![]() |
||||
|
||||
![]() |
||||
|
|
"Takoj, ko so dečki napolnili 7 let, so jih razvrstili v določene skupine. Za vse sta veljala enak red in disciplina. Skupaj so vadili in se igrali. Tisti, ki je izkazal največji pogum in sposobnosti za vodenje, je bil določen za voditelja... Namen šolanja je bil biti telesno pripravljen in poslušen... Učili so se le malo branja in pisanja... poglavitni namen je bil, da jih naučijo prenašati bolečino in zmagovati v bojih..." (Plutarh, Likurgovo življenje, I. st.n.št., v Razpotnik, Snoj, 2008)
Dečke od 7. leta dalje niso vzgajali doma, ampak v vojaških šolah do 20. leta. Navajali so jih živeti skromno, poslušno in prenašati velike napore. Posebno cenjene so bile iznajdljivost, izkušnje in spoštovanje do starejših. Pravega družinskega življenja do zrelih let niso poznali. Niso bili dolgobesedni in dobri govorniki, saj je vojska zahtevala kratka, jasna in jedrnata sporočila. Špartanci so bili zelo disciplinirani in so vedno poslušali vojskovodjo. Učili so jih boja za Šparto in ne za lastno preživetje. Niso se bali smrti, bali so se le sramu v porazu. Dejali so: "Vojak se naj iz vojne vrne s ščitom v rokah, ali pa mrtev na njem." |