| Pravna informatika
| mag. Janez Toplišek |
Informatika in informacijska tehnologija v študijskih
programih pravnih fakultet (primerjalni pogled)
Na pravne fakultete prodirajo sodobni pripomočki
in metode iz dveh glavnih razlogov: po eni strani prinaša
nove rešitve tehnološki razvoj, pomembno pa je
tudi spoznanje, da se lahko z nekaterimi novimi pristopi razbremenijo
materialni in človeški viri, ki so včasih
kritičen dejavnik za uspešnejše delo. Oba razloga
pa sta smiselna le, če povečujeta kakovost poučevanja
oz. podpirata opredeljene cilje pravnega študija.
Elektronski učbeniki
V ZDA so se v zadnjih dveh letih obnesli poskusi
s hipertekstnimi gradivi za študente 24.
V Chicagu so s pomočjo študentov, ki so že končali
prvi letnik pravnega študija, sestavili elektronski priročnik,
oblikovan s pomočjo hipertekstnega programskega orodja
Folio Views, ki je v angloameriškem svetu zelo uporabljan
sistem. Gradivo je bilo na prenosnih računalnikih, ki so
jih študentje imeli s seboj na predavanjih. Leta 1994 je
bilo vključenih 28 študentov, leta 1995 že 100,
v letu 96 pa je že 130 študentov opremljenih s prenosnikom.
Del prenosnikov je financirala šola (za revnejše študente).
Gradivo vsebuje zbirke judikatov (casebooks), pravni slovar, pomožne
pripomočke, orodja za navajanje virov in drugo. Celotno
gradivo je hipertekstno prepleteno s povezavami. Postopoma vključujejo
cele knjige pravne teorije (kazensko, lastninsko, pogodbeno ipd.).
Vgrajen je tudi urejevalnik besedil in neposredna povezava z bazama
Lexis-Nexis in Westlaw. Pisni viri, vključeni v gradivo,
so tudi v elektronski obliki zadržali obliko, ki je kar najbolj
podobna knjižni (oblika črk, strani, oštevilčenja...)
tako, da je bilo študentom lahko preskakovati z elektronskih
na pisna gradiva in nazaj. Študentje niso vezani na delo
v določenem prostoru, ker ima šola omrežne priključke
po vseh prostorih.
=== zop === 24 več v: R. Shiels: Law
Students and Hypertext: One Law School's Model; Bileta'96 Conference
Proceedings, http://elj.warwick.ac.uk/elj/jilt/bileta/1996/3shiels/
=== kop ===
Program omogoča študentom, da sami dodajajo
tiste hipertekstne povezave, ki se jim med študijem zdijo
pomembne. Na ta način se klasično pisno gradivo
iz linearnega spreminja v mrežno povezano znanje:
študentje prepoznavajo in sledijo bistveno snov, ki jo s
povezavami spreminjajo v mrežo znanj, teorij, povezanosti.
Takšno gradivo študentu laže predstavlja osrednjo
vlogo sinteze. Zaradi lažjega pomnjenja je vgrajen
označevalnik (highlighter), s katerim študent barvno
ali oblikovno poudarja tiste dele besedil, ki so zanj posebej
pomembni. Nekateri študentje so pred izpiti s pomočjo
elektronskega gradiva samodejno izdelali opomnike za izpite.
Zanimivo je, da so študentje sami intenzivno
sodelovali pri pripravljanju in kasnejših popravkih v gradivu.
Kot poseben problem se je pokazalo neizenačeno računalniško
predznanje pri študentih prvega letnika, kar je po nepotrebnem
obremenjevalo izvajalce.
Da bi razvijali elektronska gradiva za vsak letnik
oz. za posamezne predmetnike, bi bila prevelika obremenitev
za fakulteto, zato bi se bilo mogoče razbremeniti tudi
na ta način, da bi večji del hipertekstnih gradiv
izdajali že sami založniki (lahko vzporedno s
pisnimi gradivi). Fakultete bi jih morale le ustrezno metodološko
spodbuditi, prepričani pa smo, da bodo založniki tudi
sami našli svoj poslovni motiv.
Računalniško podprto pravno raziskovanje (CALR: Computer Assisted legal Research)
Elektronski učni pripomočki in metode
se ne bodo uporabljali le v okviru predmeta "informatika".
