| Pravna informatika | mag. Janez Topliek |
Informatika in informacijska tehnologija v tudijskih
programih pravnih fakultet (primerjalni pogled)
Pod pojmom usklajevanje razumemo tudi razvijanje skupnih meduniverzitetnih
programov pravne informatike ipd. Usklajevanja lahko delimo v
tri značilne skupine: nacionalno, regionalno in meduniverzitetno.
Nekatera meduniverzitetna usklajevanja se prepletajo z regionalnimi.
Neformalna usklajevanja potekajo tudi na nacionalnih in mednarodnih
konferencah specialistov za pravno informatiko oz. za rabo IT
na pravnih olah.
8.1 Nacionalna usklajevanja
Za Slovenijo nam ni znano, da bi obstajala kakna
oblika medfakultetnega oz. nacionalnega usklajevanja glede pravne
informatike. Taknega usklajevanja ni tudi na Hrvakem,
predvideno pa je med fakultetami ZR Jugoslavije.
Izjemno kakovostna so nacionalna usklajevanja v Vel. Britaniji
in v ZDA, njihova značilnost pa je, da nemalokrat vključujejo
tudi mnenja iz drugih držav anglosaksonskega prava (velja
zlasti za Vel. Britanijo). Najtemeljiteje in najprodorneje
nacionalno usklajevanje za pravno informatiko najdemo v Vel.
Britaniji. Poteka znotraj združenja BILETA (gl.
op. 16). Posebno vrednost predstavljajo temeljiti preseki stanja,
ki jih naredijo vsakih nekaj let (Bileta Report 1991, 1996 - empirične
raziskave, sinteza stanja, priporočila za obdobje 1996-2000).
Ugotovitve s posameznih področij uporabe IT navajamo v
ustreznih poglavjih, tukaj bi opisali le ključne sestavine
nacionalnega usklajevanja (skupni standardi):
- cilji pravnega olanja in zgradba programov
IT;
- zagotavljanje virov za dodatne stroke;
potreben vložek na enega dodiplomskega tudenta;
- tevilo tudentov na računalnik
za standardno delo in za računalniko podprto učenje;
- standardi za računalnike laboratorije;
tudi tipizacija opreme; razmerje med tipi tiskalnikov;
- uvajanje računalniko podprtega
učenja in ekspertnih sistemov;
- usposabljanje učnega osebja in odgovornost
vodstev pri tem;
- minimalni standardi računalnike
usposobljenosti na dodiplomskem tudiju pravnih ol
(za učitelje in za tudente);
- minimalni standardi uporabe IT pri pravnem
tudijskem delu;
- modeli računalnikega usposabljanja;
- standardi za redno nadziranje IT na fakulteti;
- pomemben delež osebja pravnih knjižnic
pri računalnikem pridobivanju informacij, zlasti
zaradi racionalne rabe komercialnih IS.
Sestavine nacionalnega usklajevanja za IT na pravnih olah
pa v Vel. Britaniji najdemo tudi v drugih nacionalnih analizah
in poročilih, kot so: Follet Report 1993 (Higher Education
Funding Councils Libraries Review - IT v pravnih knjižnicah),
Standardi za pravne knjižnice 1995 (Statement of Standards
for University Law Library Provision, izdalo Drutvo javnih
učiteljev prava), Poročilo Lorda Woolfa 1995/96
(Interim Report to the Lord Chancellor on the civil justice system
in England and Wales, pogl. 13: vloga informacijske tehnologije)27.
=== zop === 27gl. http://ltc.law.warwick.ac.uk/woolf/woolf.html
=== kop ===
Poseben motiv za skupen nastop je viden pri razvijanju elektronskih
pravnih pripomočkov, saj je pri tem treba združiti
tevilna znanja in sredstva. V Vel. Britaniji so za te naloge
ustanovili poseben konzorcij (The Law Courseware Consortium, lawccwarwick.ac.uk),
drug podoben projekt pa je TLTP: Teaching and Learning Technology
Programme (http://www.icbl.hw.ac.uk/tltp).
