Pravna informatika mag. Janez Toplišek

Informatika in informacijska tehnologija v študijskih programih pravnih fakultet (primerjalni pogled)

4. Primerjava slovenskih študijskih programov za predmet "pravna informatika"

Pojem pravna informatika, ki ga v tem sestavku uporabljamo kot delovni naziv za znanja o uporabni informatiki in IT, je nedorečen, vendar smo ga zadržali, ker je to današnji naziv učnega predmeta na slovenskih pravnih fakultetah. Za isti namen bomo uporabljali tudi izraz informatika oz. informatika za pravnike.

Osnovni namen je bil primerjati učna načrta obeh pravnih fakultet in nekaterih tujih izkušenj na visokih pravnih šolah. Zaradi mnogih podobnosti pravnega študija na Visoki upravni šoli v Ljubljani smo primerjavi dodali tudi to šolo.

Glede na to, da se študijski programi ne spreminjajo vsako leto, smo pri primerjavi deloma upoštevali tudi vsebino novejših učbenikov (priporočenih gradiv) fakultet. Le-ti kažejo na to, kako se vsebina učnega načrta prilagaja hitremu razvoju na področju informatike. Čeprav smo imeli nekatere zapiske s predavanj, v primerjavi nismo mogli upoštevati snovi, ki se na predavanjih v celoti dejansko podaja, s čimer se dopolnjuje učni načrt.

Natančna primerjava vseh treh učnih načrtov je otežkočena, ker učni načrti vsebujejo le ogrodje snovi, razen tega pa tudi besedje je zelo neenotno. Tudi vsebinska in količinska razmerja znotraj posameznih snovi so zelo različna. Zaradi naštetih razlogov je prikazana primerjava deloma subjektivna. Kljub temu menimo, da daje dovolj možnosti za razmišljanje o optimalnem študijskem programu oz. omogoča primerjavo s tujimi izkušnjami.

Legenda:

n = v glavnem vsebuje o = vsebuje deloma (prazno) = ne vsebuje oz. gre za nepomemben obseg

O p i s v s e b i n e
PF

LJ
PF

MB
VUŠ
Splošno o kibernetiki; povezava s teorijo sistemov
n
Osnove teorije sistemov in informatike
n
n
n
Teorija informacij; podatek, informacija, komunikacija
n
n
o
Informacijska in računalniška pismenost
n
Teorija upravljanja; povratna zveza, kibernetski model upravljanja
n
o
Splošno o informacijskih sistemih; poslovni sistemi
o
n
n
Računalniška obdelava podatkov; rešitve in programi; vrste obdelav
o
n
Tehnološke osnove informacijskih sistemov (IT)
n
n
n
Strojna oprema računalnika
n
n
n
Zgradba in delovanje naprav za obdelovanje podatkov
n
n
n
Spominski mediji in naprave
n
n
n
Vhodno-izhodne naprave
n
n
n
Programska oprema računalnika
n
n
n
Informacijske rešitve (vrste)
o
n
Vrste programske opreme
n
n
n
Osebni računalnik
o
o
n
Operacijski sistemi in programska oprema PC
o
o
n
Sestavine; vrste oseb. računalnikov
o
n
Računalniške rešitve; sistemske rešitve
o
n
Nakup PC-ja in potrebnih rešitev; smeri razvoja
n
Komunikacijski sistemi in naprave
n
n
Distribuirana obdelava podatkov
n
Omrežja
n
n
Protokoli
n
n
Analiza in načrtovanje IS
n
n
Informacijska analiza
o
n
Funkcijska analiza
o
n
Zasnova, programiranje, testiranje, uvajanje sistema
o
n
Razvijanje uporabniških računalniških rešitev (faze, načini…)
n
Podatkovni modeli in podatkovne baze
o
n
n
Predstavitev nekaterih pomembnejših IS
n
n
n
Pravni informacijski sistemi
n
o
Informacijska tehnologija in (javna) uprava
n
n
n
IS v javni upravi
n
n
IS za potrebe lokalne uprave
n
n
Organizacija javne uprave in informacijska tehnologija
n
n
Populacijski, prostorski, organizacijski, finančni IS
n
o
Ekspertni sistemi za pravo
n
o
n
Ljudje (v upravi) in informacijska tehnologija
n
Podjetniški IS
n
n
Avtomatizacija pisarn
n
n
Elektronska pošta
n
n
Obdelava tekstov in dokumentov
n
n
n
Orodja za podporo odločanju
n
n
Računalniško izmenjevanje podatkov (RIP)
n
Informatizacija in informacijska kultura (smeri, organizacija, poklic, družba)
n
o
Informacijska tehnologija in pravo
n
n
Vpliv IT na pravo
n
Informatizacija prava
n
Teoretične omejitve informacijske tehnologije v pravu; problemi prevajanja prava
n
Pravo informatike
n
n
Pravni posli na področju informacijske tehnologije
n
n
Pravno varstvo softvera
n
n
Vpliv na procesno pravo
n
Varstvo informacijske zasebnosti, osebnih podatkov
n
n
Pravna vprašanja pri zaposlovanju računalniških strokovnjakov
n
Telekomunikacije in pravo
n
Računalniški kriminal
n
Računalniško zavarovanje
n
Računalniško podprto učenje v pravu
Informacijski viri v pravu; računalniško podprto raziskovanje
n

