od Ahilove pete do Sizifovega dela...

 

MITOLOŠKE POVESTI IZ ANTIČNE GRČIJE


AHILOVA PETA

V trojanski vojni se je med grškimi junaki najbolj odlikoval Ahil. Zaradi svojega polbožanskega rodu Ahil ni bil nesmrten. Mati Tetida, ki je kot božica videla v prihodnost, je skušala svojega sina čim bolj zavarovati pred nevarnostmi. Z Ahilom je odšla k podzemni reki Stiks, katere voda je imela čudežno moč, da vsakega, ki se okopa v njej, naredi neranljivega. Vendar je bil Ahil še dojenček, premajhen, da bi se sam okopal. Zato ga je mati potopila v vodo tako, da ga je držala za peto desne noge. In kjer ga je držala, se voda ni dotaknila telesa. Čez leta, ko je odrasel, je Ahil z Odisejem odšel nad Trojo. V mnogih bitkah je pokazal izjemno junaštvo, vendar vojne ni preživel. Ubil ga je trojanski kraljevič Paris, ki ga je s puščico ustrelil v peto, kjer je bil ranljiv.


TANTALOVE MUKE

Tantal - kot Zevsov sin je bil eden redkih smrtnikov, ki se je lahko udeleževal pojedin bogov na Olimpu. Bil je njihov ljubljenec in varovanec. Zaradi vsega tega si je začel Tantal domišljati, da je enak bogovom. Po več grehih ga je Zevs kaznoval tako, da ga je zaprl v Tartar (pekel). Zevs ga je privezal na sredino reke in poskrbel da je bil večno žejen in lačen. Kadarkoli se je sklonil do bistre vode, da bi se odžejal, se je gladina umaknila. Kadarkoli se je stegnil po sočnem sadju, se mu je veja izmaknila. Žeja in lakota v večnosti... Še danes pravimo groznemu trpljenju »tantalove muke«.

 

 

 


ARGONAVTI

S slovenskim ozemljem je povezan tudi mit o Argonavtih - pogumnih mornarjih in vojščakih pod poveljstvom Jazona, ki so se z ladjo Argo odpravili iskati zlato runo - kožo zlatega ovna. Iz Grčije so odpluli v Črno morje, kjer je Jazon ukradel zlato runo. Beg pred zasledovalci jih je vodil iz Črnega morja in po Donavi in Savi do Ljubljanice. Pri Vrhniki so ladjo razstavili in jo po kopnem pretovorili do Jadranskega morja. Od tod je del posadke odplul domov, drugi del pa naj bi tam ostal in ustanovil Pulo. Ta mit naj bi se izoblikoval v 3. st. pr.n.š.


SIZIFOVO DELO

Sizif je bil grški mitološki kralj in ustanovitelj mesta Korint. a skali nad Korintom je zgradil grad, ki pa ni imel pitne vode. Zato je hotel priti do izvira sveže vode s pomočjo bogov. V sporu bogov je za vodni izvir izdal Zevsovo skrivališče. Zevs je za kazen ponj poslal Tanatosa, smrt. Sizif je smrt zvijačno ujel in jo zaprl v temnico. Od takrat naprej ni umrl več noben človek na svetu. Zevs je še enkrat pobesnel in poslal boga Aresa, da je osvobodil smrt, ki je Sizifa odpeljala v Had (podzemlje, onostranstvo). Čez nekaj časa je Sizif zvito pobegnil iz sveta mrtvih in priredil veliko zabavo na račun bogov. To je Zevsa tako razjezilo, da je namenil Sizifu naložiti grozno kazen. Poslal ga je v Tartar (pekel, del Hada, namenjen kaznovanju slabih) med največje grešnike. Tam je moral za kazen valiti ogromno skalo na vrh hriba. Vsakič, ko je pririnil skalo skoraj na vrh, mu je ušla in se skotalila v vznožje. Tako kazen bo po grški mitologiji opravljal celo večnost.
Še danes obstaja za kakšno delo brez smisla izraz Sizifovo delo.


PROMETEJ IN HERAKLEJ

Prometej je z Olimpa ukradel ogenj in ga prinesel ljudem. Za kazen ga je Zevs priklenil na skalo v Kavkazu, kjer mu je orel vsak dan izkljuval jetra, ki so mu čez noč spet zrasla.
Poleg ognja je Prometej ljudem prinesel še abecedo, številke, umetnost in še mnogo drugih stvari, ki so bile do takrat le v lasti bogov z Olimpa. Naučil jih je tudi oblikovati opeko, obdelovati les, graditi ladje, vozove in sedla, nabirati zdravilna zelišča in mnogo drugih koristnih stvari.
Prometeja je trinajst generacij kasneje osvobodil Heraklej, ki je splezal na goro, ubil orla in razbil okove, s katerimi je bil Prometej priklenjen na skalo.