NASELITEV GRŠKIH PLEMEN

Med leti 1200 in 800 pr. n. št. so se na ozemlje današnje Grčije naselila plemena Dorcev, Joncev idr. Začelo se je " temno obdobje" - selitve so uničile poti, trgovino in obrt. Znanje in napredek sta začasno nazadovala. Več >

Grki različnih imen so sebe imenovali Heleni, svojo deželo pa Helada. Grško družbo so sestavljali aristokrati (plemiči, veljaki), demos (svobodno ljudstvo, obrtniki, trgovci, kmetje) in sužnji (nesvobodni, brez pravic).

Heleni so živeli v mestih - državicah (polis). Vsaka polis je imela svojo ureditev, svoj način vodenja države ali politiko, svojo državno, družbeno in gospodarsko ureditev. V nekaterih polis so imeli oblast kralji, v drugih plemstvo in bogati trgovci, ponekod se je razvila demokracija - vladavina ljudstva (demosa). Več>

Med seboj so se velikokrat bojevali, zato je imela vojska velik pomen. Najpomembnejši polis sta bila Šparta in Atene.  Več>

ŠPARTA

je bila mestna država na jugu Peloponeza v pokrajini Lakoniji. Naseljenci so bili Dorci, ki so stare prebivalce Ahajce zasužnjili in jim vzeli zemljo. Država je bila vojaško urejena. Celotno življenje Špartancev je bilo posvečeno vojaški službi. Cenili so dolžnost, moč in disciplino. Več >

ATENE
Na polotoku Atiki je nastal polis Atene. Pogoji za poljedelstv o so bili skromni, zato so Jonci razvili obrt, trgovino, denarne posle in pomorstvo. Atene so bile pomorska velesila. Skrbeli so za kakovostno izobrazbo. Največji razcvet so Atene doživele v polstoletni "zlati dobi", ko jih je vodil Periklej. Oblast v polisu je imelo svobodno ljudstvo ali demos (demokracija - gr. demos: ljudstvo, kratein: voditi, vladati). Več >