falanga s hopliti in mornarica

Triera (trirema ali troveslača) 
je bila vojna ladja s tremi vrstami vesel. Vsako veslo je upravljalen veslač. Dolga je bila 42 m in široka 6 m. Imela je 1,8 m ugreza, štirikotna jadra in 170 veslačev. Veslači so med plovbo počivali, da so ohranili moči za spopad. Na premcu so imeli ovna, s katerim so se zaletavali v sovražnikove ladje. S posebno taktiko so uničevali sovražnika tako, da so zapluli ob nasprotnikovi ladji in ji polomili vesla. Pred bitko so sneli jambor. Na krovu so za obrambo stali lokostrelci in metalci kopja.

Poseben obrambni pomen je imela vojska. V začetku so si vojaki opremo kupovali sami, zato je bila vojaška služba dostopna le bogatim. Kasneje je drago bronasto orožje nadomestilo cenejše železo. Oborožili so se lahko tudi meščani ali kmetje. S tem se je zmanjšal tudi pomen in vpliv bogatih (aristokracije).

Falanga, močno oborožena strnjena bojna kolona, sestavljena iz hoplitov, je bila najmočnejša vojaška sila dotlej. 

Pomembna je bila vojna mornarica. Osnove ladjedelništva so Grki pridobili od Feničanov. Mornarico so Grki razvili šele po vojni s Perzijo. Prvo triero so zgradili v Korintu.

Hoplit je bil težko oborožen pešec v sestavi  grške  vojske v starem veku. Oborožen je bil s sulico in mečem ter je nosil prsni oklep, golenčnike, velik okrogel ščit in čelado. Najbolje hoplite so urili v Šparti. Vsi špartanski vojaki so imeli škrlatno rdeče ogrinjalo (čeprav ogrinjala niso nosili v boju) na ščitu pa so imeli grško črko L (kot posvetilo rodni deželi Lakoniji).