45 ur v 4.
letniku, v Mariboru pa 30 ur v 2. letniku (k temu še 30 ur
za teoretske in 30 ur za eksperimentalne vaje). Ker obstaja precejšnja
razlika med študijskima letoma, v katerih poteka predmet
na fakultetah, se zastavlja vprašanje, v katerem letniku
bi bil pouk ustreznejši. Če pritrjujemo mnenju, da
mora biti predmet informatika na pravni fakulteti pomembno vsebinsko
povezan z drugimi pravnimi predmeti, potem je vprašljivo,
če poteka njegovo poučevanje že pred 3. oz.
4. letnikom. Vsebinska razčlenitev predmetnika pa pokaže,
da gre za različne sestavine, ki bi jih bilo možno
smotrno porazdeliti vsaj na dva dela, ki bi se izvajala v 1. in
v 3. oz. 4. letniku.
Na Norveškem (Oslo) predavanja iz pravne informatike niso
obvezna, vendar letno okrog 30 študentov opravlja izpit iz
te snovi. V 5. letniku lahko študent izpit nadomesti z raziskovalno
nalogo iz pravne informatike. V Kanadi je pouk za rabo javnih
baz pravnih podatkov v glavnem obvezen. V Budimpešti je pravna
informatika obvezen predmet, medtem ko je v Pecsu izbiren, vendar
kljub temu kakovosten in solidno obiskan. V Beogradu informatika
ni obvezna, v Zagrebu pa je od leta 1996 predmet obvezen, skupaj
s statistiko. Na Dunaju predavanja računalniškega
prava niso obvezna. V Tübingenu sicer neobvezna predavanja
obišče polovica študentov. V Stockholmu so predavanja
za osnove IT v prvem letniku obvezna. Neobvezna so kasnejša
predavanja iz snovi "computers and law". V Berlinu pravna
informatika ni obvezna, vendar sme študent del svojih obveznosti
opraviti na področju tega izbirnega predmeta (obvezna praksa).
So primeri, ko je na nekaterih fakultetah del predmeta obvezen,
del pa izbiren. Glede vprašanja obveznosti so precejšnje
razlike pri obeh vsebinskih delih, ki po našem mnenju sestavljata
ta predmet: večkrat je obvezen del, ki obravnava osnovno
rabo IT in iskanje pravnih virov, manjkrat pa tisti o pravnih
vidikih informacijske tehnologije. Praviloma pa povsod ugotavljajo,
da se študentje zavedajo pomena te snovi, tako da je udeležba,
četudi je predmet izbiren, solidna.
Obveznost predmeta gotovo utrjuje njegov pomen, vendar se moramo
strinjati z britanskim združenjem BILETA, da je pomembneje,
če pravna fakulteta spozna, da "so veščine,
povezane z novo tehnologijo, tako pomembne, da je treba vzeti
to usposobljenost kot sestavni del poučevanja in razvijanja
vseh veščin študentov prava"47.
Vprašanje obveznosti predmeta in konkretnega načina
izvedbe je združenje prepustilo posameznim fakultetam.
=== zop === 47Setting the Common Minimum
Standards of Computer Competency for Undergraduate Lawyers, The
Law Technology Journal, let. 3, št. 2, april 1994 === kop
===
Prepričani smo, da bo razvoj pokazal, da pravne informatike
ne kaže poučevati drugače kot tako, da je samostojen
in obvezen študijski predmet.
12.2 Vpliv katedre za informatiko na kakovostnejše delo celotne pravne fakultete
Na univerzah po svetu najdemo tele najpogostejše organizacijske
oblike za poučevanje pravne informatike:
1. samostojna katedra za pravno informatiko,
2. študijski predmet v okviru druge katedre na fakulteti,
3. predmet izvaja specializiran center za pravno informatiko (praviloma
je del pravne fakultete),
4. predmet poučuje učitelj z druge fakultete.
Pri tehtanju vsebine dela in položaja katedre za informatiko
ni zanemarljiv možen (nujen) vpliv na ostala poučevanja
na pravni fakulteti, pri čemer je možno marsikatero
dejavnost opredeliti že vnaprej, nekatere pa se bodo pojavljale
po naravi stvari (zaradi tehnološkega in metodološkega
naboja področja informatike). Prepričani smo, da
lahko samostojna katedra pravne informatike precej pripomore zlasti
k:
-večji učinkovitosti pri raziskovanju pravnih virov
na fakulteti,
-razvoju elektronskih učnih pripomočkov,
-večji učinkovitosti pravne knjižnice.
Katedra za informatiko na pravni fakulteti bi morala biti spodbujevalka
in tudi nosilka specialističnih usposabljanj za pravnike
na področju, ki ga v svetu imenujejo "computer law".
Tudi Slovenija bo potrebovala določeno število specialistov
na tem področju. V Vel. Britaniji je npr. število
specialistov za "računalniško pravo" raslo
takole: leta 1981=0, 1985=20, 1991=100, 1995=300 (po viru 6).
Ponekod po svetu imajo poleg katedre za informatiko tudi katedro
za magistrski študij pravne informatike.
Če primerjamo organizacijsko-pedagoški položaj pravne informatike na različnih fakultetah, spoznavamo, da samostojna katedra za pravno informatiko sama zase še ni porok za najuspešnejše delo na tem področju. So primeri kombiniranih kateder, kjer je informatika dodana npr. civilnemu pravu, ustavnemu pravu, kazenskemu pravu, pravni filozofiji ipd., vendar dosegajo v svetovnem merilu zavidljive uspehe. Gre za posameznike (zlasti vodje kateder), ki strokovno zavzeto opravljajo pionirsko delo, za katerega imajo dovolj časa, sredstev in podpore na svoji univerzi. To so torej dejavniki, ki lahko ta predmet povzdignejo iz stranske vloge na fakulteti. Če se predavatelj/katedra lahko posveti samo temu študijskemu področju, lahko podpira tudi druge pravne discipline, da ne govorimo o raziskovalnih in drugih projektih v korist pravnih dejavnosti, gospodarstva itd.
K poglavjem: | Na vrh 
|