dnevnik 2019, vinotok - listopad - gruden



Dnevnik 2019, mali srpan - veliki srpan - kimavec

21.-25.9. J Susak
12.-15.9. KG dalmatinski kimavec 2019
31.8.-1.9. KV Kolpa 2019
25.8. K Pasja ravan
17.8. K Janče
15.8. K Prezid - Čeber
10.8. K Koča na Loki pod Raduho
4.8. K Koča pri Jelenovem studencu
1.8. K Pleterje - Kostanjevica
30.7. K sedlo za Goro
27.7. G Kožne - izvir Završnice
24.7. G Virnikova planina - Pečovnik
22.7. G Roblek



sobota - sreda, od 21. do 25. kimavca 2019
Mladi kapitan Matjaž(E) in divja noč v premudski laguni

Susak

1. dan: Sukošan - Pag
Motoriranje po miroljubnem vremenu iz Sukošana do Košljunskega zaliva na "Pahu". Precej mirna noč na sidru, pa čeprav je veter sredi noči obrnil smer.



2. dan: Pag - Susak
6-urno jadranje v jugu do Suska, med katerim je mop Janez potegnil iz morja gof(k)a in kapitalno palamido. V uvali Bok nas je presenetilo odlično zavetje, zato smo prenočevanje v Malem Lošinju lahkega srca opustili. Izlet z byboatom na otok je poskrbel za splošno zabavo domačinov in posadk bark v pristanu, ko je naša mopovska ekipa na vsak način poskušala prepričati "zajca", naj dela brez goriva.



3. dan: Susak - Premuda
Jutranje plavanje v presenetljivo toplem morju. Po večernem krogu do svetilnika smo se dopoldne sprehodili še do zanimivega otoškega pokopališča. Opoldne smo uživaško odjadrali proti Premudi (vmes šov Lorda in Admirala), kjer smo se - zaradi zgrešene vremenske napovedi - privezali na eno od boj pred grebenom, ki zapira krijalsko laguno. Noč je bila heavy-metalska; od nevihte s 30 vozli vetra do pralnega stroja v mrtvih valovih. Nabrali smo morda pol ure spanja.


4. dan: Premuda - Molat
Jutro je bilo hinavsko nedolžno. Za zajtrk (mopovske palačinke) smo se prestavili na bojo ob obali otoka, kjer bi se bili morali privezati že zvečer. Uživaško plavanje je razkrilo, da je tok skozi kanal tako močan, da se je bilo za vrnitev na barko potrebno pošteno potruditi. Sprehod po Premudi.
Po divji noči ni jader omenjal niti "Juhuhu Luka", do Molata smo mirne vesti motorirali. Privez na bojo v idiličnem prelivu pred Brguljami. Še eno uživaško namakanje. Branje na palubi. Mopove žrtve so bile tokrat orade.



5. dan: Molat - Zverinac - Ugljan
Noč je bila popolnoma mirna. Ah, kakšno spanje ... Zadnji dan smo najprej obiskali Zverinac (in Joca P.), zaključno čofotanje in kosilo pa je gostil ugljanski zaliv Muline.



četrtek - nedelja, 12.-15.9.2019: dalmatinski kimavec 2019

Gračina, 126 m - Murter

Pašman: Straža, 170 m

Zvečer: matic ventilčkov (obeh!) ni moč odviti. Se pravi, gum se ne da dopumpati. Na srečo je tu "help desk" v podobi naših dveh mopov. Odgovor: zadevo je treba odviti s kleščami. Improviziral sem s skret papirjem :)).
Jutro. Zadnja guma je čez noč povsem spustila. Sheeeat. Napumpal nazaj. Zaupanje v ventilčke je bilo izgubljeno, zato sem se odločil za kratko testno turico, s seboj pa vzel hribovski nahrbtnik, da sem lahko vanj stlačil ta veliko pumpo, hehe.
Temperatura je bila že zjutraj idealna, zato sem nadaljeval z uporabo tewic (super!). Trajekt ob 9h. V breg sem zavil SZ od Tkona, za pokopališčem (smerokaz samostan Ćokovac). Sto metrov nad morjem se makadam priključi na glavno požarno cesto otoka. Levo sledi še 70 m vzpona pod vrh Prvenja, na katerega pešca vabi oznaka na skali, kolesar pa pred seboj ugleda opazovalnico na Straži. Strm spust in že si pod njo. Vzpon se začne z globokim šodrom, zaključek pa je lažje vozen, saj je betoniran. Čudovit razgled. Na stolpiček se nismo povzpeli, kajti v njem je, s Sportskimi v rokah, čepel požarni opazovalec. :)
V nadaljevanju požarna cesta pripelje do označenega križišča (levo po betonu 2 km do Tkona, desno uvala Vitane 1,5 km), za katerim je na vrsti še zadnji omembe vreden vzpon. Spust na drugo stran, najstrmejši na vsej požarni cesti, je deloma betoniran. Spodaj novo označeno križišče: po asfaltu desno, nato levo po dobrem makadamu do uvale Zaklopica. Vmes me je presenetil že drugi planinski smerokaz dneva, tokrat za Pustograd, z ostanki bizantinske utrdbe iz 6. stoletja. Za konobo v zalivu sem bil žal prezgoden, zato sem si privoščil le kopanje. Zasluženo pivo je padlo v Tkonu, pred kafičem nasproti trajektnega pomola.
Krasen krogec, v vseh pogledih. (dolžina 16 km, seštevek vzponov 280 m)

