Grki so sprva naravne pojave razlagali z delovanjem nadnavnih sil. V začetku je vsak rod imel svoje duhove. Z nastajanjem polis so duhovi in nadnaravne sile dobili človeško podobo. Nastala so božanstva. Grški bogovi so živeli na Olimpu. Imeli so človeške podobe in lastnosti (marljivost, zvestobo, dobroto, a tudi zlobo, maščevalnost, bes, pogoltnost). Po nasvete so ljudje redno hodili v preročišča, kjer so prerokovali usodo posameznikov in celih skupnosti.

Grki so častili tudi muze in nimfe. Muze so bile mitološke boginje, varuhinje znanosti in umetnosti. Prebivale v svojih hramih – museionih (muzej). Nimfe so bila ženska nadnaravna bitja, vile. Po kraju, kjer so prebivale, so razlikovali rečne nimfe, gorske vile, gozdne nimfe idr.

Poleg bogov so Grki častili tudi junake in heroje, ki so jih imeli za polbogove. Ti so se od navadnih ljudi razlikovali po izrednih umskih in telesnih sposobnostih. Še posebno veljavo so imeli tisti, ki so po prepričanju Grkov opravili kakšno dobro delo v prid domovine. Mednje so uvrstili tudi vse zmagovalce olimpijskih iger in številne umetnike.

Olimpijske igre

V Olimpiji na Peloponezu so v čast bogu Zevsu vsaka 4 leta orgnizirali olimpijske igre. Prve so bile leta 776 pr.n.št. Igre so se pričele z velikimi častmi in daritvami v čast Zevsu. Trajale so en teden in v tem času so prenehale vse sovražnosti in bojevanja med polisi - olimpijski mir. Med igrami so potekale bogate kulturne in umetniške prireditve. Več >