Najbolj izčrpno usklajevanje v Združenih državah Amerike najdemo v poročilu skupnega odbora, sestavljenega leta 1992 na pobudo Pravne fakultete Univerze Dayton, Ohio in podjetja Mead Data Central 28. Poročilo naj bi bilo končano leta 1997, želi pa predvideti, kako bo tehnologija v naslednjem desetletju in tudi kasneje vplivala na olanje pravnikov. Poglavitne napovedi tega poročila (tč. I, c) so:
Decentraliziran dostop do "elektronskih" informacij prek prodornega fakultetnega omrežja bo dramatično spremenil in izboljal način, na katerega tudentje, učitelji in olska administracija uporabljajo in obdelujejo podatke.
Novi in razirjeni načini elektronskega komuniciranja se bodo zelo uveljavili in bodo deloma vplivali tudi na način pravnega razmiljanja.
Hitre spremembe, ki jih sprožajo nove informacijske tehnologije, bodo od pravnih fakultet zahtevale dodatno naprezanje, toda pravniki poklic bodo popeljale v novo tehnoloko dobo.
Pogoj za vpis na pravne fakultete bo vija računalnika pismenost, vsak tuden pa bo moral imeti prenosni računalnik, s povezavo v omrežje (stroek bo možno vključiti v olnino).
Pravna fakulteta prihodnosti bo morala delovati na viji ravni računalnike pismenosti.
Prodor globalnih digitalnih omrežij bo spremenil oz. odstranil
geografske in institucionalne meje, odprl dostop do oddaljenih,
decentraliziranih virov informacij in spremenil tako pravno izobraževanje
kot tudi njegove odjemalce.
=== zop === 28 Interim Report of the University of
Dayton School of Law-Mead data Central Joint Committee to Study
Computer Technology in Legal Education (1993), ftp://fatty.law.cornell.edu/pub/LII/meadUDSL/
=== kop ===
V pravni knjižnici prihodnosti bodo za izobraževalne in raziskovalne namene na voljo elektronska gradiva. Velik del dananjih papirnih informacij se bo spremenil v elektronsko dosegljivo obliko.
Trg bo pravnike v praksi prisilil, da bodo zahtevno tehnologijo vključevali v svoje vsakodnevno delo. Diplomiranci, ki jo bodo obvladovali, bodo konkurenčno na boljem.
Ob izidu prvega vmesnega poročila ni manjkalo pripomb,
da so omenjena predvidevanja in zahteve zastavljene prenizko;
tudi to dejstvo kaže pri nas upotevati.
8.2 Primeri meduniverzitetnih projektov
Nordijske univerze prirejajo letno konferenco za pravno
informatiko, kjer so enako uporabljani danski, norveki ali
vedski jezik ("razumejo se brez večjih težav").
To dejavnost bi lahko teli tudi k regionalnemu usklajevanju.
Norveki center za pravno informatiko je povezan s Southamptonom
in Bologno.
V letu 1993 sta pravni fakulteti Univerze Warwick (Coventry, GB)
in Janus Pannonius (Pecs, H) izpeljali skupen program "informacijske
tehnologije in prava". Teme so bile: računalniki
kriminal, teorija informacijske družbe, državna informacijska
politika, zasebnost in varstvo podatkov. Vsako temo je obdeloval
po en madžarski in angleki tudent. tudentje
so bili povezani z e-poto. Pristop je bil primerjalnopraven,
izmenjavali so si tudi besedila predpisov. Po polletnem "elektronskem"
stiku so se sodelujoči prvič osebno srečali
v Angliji in izvedli ustno delavnico.
8.3 Regionalna usklajevanja in programi
Evropska unija je marca 1995 predvidela tiriletni program
SOCRATES 30 s proračunom 850 milijonov ekujev.
Ta program je nadaljevanje nekaterih prejnjih, vključuje
pa tudi visokoolski program ERASMUS. Predvideva aktivnosti,
kot so: nadnacionalni projekti, skupno razvijanje učnih
programov, gradiv in pripomočkov, izmenjave in gibljivost
Za snov tega prispevka je zanimiva vsebina programa ERASMUS za
področje pravne informatike. Zaradi tehnolokega ozadja
te snovi, je bilo e lažje izpeljati evropsko priporočilo,
naj upotevajo univerze, če je le mogoče, odprto
olanje 31 oz. pouk na daljavo ter tej možnosti
prilagodijo gradiva. Zanimive so tudijske vsebine na sodelujočih
fakultetah (iz programov 1994/95):
=== zop === 30 Gl. http://europa.eu.int/en/comm/dg22/socrates.htm
31 Odprto: raziriti dostopnost načrtovanih
programov tudi na netradicionalne visokoolske tudente.