Vsak profesor bo lahko za svoja predavanja določal elektronsko
dosegljive vire, s katerimi bodo študenti delali bodisi na
fakulteti ali pa od doma. Posebna orodja naj bi pomagala profesorjem
pri pripravi elektronskih pripomočkov, kar bo zlasti pomembno
za tiste, ki so že vnaprej manj navdušeni za uporabo
elektronske tehnologije. Nove metode poučevanja in pripomočki
morajo izrabiti vse uporabne zmogljivosti povezovanja v omrežjih,
interaktivno komuniciranje, večpredstavnost, hipertekst
ipd. Vključevanje novih tehnologij ima dvojen pomen:
prispevalo naj bi k večji učinkovitosti in uspešnosti
pravnega poučevanja, po drugi strani pa bi bodočega
pravnika pripravljalo za njihovo uporabo v poklicnem delu. Ta
učinek izhaja tudi iz znanega dejstva, da je stopnja sprejetega
znanja pri učenju "z delom" okrog 80%, pri učenju
z branjem in poslušanjem pa le 5-10%.
Vsaka uporabljena sodobna tehnologija naj pedagoško prikaže svojo strateško uporabnost (prirejeno po viru 8):
* Omrežja: hitrost in drugačen način dela pri pridobivanju, prenosu, shranjevanju in izmenjavi informacij. Spremenjen pojem fizične oddaljenosti in enotnost (združitev) prostora. Računalnik, ki ni povezan v omrežje, je le na pol uporabljen stroj. Uporabnost elektronske pošte. Tehnološko je vseeno, kje so podatki. Večja enakopravnost; posameznik in majhna skupina nista več izolirana. Bogatejše komuniciranje med udeleženci. V primerjavi s CD ploščami, ki so razmeroma statičen medij, je možno informacije v omrežju hitreje posodabljati.
* Interaktivne komunikacije: uporabnik prikazane informacije ne le preprosto pregleduje, ampak tudi vpliva nanje (kopiranje, analiza, manipulacije, kombiniranje podatkov, razpošiljanje...).
* Večpredstavnost: v svetu tiska gredo besede in slike po razmeroma ločeni poti. Pri prvih osebnih računalnikih je bilo še slabše: delovali so le v znakovnem načinu. Sodoben računalnik obravnava besedilo in sliko kot harmonični sestavini. Za elektronsko komuniciranje bo "besedna pismenost" premalo, saj bo treba enakovredno uporabljati besedilo, sliko, barvo, zvok, animacijo in še kaj. Kritični dejavnik pri izdelavi večpredstavnostnih učil je cena, ki je približno stokrat višja od izdelave tradicionalnih učnih gradiv.
* Hipermediji: v sporočila
je mogoče vgraditi povezave, ki pomagajo v trenutku preskočiti
v drugo vsebino, v drug prostor (drug čas?!), ali pa se
spet vrniti na izhodišče; med informacijami se
gibljemo asociativno. Tradicionalno besedilo ostaja v diskretnem
prostoru in je napisano za linearen način sprejemanja.
Hipertekst je ena od oblik interaktivnosti elektronskega medija:
prostorske omejitve (vsaj praktično) odpadejo, bralec se
po svoji izbiri giblje po vsebini; namesto, da bi mislil na naslednjo
stran, se giblje v smeri zamisli, ki jo zasleduje.
Predavanja oz. sodelovanje med študenti in profesorji
se bo razširilo zunaj časa, predvidenega v učnih
načrtih. Posebna pridobitev bo skupinski rezultat (cooperative
learning, skupinska vaja), saj bodo v omrežnem okolju prispevki
vsakega študenta dostopni vsem drugim. Tak način dela
bo odpiral dodatne možnosti študentom, ki so iz kakršnega
koli razloga fizično daleč od šole (služba,
potovanje, fizična nezmožnost...). "Razgovori"
z e-pošto bodo prinesli dodatno možnost tistim študentom,
ki so manj zgovorni in se lažje izražajo pisno. Opozarjajo
pa na dejstvo, da je nekatere smotre predavanj laže uresničiti
z živim stikom (skupinsko istovetenje, zbujanje navdušenja,
govorno utemeljevanje - gl. vir 11). Očitno je torej, da
ne smemo misliti, da bodo elektronski pripomočki izrinili
druge metode, ampak jih bodo le obogatili. V nasprotju s pomislekom,
da bo e-pošta brezosebna, so ugotovili, da ugodno vpliva
na kulturo okolja in, da povečuje število stikov med
člani organizacije; to je razumljivo, saj so sporočila
praviloma krajša (z manj balasta), morda pa je najpomembneje,
da pošiljatelj in prejemnik nista vezana na določen
čas/termin, ko bosta pošto poslala oz. brala. To lahko
storita kadarkoli in kjerkoli. E-pošta navduši celo
tiste profesorje prava, ki jih računalniki ne zanimajo
(vir 11). Tehnično je mogoče določen krog
udeležencev (seminar, razred, študijska skupina…)
omejiti s pomočjo preproste tehnologije strežnika
za elektronske diskusije (liste).