Ugljan: Sv. Mihovil, 250 m - Pašman: V. Bokolj, 272 m

Osrednja tura Biograda 2019.
Zjutraj z avtom v Zadar. S parkirišča s kolesom na trajekt. Na Ugljanu vzpon po asfaltu na Sv. Mihovil (najvišji vrh otoka je sicer Šćah, ki pa ni dostopen s kolesom). Most Ždrelac. Čez Pašman po veličastni požarni cesti, z vmesno osvojitvijo najvišje točke otoka: Veliki Bokolj. Pred Tkonom skok v morje, trajekt pa sem spet dočakal ob točenem pivu, ki mi ga je natočila že znana natakarica. Pred večerom pa samo še z avtobusom po avto. Vrhunsko.

Poštak, 1425 m

Po treh dneh na kolesu je prijalo nekaj pešačenja.
Izhodišče, zaselek Otrić ob glavni cesti Knin - Gračac, je popolnoma zapuščeno. Edini prebivalec je dežurni železničar v zabojniku na postajališču, ki planincem nudi obilo parkirnega prostora. Hojo zastaviš skozi podhod pod progo, kamor usmerja planinska tablica. V nadaljevanju poti ni težko slediti, saj je dobro označena in sledljiva. Od konca vznožnega travnika se steza kratko vije skozi redek gozd, nato do vrha hodiš po odprtih travnatih pobočjih. Okolico sprva poživljajo velike vetrnice, na široki rami pod vršno vzpetino pa primat prevzamejo znamenite kamnite oblike. Steza odstopi od svojega zmernega poteka edino na vstopu v vršno pobočje, ki ga naskoči naravnost v breg; po zavoju čez ramico na desni nas potem do vrha čaka samo še en dooolg okljuk.
Luštna, kratka (do vrha sem rabil točno dve uri) in enostavna tura, ki pride prav tudi za razpolovitev dolge vožnje v Dalmacijo, oz. nazaj.

HPO
dalmatinski kimavec 2018



sobota - nedelja, 31.8. - 1.9.2019: Kolpa 2019

kolo: Sodevci - Lukovdol - Severin - Orlova st(ij)ena

kajak "sit on top": Laze - Radenci

Kajak enosed ("sit on top") sem zjutraj najel v Kanu kampu v Radencih. Zraven dobiš rešilni jopič, čelado in sodček za "tovor" (nikoli pa ni odveč, če občutljive stvari dodatno spraviš v nepremočljivo vrečo). Do vstopnega mesta nekaj nad Lazami so nas zapeljali s kombijem.
Mali kajak iz trde plastike je precej bolj nestabilen kot sem bil pričakoval; da sem povsem usvojil občutke in tehniko, kako držati ravnotežje in veslati, sem rabil kakšne pol ure. Pod prvim jezom me je postavilo prečno, v nadaljevanju pa mi je šlo vse boljše. Če je pri raftu skoraj vseeno, če te obrne z ritjo naprej, je treba pri tem kajaku vožnjo čez brzice ves čas nadzorovati. Zmagaš, če pelješ hitreje od toka. Ob večjem pretoku, pa čeprav zaradi večjih valov to izgleda zahtevnejše, gre lažje kot v premalo vode, ko te lahko zmoti vsak kamen. V kajaku ne moreš zabušavati, kot v raftu, vse veslanje je pač na tebi, najslabša plat tega kajaka pa je stalno sedenje v vodi, zato je zelo priporočljivo toplo vreme (beri: poletje). Jezove sem vse preveslal, razen tistega pri Madroniču, ki se ga ne da (morda gre s ta velikim raftom) in tistega pri Dolu, kjer ni bilo nobenega uporabnega pretočnega mesta. Pred koncem se je z juga pritepla oblačnost, iz katere je celo rahlo pogrmevalo, zato sem zadnji postanek na hitro zaključil ter odfiniširal do izstopnega mesta pod Kanu kampom Radenci v podobi lesenega stopnišča.
Na reki sem se zadržal 3 ure in pol. Z družbo in ves čas lepim vremenom bi seveda padel tudi postanek pri kakšni gostilni ter več kopalnih vložkov, zato bi v takem primeru zabava trajala znatno dlje.

Kolpa 2017



nedelja, 25.8.2019: Pasja ravan, 1029 m


Visoko - Hotovla - Pasja ravan - Visoko (20 km / 650 m).