32 Gl. http://www.ifs.univie.ac.at/law/erasmus.html===
kop ===
| Pravna fakulteta | Vsebina | Opomba |
| Dunaj | Uvod v rabo računalnikov za pravnike, pravna informatika (kot veda), predstavitev pravnega znanja, podatkovne baze in umetna inteligenca v pravu. IT v sodni administraciji, obvladovanje evropskega prava s pomočjo IT (CELEX), varstvo podatkov. Predavanja so v 2. in 3. letniku.
Poleg pravne fakultete sodelujejo e: Intitut za javno medn. pravo, Fakulteta za socialne tudije, Intitut za uporabno informatiko (Wirtschaftsuniversität). | Glavna predavanja so v poletnem semestru (4 ure tedensko); predavanja iz računalnikega prava niso obvezna. Večina predavanj je v nemčini, deloma v anglekem jeziku. |
Tübingen |
Osnove programske in strojne opreme, podatkovne baze in pravni informacijski sistemi (JURIS, LEXinform), povezave s pravno teorijo, analiza norme (hipertekst in ekspertni sistemi). Predavanja so neobvezna, vendar jih obiskuje kar polovica tudentov (2. letnik, 3. sem.). Tudi predavanja kot npr.: Internet, informacijsko pravo za tudente informatike in druge tehnike smeri; računalniki tečaji. Predmet je vključen v katedro za "kazensko materialno in procesno pravo, filozofijo in računalniko pravo". Na katedri razvijajo informacijske reitve za pravnike - tudentje jih lahko med tudijem uporabljajo brezplačno; do zneska 500 DEM jim je na voljo tudi brezplačno iskanje po bazi JURIS. | Program je nekoliko preveč "programersko" preobremenjen. Predavanja so v nemčini. |
Rotterdam |
Raba računalnika za pravnike, programi za pravnike, pravni vidiki računalnitva - varstvo podatkov, računalniki kriminal, računalnike pogodbe. Računalniki in pravo (gradnja pravnih reitev, Turbo Pascal - 4 tedne, uporaba ekspertne lupine za računalniko pravno svetovanje), jurimetrija (empirični pogled, modeli za opisovanje, analizo in napovedovanje pravno relevantnih pojavov; gre za pravno delo ob uporabi statistike, ekonomije in računalnitva), MIS (management inf. systems; pregled reitev in njihov vpliv na organizacijo, načrtovanje avtomatizacije dela); posamično delo glede na izdelavo naloge. | 1. semester, do 200 udel., v nizozem jeziku. 2. semester, v anglečini. |
Belfast | Predavanja iz computer law imajo že od leta 1988. tevilo udeleženih tudentov raste, kar pripisujejo konkurenci v poklicu. Predavanja so za dodiplomske in podiplomske tudente - le-ta so namenjena tudi za program ERASMUS. V računalnikem laboratoriju imajo okrog 10 PC-jev in e 6 v knjižnici (tevilo računalnikov bodo povečali). | |
Oslo | V norvekem jeziku sta dve skupini predavanj v 3. in 5. letniku: računalnike pogodbe, avtorsko pravo (10 ur predavanj in 10 ur seminar); v 5. letniku so predavanja usmerjena v javnopravna vpraanja: zasebnost in varstvo podatkov, računalniko podprti sistemi za odločanje v javni upravi; proces pravnega odločanja. Vsi tudenje fakultete obiskujejo 10-urno usposabljanje za iskanje tekstov, iskanje po polnem tekstu v podatkovni bazi (viri). Za program ERASMUS so posebna predavanja v anglekem jeziku: javna uprava in IT (pravna vpraanja v zvezi z računalniko podprtim odločanjem, uporaba velikih zbirk podatkov, pretvarjanje pravnih pravil v računalnike programe; varstvo podatkov, načelo zakonitosti v informatizirani javni upravi). | Letno obiskuje predavanja computer law okrog 70 tudentov. Predavanja so neobvezna in se v setevku ocen 5. letnika upotevajo z 1/3. 30 ur predavanj in poseben izpit. |
Zaragoza | Programi computers and law potekajo na Pravni fakulteti in na oli za menedžment in javno upravo. Dodiplomska predavanja na PF so v 5. letniku. Trajanje: 12 ur v pančini. Glavna tema je varstvo podatkov. Predavanja iz računalnikega prava načrtujejo tudi v okviru podiplomskih tudijev. Načrtujejo specialistični tudij "computers and law" (pravna metodologija, računalniko pravo, računalnika etika, uvod v računalnitvo, umetna inteligenca, iskanje dokumentov - skupaj 125 ur teorije, 125 ur vaj, 50 ur v javnih intitucijah). | |
