Aleksandrija v Egiptu

Mesto je postalo središče helenistične kulture in znanosti. V njenem pristanišču so se srečevale ladje  z vseh koncev sveta. Bogastvo je omogočalo rast mesta in njegov vpliv. Ob koncu 3. st.pr.n.št. je mesto imelo tlakovane ulice, v njem pa je živelo več kot pol milijona ljudi. Mesto je postalo mednarodna skupnost, v kateri je nastala bogata mešanica običajev in kultur.

Knjižnica v Aleksandriji

Najpomembnejša stavba je bil Museion, kjer so se zbirali učenjaki in filozofi. V knjižnici je bilo zbrano vse znanje Grkov. To je bil neizčrpen vir zgodovine,  književnosti, filozofije, naravoslovja. Knjižnica je hranila preko 500.000 popisanih enot iz pergamenta in papirusa. Večina enot je bila uničenih v velikem požaru.

Aleksandrijski svetilnik

Na vhodu v aleksandrijsko pristanišče so na otočku Pharos postavili ogromen svetilnik. Bil je eden največjih tehničnih stvaritev antičnega sveta. Zgrajen je bil iz belega marmorja, visok 117 m. Svetloba se je videla 50 km daleč. Stolp je bil sestavljen iz treh delov: spodaj kvadratnega, osemkotnega in na vrhu okroglega. Premer je bil večji od desetih metrov, saj je bila do vrha speljana spiralna cesta, po kateri je oslovska vprega dovažala kurivo. V kupoli, s kipom Pozejdona na strehi, je bilo velikansko ogledalo iz zloščenega brona, ki je krepilo svetlobo ognja ponoči in sončnih žarkov podnevi. Aleksandrijski svetilnik so uničili potresi (v 1. in dokončno v 14. st. n.št.)