4. etapa LPP: Vrsnik - Ledine - Sivka, 18.6.2006
Črni vrh - Pasja ravan - Sivka - Srednji vrh, 27.7.2010
Hotovla - Bukov vrh - Pasja ravan, 15.2.2015



sobota, 17.8.2019: Janče, 792 m


Pot: Zalog - Besnica - Volavlje - Janče - Vnajnarje - Zalog (36 km / 630 m).
Klanec Besnica - Vnajnarje, na katerem sva bila, v popoldanski sopari, crkovala z Gregom pred mnogimi leti, je še za dol presneto strm, c c c. Vzpon na Volavlje je neprimerno bolj človeški. =)

Šmartno - Janče - Kucelj - Pristava, 10.8.2008
Laze Janče - V. Štanga - Jevnica, 1.5.2014



četrtek, 15.8.2019: Prezid - Dragarska dolina - Čeber


Gorsko kolo čaka na servis. Torej izletniško. Tri točke Goranske planinske poti + neznani kotički Slovenije = lepa cestna tura.
Iz Prezida sem prek malega mejnega prehoda zavil v slovenski Novi Kot, kjer obiskovalca pozdravi lesen medved. Idilična asfaltna cestica me je popeljala mimo Starega Kota do ceste Loški Potok - Dragarska dolina. Slednja je bila glavni cilj dneva, saj sem si jo že dolgo želel obiskati. Na njenem koncu leži vas Trava, od katere se v dolino Čabranke spusti zanimiva serpentinasta cestica, primerna predvsem za kolesarje in motoriste. Čabru domačini rečejo Čeber! Ogledu izvira je sledil glavni vzpon dneva, 320 višincev do Parga. Drugi žig sem dobil na cestnem počivališču v Tatinski dragi, cesti pa nato sledil še do križišča pri gostilni Tajči. Od tam me je 30-metrski vzpon po šodrastem kolovozu pripeljal na lepo vršno sleme Kozjega vrha; oddajnika, pri katerih se nahaja žig, stojita čisto na koncu.
(40 km / 800 m)



sobota, 10.8.2019: Koča na Loki pod Raduho, 1534 m


Luče - Črna - Kosmačeve Rastke - planina Vodol - Koča na Loki - Luče (31,5 km / 1070 m).
Vzpon prvih 400 višincev poteka po asfaltni cesti, preostanek pa po lepem makadamu. Pod Loko me je presenetilo zvrhano polno parkirišče (nekaj verjetno tudi po zaslugi Snežne jame). Kolovoz do koče je edino mesto, kjer je treba res pošteno pritisniti.
Za spust sem uporabil označeno pot v Luče. Prvih sto višincev pod parkiriščem je prava hribovska steza, na kateri mi je uspel "met" kolesa na skalo, zato je v nadaljevanju izgledalo kot bi imel na okvir pripet kos jogurtovega lončka, refetajočega ob špice ... Niže gre v glavnem po gozdni cesti, ki jo občasno prekine bližnjica po vlaki.

Raduha - Mala Raduha, 7.2.2004



nedelja, 4.8.2019: Koča pri Jelenovem studencu - Nagelbihl, 918 m


Kočevje - Koča pri Jelenovem studencu - Ledena jama - Nagelbihl - Novi lazi - Štalcerji (31 km / 760 m).
Prvič na Stojni, tri točke Kočevske planinske poti.



četrtek, 1.8.2019: Pleterje - Kostanjevica


Zaključek Trdinove poti. Šentjernej - Pleterje - Veliki Ban - Kostanjevica - Mršeča vas.



torek, 30.7.2019: Mače - sedlo za Goro, 980 m


Vzpon po "novi" traktorski cesti je presenetljivo netežaven; kaj dosti čez V4 ne seže. Še najnapornejša je, s svojimi strmimi klanci, gozdna cesta nad Mačami. Traktorska vlaka na bašelsko stran je precej strmejša in primerna le za spust. - Sicer se pa zna zgoditi, da ta ocena ne bo več dolgo, kajti z bašelske strani ravno gradijo novo gozdno cesto.

Peš raziskovanje: Gora nad Mačami, 26.2.-2.3.2017
Sosednja kolesarska: Jakob nad Preddvorom, 9.8.2018



sobota, 27.7.2019: Kožne - Dom pri izviru Završnice


Letvica dvignjena na 800 višincev.



sreda, 24.7.2019: Virnikova planina - stražnica Pečovnik, 1480 m


Ogled nekdanje graničarske poti med Virnikovo planino in nekdanjo stražnico pod Pečovnikom.

TS: Komatevra, do 1230 m, 22.3.2018
Virnikov grintovec, po zahodnem grebenu, 25.11.2012
Bukovec - Ruš - Veliki vrh, 6.8.2007



ponedeljek, 22.7.2019: Roblekov dom, 1642 m


Presenetljivo dokaj zanimiv krog, k čemur je pripomoglo odkritje "ta rumene" steze in izgubljanje na začetku markirane poti s Poljške planine v Završnico.



dnevnik 2018, mali traven - veliki traven - rožnik