![]() |
||||
|
||||
![]() |
||||
izkopane črepinje na nekdanjem kraju zborovanja v Atenah
Periklej javno govori ljudem na govorniškem odru, imenovanem pnyx. Čas govora posameznikov je bil omejen z vodno uro. Govornik je lahko govoril okoli 6 minut, dokler se voda iz ene posode ni prelila v drugo.
atenski govorniški oder (pnyx) danes
|
|
"Naša ureditev ni podobna zakonom sosednjih držav... Dela v dobro večine in ne le manjšine, zato jo imenujemo demokracija. Zakoni obravnavajo enako vse državljane. Za uspeh v družbi je pomembna sposobnost posameznika in ne družbeni položaj... Svoboda, ki jo zagotavlja država, velja tudi v vsakdanjem življenju..." (Tukidid, Peloponeške vojne, 5. st.pr.n.št., v Razpotnik, Snoj, 2008 )
Prve zakone, ki so bili zelo strogi, je Atencem v 7. st. pr.n.št. napisal Drakon (drakonske kazni). Kasneje sta kazni omilila Solon in za njim Kleisten. Vedno bolj so omejevali oblast bogatih in posameznikov. Bogatejši sloji prebivalstva niso imeli več prednosti v družbi. Razvijala se je vlada ljudstva - demokracija. Vsak svoboden moški državljan je imel pravico sodelovati v ljudski skupščini, ki je imela dejansko oblast v državi. Sestajala se je na prostem vsakih 10 dni. Cenjeni so bili dobri govorniki - retoriki, ki so javno nastopali in bili odgovorni za svoje besede. Državne službe so bile plačane in tako so jih lahko opravljali tudi revni. Sodnike so izbrali med svobodnjaki z žrebom. Demokratičnost so varovali s črepinjsko sodbo - ime politika, ki je bil nedemokratičen, so zapisali na črepinje; več kot 5000 podpisov je pomenilo desetletni izgon za imenovanega politika. V takratni demokraciji pa ženske (110.000 oseb ali 40% prebivalstva je ženskega spola in otrok), tujci (15%) in sužnji (33%) v političnem življenju niso sodelovali.
|