KULTURA IN ZNANOST

 
kretsko-mikensko obdobje | grške polis | kolonizacija | Aleksander Veliki | kultura in znanost | verovanje in olimpijske igre | naslovnica |
   

 

 

  
 

Zametki evropske kulture in umetnosti

Politično razdrobljene Grke so povezovali verovanje, znanost, trgovina,
olimpijske igre, kultura, umetnost in jezik. Prvo obdobje je predstavljala kretsko-mikenska kultura, na katero so večinoma vplivale visoke najstarejše civilizacije. Največji razcvet grške kulture in umetnosti je bil v času atenske demokracije in vlade Perikleja zaradi gospodarske rasti, novih delovnih mest, potreb in miselne svobode. Ponoven zagon in obogatitev pa je prinesel tudi helenizem.

Grki so bili začetniki gledališča. Komedija in tragedija sta še danes aktualni gledališki zvrsti. Glasba je imela magično moč. Najbolj priljubljena inštrumenta sta bila lira in aulos. V mitih in epih pripovedujejo o herojskih dogodkih, opisujejo bogove in junake, zmage dobrega nad zlim. Najznačilnejša epa sta Homerjevi Iliada in Odiseja. Junaško in vsakodnevno življenje pa so upodabljali tudi v umetnosti. Motivi na vazah so prikazani v barvnih kontrastih in v gibanju. Kiparstvo je bilo realistično. Gradbeništvo Dorcev je bilo skromno in uporabno, medtem ko sta bila jonski in korintski slog bogatejša in bolj pestra.

Več >

 

 

Miti se umaknejo znanosti

Grki so veliko znanja prevzeli od Egipčanov, Asircev, Babiloncev in Feničanov. Prevzeta spoznanja so razvijali in nadgrajevali dalje. Raziskovali so pojave - opazovali in iskali njihove vzroke ter prišli do novih spoznanj s preizkušanjem. Rodila se je znanost, predstave iz mitov pa so zamenjali dokazi in sklepanja na osnovi opazovanja. Središče znanja je postala Aleksandrija z znamenito knjižnico, kjer so shranjevali preko 500.000 papirusovih zvitkov.

Grki so sklepali, da je Zemlja okrogla, da kroži okoli Sonca in izmerili njen obseg. Filozofi so razmišljali o izvoru sveta in ugotavljali ali za razumevanje uporabiti samo razum ali tudi čutila. Herodot, "oče zgodovine", je bil prvi, ki je opisane dogodke tudi razlagal. Hipokratovo prisego o moralnih načelih dela zdravnikov še danes izrekajo vsi bodoči zdravniki. Pitagorov izrek poznamo in danes uporabljamo vsi. Arhimed je izračunal število pi, ukvarjal se je z vzgonom in vzvodom, izumil vijak in škripec. Aristotel ima velik pomen v evropski kulturi. Ustvaril je strokovni jezik, ki ga posamezne znanstvene panoge uporabljajo še danes.

Več >

 
 

 

POVZETEK

Grki so postavili temelje evropski kulturi, umetnosti in civilizaciji. Višek razvoja je bila zlata doba Aten v času vlade Perikleja. Nadgradnjo so doživeli v času helenizma. So začetniki gledališča. Motivi njihove likovne umetnosti so resnični in v gibanju. Postavili so temelje znanosti. Mitologija se je umaknila opazovanju in poskusom. Številne izume ali njihove osnove uporabljamo še danes.
 

Fotografije: oboki v Delfih, grško zdravstvo, kariatide z Erechteiona na atenski akropoli

 

 

 

preberi