imperij Aleksandra Makedonskega
Osvajalni pohod Aleksandra Velikega
Ko so Filipa II. ubili, je prestol prevzel njegov dvajsetletni sin Aleksander Veliki (356 - 323 pr.n.št.). Z makedonsko-grško vojsko (30000 pešcev in 5000 konjenikov) je prestopil Helespont in leta 334 pr.n.št. prvič porazil Perzijce pri reki Granik.
Osvojil je obale Male Azije ter po bitki pri Isu leta 333 pr.n.št. (v današnji Siriji) zasedel Fenicijo. Po 8 mesečnem obleganju je osvojil mesto Tir in zavzel Egipt.
V bitki pri Gaugameli, mali vasici, ki je zrasla na ruševinah starega asirskega mesta Ninive, je bil leta 331 pr.n.št. Darej III. dokončno poražen. Aleksandrova vojska je štela 40.000 pešakov in 7.000 konjenikov, Darejeva pa 200.000 pešakov, 45.000 konjenikov ter 200 bojnih voz s kosami na kolesih. Kljub premoči je bila Perzija dokončno poražena.
Na nadaljnji poti osvajanja je Aleksander zavzel Mezopotamijo. Kot povračilo za uničenje Aten v grško-perzijskih vojnah je požgal Persepolis in pobil vse moške. Izplen je prinesel ogromno novih sužnjev in okoli 3300 ton zlata. Ta zaklad je nato tovorilo 10.000 muljih dvovpreg in 5.000 kamel.
Pri prečkanju reke Ind je premagal vojsko tamkajšnjega vladarja, v kateri je bilo tudi 200 bojnih slonov.
Po 11 letih osvajanj in prehojenih 17.000 km se je izmučena vojska uprla in vrnili so se v Babilon, kjer je Aleksander leta 323 pr.n.št. umrl za virusno boleznijo.
poraženec Darej III. pri Gaugameli
Aleksandrova vojska je napadla z močno silo samo na enem krilu, prebila perzijsko obrambo in usmerila napad proti kralju Dareju. Zaradi srditega navala se je perzijski vladar prestrašil in skupaj s spremstvom zbežal z bojišča.
