Makedonci so kot ljudstvo nastali z mešanjem ilirskih plemen s prihajajočimi Grki in na vzhodu živečimi prebivalci Trakije. Dežela je bila rodovitna, delno pokrita z gozdovi. Na vzhodu so bili rudniki srebra, na jugu bogastvo morja. Središče je bila Pella. Z Grki so kmalu navezali trgovske stike. Izvažali so les, kožo, smole in rude.
Sredi 4. st.pr.n.št. je bila Makedonija gospodarsko in vojaško močna država. Filip II. (359-336 pr.n.št.) je želel ozemeljsko razširiti državo na mesto propadajoče perzijske velesile. Za pomoč Grkov je Filip prijateljeval, podkupoval, grozil in le redko vojaško ukrepal. Grki so Makedonce imeli za nerazgledane in zaostale barbare. Govornik Demosten je v Atenah z govori opozarjal na makedonsko "nevarnost". Po zmagoviti bitki z Grki pri Hajroneji (338 pr.n.št.) so Makedonci prevladali. Sčasoma so se Grki in Makedonci združili, da bi skupno osvojili čim več perzijskega ozemlja, novega plena, sužnjev, obdelovalne zemlje in posesti.

Aleksander Veliki

Ko so Filipa II. ubili, je prestol prevzel dvajsetletni sin Aleksander Veliki. Z makedonsko-grško vojsko je na svojem znamenitem črnem bojnem vrancu Bukefalu prestopil Helspont. Po 11 letih osvajanj in prehojenih 17.000 km je osvojil ozemlje od Jadranskega morja do Indije. Izmučena vojska se je uprla nadaljnim osvajanjem. Vrnili so se v Babilon, kjer je Aleksander leta 323 pr.n.št. umrl za virusno boleznijo. Ogromna in pestro zgrajena država je po Aleksandrovi smrti hitro razpadla. Ostala pa je dediščina helenizma. Več >

Helenizem

Aleksandrova osvajanja so spremljali številni znanstveniki, umetniki, uradniki, trgovci. Ljudstva na zasedenih ozemljih, njihova znanja in kulturo niso uničeval, ampak jih obogatili z grškimi in grško znanje nadgradili z bogatimi znanji in dosežki Vzhoda. Grščina je postala svetovni jezik. Povezale so se grška, perzijska, indijska in egiptovska kultura. Novo kulturno obdobje imenujemo helenizem.