Seminarji po Internetu
Pred meseci se je avtor tega prispevka udeležil
seminarja, ki je hkrati potekal po vsem svetu. Udeleženci
in inštruktorji se niso nikoli osebno videli. Snov je bila
vnaprej okvirno opredeljena in profesor je vsak delavnik z e-pošto
poslal po eno besedilo za razpravo. Udeleženci so se vanjo
vključevali takrat, ko so imeli čas (to je bilo
tudi posledica različnih časovnih pasov). Prejeto
pošto je vsakdo pregledoval takrat, ko mu je najbolj ustrezalo.
Praktične vaje so potekale deloma tako, da so bile vidne
vsem, deloma pa le med dvema sodelujočima udeležencema.
Knjižnica razposlanih oz. priporočenih besedil je
bila na določenem elektronskem naslovu in vsak udeleženec
jih je lahko po želji pregledoval ali snemal (downloading,
ftp). To je le nekaj najpomembnejših sestavin elektronskega
seminarja, ki ga je mogoče izvajati tudi v okviru pravnega
študija. Na fakulteti pri tem ne bi šlo le za obogatitev
metode učenja, temveč tudi za priučitev novi
tehnologiji sporočanja (e-pošta ipd.). Nekatere prednosti
takšnega poučevanja:
-število udeležencev je lahko majhno ali
razmeroma veliko;
-za seminar ni potreben prostor (predavalnica), tehnično
je izvedba razmeroma preprosta (obstajati mora omrežna infrastruktura);
-seminar lahko zajame neomejen geografski prostor
(brez stroškov potovanj), kar bo pomembno pri čedalje
pogostejših meduniverzitetnih programi;
-profesor in študenti si lažje razporejajo
čas za delo; niso vezani na hkratno delo, zato ni potrebno
nobeno usklajevanje terminov; seminar ne zahteva bistvenih posegov
v organizacijo študija;
-takšna oblika seminarja je še zlasti utemeljena,
če gre za posebno temo, ki zanima le omejen krog oseb,
in bi bilo nerazumno organizirati seminar na vsaki fakulteti posebej;
v Sloveniji bi bilo mogoče s pomočjo elektronskega
seminarja hkrati za vse pravne šole racionalizirati dele
predmeta informatika (in ne samo tega predmeta);
-sproščeno delo; nihče ni pod
pritiskom okolja ali prisotnih, pa tudi rok, v katerem se je treba
odzvati, ni določen;
-učinkovita spodbuda za skupinsko delo; skupinski
rezultati, dokumentirani v zapisanih e-sporočilih; brez
fotokopiranja si udeleženci izmenjujejo obsežne dokumente;
-sodelujejo lahko redni in "izredni" študentje;
-zaradi načina dela, se udeleženci morajo
izražati v kratkih in jasnih pisnih sporočilih; premišljenost
pri oblikovanju trditev je večja; pisnemo izražanju
mora postati učinkovitejše; v sporočilih ni
vljudnostnih in podobnih socialnih okraskov;
-v primerjavi s telefonsko povezavo je e-pošta
zelo poceni in je bolje dokumentirana;
-študentje se mimogrede navadijo na uporabo
tehnologije, ki jo bodo potrebovali tudi v svojem poklicnem delu.
E-pošta seveda ne more nadomestiti
učinkov, ki so možni med fizično prisotnimi
osebami: osebni stik učitelja s posameznim študentom,
ustno izražanje, izražanje skozi gibe (obnašanje
telesa), neposredna odzivnost ipd25. Èe gre
za seminar z mednarodno udeležbo, je edina očitna
ovira neenako obvladovanje dogovorjenega jezika, kar nekatere
udeležence ovira, da bi se izrazili spontano in dovolj hitro.
Zato bo ta način dela prinesel izjemne prednosti zlasti
velikim območjem, kjer uporabljajo isti jezik.
=== zop === 25 Več
o takšnem načinu dela v S. Taylor: Teaching a Law
Seminar over the Internet; Bileta'96 Conference, Proceedings,
http://elj.warwick.ac.uk/elj/jilt/bileta/1996/3taylor/
=== kop ===
Elektronski seminar je nova oblika poučevanja.