5. Značilnosti priporočenih virov v Sloveniji in v tujini

PF Ljubljana: razen vira, ki se nanaša na informacijsko zasebnost (1992), so vsi drugi priporočeni viri razmeroma stari (1972-1988). Ni posebnega učbenika, izdelanega za program predmeta. Seznam priporočenih virov je precej skromen.

PF Maribor: lasten, novejši učbenik (1994), brez stvarnega kazala. Pedagoško zelo nazorna zgradba, vendar je snov nekoliko teoretično preobremenjena; preveč so poudarjeni nekateri tehnološki, informacijsko-organizacijski in poslovni vidiki. Razmeroma malo o pravnih informacijskih sistemih, o informatizaciji prava in o pravu informatike. Precej dodatno navedenih virov, ki pa za večino pravnikov neposredno niso zanimivi.

VUŠ: dva lastna, novejša učbenika (1995-1996), ki pokrivata večji del vsebine programa; brez stvarnih kazal. Zgradba učbenikov je nazorna; navedeno je precej dodatnih virov.

Zanimivo je, da slovenski učbeniki za informatiko nimajo stvarnega kazala, ki je eno najosnovnejših informacijskih pomagal v knjigi-učbeniku (isto velja npr. tudi za učbenik Fakultete za organizacijske vede "Informatika", 1994). Na obeh pravnih fakultetah je pri vsebini učnega načrta opazen vpliv zlasti dveh dejavnikov: (1) katedre, v okviru katere se izvaja predmet, in (2) dosedanjih pretežnih raziskovalnih področij izvajalcev predmeta. Oboje je sicer razumljivo (temu se je težko povsem izogniti), vendar menimo, da ne bi smelo bistveno vplivati na učni načrt informatike, ki mora biti rezultat nepristranske strokovne presoje oz. mora izhajati iz dogovorjenih ciljev študijskega predmeta. Enostranski vpliv izvajalcev predmeta je gotovo tudi posledica tega, da v Sloveniji skoraj ni usposobljenih pravnikov, ki bi zmogli samostojno obvladovati celoten optimalni razpon znanj s tega strokovnega področja (tudi ob tej ugotovitvi se vračamo k naslovu in k razlogom za to analizo).

Za razliko od večine podobnih tujih programov med priporočenimi viri ni elektronskih naslovov, ki bi opozarjali na najnovejše (morda celo sprotne, elektronsko dosegljive) študijske vire. Novejšo pravno problematiko kibernetskega prostora je možno učinkovito preučevati le s pomočjo člankov. Le-ti so nemalokrat dosegljivi z Internetom v elektronski obliki.

Glede virov so slovenski programi težje primerljivi z večino tujih tudi zaradi svoje teoretične preobloženosti, čemur se seveda tudi učna gradiva ne morejo izogniti. Podobno lahko ugotovimo za hrvaške in jugoslovanske programe. Na PF v Zagrebu uporabljajo knjigo skupine avtorjev z Ekonomske fakultete "Poslovna informatika", pripravljajo pa povsem nov učbenik. V Beogradu sta glavna priporočena vira "Pravna informatika…" (1991) in "Kompjuteri za pravnike" (1994). Njun avtorj je tudi nosilec predmeta (prof. Liliæ). Na vseh PF bivše Jugoslavije je viden podoben pristop: obsežni učbeniki v obliki knjige naj bi pokrivali snov pravne informatike. Iz programov in priporočenih virov odseva pristop, da je treba ta predmet študirati enako kot druge pravne teoretične predmete. Iz učnih programov je premalo razvidna nujna gibljivost snovi, kar bi ustrezalo hitro razvijajočim se zamislim in izvedbam informacijske tehnologije.


K poglavjem: 		Na vrh

Kazalo
1-3
6
7
8
9
10
11
12
13-14
15-16

Na prvo domačo stran
Elektronsko poslovanje
Elektronski podpis
Elektronski pravni viri
Poklicno / osebno