Stockholm | Fakulteta ima samostojno katedro za pravo in informatiko. Predavanja iz te snovi potekajo že od leta 1968. V 1. letniku je predmet obvezen (6 tednov) in zajema: osnove informacijskih poizvedb in splono pravno informatiko. Neobvezna so 10-tedenska predavanja iz snovi "computers and law". tudent lahko dela iz te snovi tudi diplomo. V laboratoriju je 32 mest za tudente. Program ERASMUS zajema 12-tedenski program: osnove prava in informatike (uporaba IT in pravni vidiki), varnost informacij in varstvo podatkov z izdelavo naloge s tega področja (v anglekem, francoskem ali anglekem jeziku). Fakulteta ponuja brezplačne tečaje vedčine za tuje tudente. | Informatika in pravo zavzema pomembno mesto v podobi fakultete, saj se z njo ukvarja do 10 zaposlenih, vključno z dvema računalnikima tehnikoma in enim spec. za programske reitve. |
Svet Evrope se v posebnem priporočilu ukvarja z vsebino poučevanja, raziskavami in usposabljanjem na področju prava in informacijske tehnologije 33. Načelna priporočila dopolnjuje s podrobno zamislijo, kaj bi bilo treba vključiti v programe za pravnike (nateti primeri snovi niso izključni):
a) Splono
Predstavitev razmerja med IT in pravom, e zlasti glede novih pravnih konceptov, standardov, postopkov, nomotehnike, načrtovanja in oblikovanja računalnikih reitev.
Računalnik kot osebni delovni pripomoček za tudenta prava in za poklicno delo: delo z osebnim računalnikom, telekomunikacije, ekspertni sistemi, podatkovne zbirke in delovne metode pri organiziranju IS in podatkov.
Informacijske reitve na pravnem področju: shranjevanje in ponovno iskanje pravnih informacij, pravna administracija - sodiča, kazenskopravna dejavnost, evidence nepremičnin , sistemi za podporo odločanju v javni upravi in zakonodaji, rip v trgovini/gospodarstvu, upravi in transportu, elektronski plačilni promet in finančni prenosi.
Pravna vpraanja informacijskih reitev: ranljivost in varnost IS, varstvo podatkov, urejanje telekomunikacij in tržiča podatkov, avtomatizacija javne uprave, svoboda informacij, pogodbe, intelektualna lastnina.
b) Minimalni standardi izvedbe
Osnovni tečaj (predavanje) naj obsega osnove informacijske tehnologije, pravna vpraanja informacijskih reitev ter informacijske reitve na pravnem področju. Pri tem naj bo tudentom na razpolago računalnika oprema, ki bo omogočala zlasti: uporabiti nacionalni sistem za iskanje pravnih informacij, uporabiti standardne pravnike programe in predstaviti pravne vidike informacijske tehnologije (tudi nadzor nad kakovostjo računalnikih podatkov).
c) Zahtevneje teme
Vse teme, ki so navedene v splonem delu, je možno poglobiti
in dodati e druge s področij, kot so: teoretična
vpraanja umetne inteligence (tudi strategije predstavitev
in pravnega razmiljanja); tehnoloki razvoj omrežij
(osebne in integrirane postaje, programi); interdisciplinarna
vpraanja pri snovanju, analizi in organizaciji IS; javnopravni
in zasebnopravni vidiki področja informacijske tehnologije.
=== zop === 33 Recommendation No. R (92)
15, Komite ministrov članic Sveta Evrope, 19.10.1992, in
dodatek k temu priporočilu (s predloženimi sestavinami
tudijskega programa na področju prava in IT). ===
kop ===
Opisane izkunje kažejo, da bo treba izboljati meduniverzitetno usklajevanje glede pristopov pri poučevanju pravne informatike na pravnih fakultetah. Razlogi za to so deloma nacionalni, deloma pa globalni. V bistvu pa vsebinsko ne kaže ločevati teh dveh usklajevanj, saj so učinki večinoma uporabni tako znotraj države kot tudi regionalno:
K poglavjem: | Na vrh
|