Arhimed (287-212 pr.n.št.)

Arhimed je bil rojen 287 pr.n.št. in deloval v Sirakuzah, študiral pa v Aleksandriji. Bil je eden največjih antičnih znanstvenikov in se ukvarjal z matematično-naravoslovnimi problemi. Njegovi izumi so večni. O njegovem življenju, izumih in delu so ostale številne anekdote. Umrl je leta 212 pr.n.št. v rodnih Sirakuzah. Usoda je hotela, da je bil pogreznjen v delo in se osredotočil na problem, ki ga je raziskoval. Izračune in skice je narisal na tla. Ob tem ni opazil, da so Rimljani vdrli v Sirakuze. Ko se mu je nenadoma približal rimski vojak in ga pozval, naj mu sledi k poveljniku, je to odklonil, rekoč: "Ne moti mojih krogov!" Vojak se je razjezil, potegnil meč in ga zabodel.

Več >

"Dajte mi kraj, na katerega bi se oprl, pa lahko premaknem Zemljo." Ladjo, polno Sirakužanov, je z vzvodi in škripci prenesel po zraku iz pristanišča na nasprotno obalo na določen kraj. 

Zelo neverjetna pa je vest, da so z nekakšnimi lečami zažgali sovražnikova jadra na ladjah. Sodobni poskusi so pokazali, da s tedanjimi napravami to ni bilo izvedljivo. 

Na spletu poišči podatke in ugotovi, zakaj je Arhimed gol tekel po Sirakuzah in vpil "Heureka!"

Pitagora (570-495 pr.n.št.)

Starogrški filozof in matematik, o katerem pa ni mogoče ugotoviti skoraj ničesar, kar bi bilo zgodovinsko dokazano. Rojen je bil na Samosu, deloval pa na jugu Apeninskega polotoka. Ustanovil je šolo, ki je doživela velikanski uspeh. Ostale so njegove ideje in raziskave, ki so zabeležili njegovi somišljeniki in učenci. Poleg matematike se je ukvarjal z zvokom, astronomijo, fiziko.

Več >

Pitagorjeva čaša omogoča, da se kozarec napolni le do določene mere. Če to raven presežemo, se celotna vsebina čaše izprazni skozi luknjo na dnu čaše.

poglej - Pitagorjeva čaša

Pitagorjev izrek - v vsakem pravokotnem trikotniku je ploščina kvadratov, katerih stranici ustrezata krajšima stranicama trikotnika (kateti) enaka ploščini kvadrata s stranico, ki ustreza daljši stranici trikotnika (hipotenuza), ali na kratko

a²+b²=c².