Po končanem poskusnem delovanju bo zahtevala od fakultet,
da bodo same ali skupaj z drugimi šolami opredeli nekatere
najnujnejše standarde organizacije dela in izvedbe. Takšnih
standardov za verifikacijo elektronskih programov še nimajo
niti pri ameriškem pravniškem združenju ABA (American
Bar Association), ki verificira pravne šole in njihove programe
(čeprav ugotavljajo, da so njihova pravila za verifikacijo
programov zastarela, obsedena z merjenjem minut in zahtevajo fizično
udeležbo študentov v učilnicah).
Navidezna mobilnost
Posebno obliko telematskega učenja na velike
razdalje predvidevajo v evropskem prostoru26. Dosedanji
meduniverzitetni program ERASMUS, ki je temeljil na klasični
izmenjavi študentov (bivanje v tujini), je zajel le okrog
5% evropskih študentov (evropski = EU). Večje število
študentov ob hkrati nižjih stroških (brez potovanj
in stroškov študentov in dragih gostujočih profesorjev)
naj bi rešil pristop, ki ga imenujejo učenje na daljavo
(teleteaching, telematics-based distance learning, ODL: open and
distance learning...). S kombiniranjem tehnologij satelitskih
povezav, audio in video konferenc, Interneta oz. WWW bodo dosegli
visoko gibljivost študentov, profesorjev oz. znanja. Za dogovorjene
discipline (telekomunikacije, evropsko okoljevarstveno pravo in
evropsko literaturo) so pripravili 16-urne module, sodelujejo
pa profesorji petih univerz. Tehnološko in pedagoško
gre za nadgrajen sistem prej opisanih seminarjev po Internetu.
Program Humanities je hibriden, saj deloma vključuje tudi
dejanska srečanja s profesorji, vendar nas v okviru tega
prispevka zanima uresničitev zamisli o navidezni gibljivosti,
ki veliko prispeva k večji kakovosti in pocenitvi študija
- če omenimo le najvidnejše učinke. Zanimivo
je, da so študentje v okviru posamezne teme izdelali posebno
domačo stran za predstavitev skupine in z ustreznimi povezavami
na naslove, ki obravnavajo snov skupine.
=== zop === 26 Več
v: E. Schweighofer: Teleteaching in the EU Humanities Project,
Bileta'96 Conference Proceedings, http://elj.warwick.ac.uk/elj/jilt/bileta/1996/3scweig/
=== kop ===
Za uspeh teleučenja je ključnega pomena
uspešno povezovanje različnih komunikacijskih/informacijskih
tehnologij. Kot problematično omejitev je treba omeniti
razmeroma majhno število sodelujočih študentov
v isti "učilnici": omejitev je posledica zapletene
opreme. Zato je mogoče reči, da je tehnološko
visoko podprto teleučenje ta trenutek še vedno najustreznejše
za omejeno število slušateljev pri dokaj specializiranih
temah. Za profesorje in študente je prvi pogoj, da vnaprej
obvladajo ključne sestavine nove tehnologije; kot najboljše
predznanje za ta namen pa se je pokazalo intenzivno predhodno
delo z Internetom.
Prvi pogoj za to, da bi se uveljavili elektronski
pripomočki za pravno šolanje, je, da imajo šole
ustrezno elektronsko infrastrukturo, študentje pa
svoj lastni ustrezno zmogljivi osebni računalnik.
Èe ugotavljamo, da se mora pouk na pravnih fakultetah za
korak premakniti proti naslednjemu stoletju, moramo to zahtevati
tako od fakultete kot tudi od študentov. Revnejšim študentom
bo treba ustrezno pomagati (izposoja, učilnica na šoli
ipd.).
Učenje prava na daljavo bo prineslo še eno zanimivo posledico: ker za študenta ne bo več pomembno, kje se bo nahajal, bo želel nabirati znanje tam, kjer bo zanj najugodneje, najkoristneje, najuspešneje, najučinkoviteje, najugledneje ipd. Pojavila se bo večja konkurenca med fakultetami in kot pomemben sestavni del konkurenčne zmožnosti bo tudi obvladovanje informacijske tehnologije za boljše izobraževanje. Takšne razmere bodo spodbuda za usklajevanje glede vrednotenja in priznavanja znanja med fakultetami.
K poglavjem: | Na vrh 
|