Kolos na otoku Rodosu

Leta 305 so se prebivalci grškega otoka Rodosa uspeli rešiti napadalcev. V zahvalo svojemu zavetniku Heliosu - bogu sonca, so postavili spomenik.

Prodali so vso vojaško opremo in leta 282 pr.n.št. je na vhodu v pristanišče že stal 40 metrov visok in 70 ton težak bronast kip boga sonca. To je bil največji kip tistega časa. Ljudje z vseh koncev so drli na Rodos ("kolos" so v antični Grčiji pravili vsem kipom v nadnaravni velikosti, ampak od rodoškega dalje je dobila beseda resnični pomen gromozanskosti).

Leta 226 pr.n.št. je otok prizadel potres in kip se je v kolenih zlomil ter se prekucnil v morje. Ker bi premikanje velikanskih kosov razjezilo bogove, so razvaline ležale raztresene naokoli skoraj devet stoletij. Leta 645 so otok zasedli Arabci in so bronaste dele na devetsto kamelah poslali v Sirijo, kjer so jih pretopili. Za kolosom se je izgubila vsaka sled.

Plinij Starejši je napisal: "Le malo ljudi je lahko objelo velikanski prst. Kljub temu, da je ležal na tleh, je bil še vedno čudo."