Gospodarski razvoj na Slovenskem

Slovensko gospodarstvo je med obema vojnama zelo prizadela izguba ozemelj, predvsem pa izguba izhoda na morje in pristanišča Trst. Ozemlje je imelo dobro razvito infrastrukturo, solidno električno omrežje, razvito finančno-kreditno mrežo, prebivalstvo je bilo relativno izobraženo, a večinoma agrarno. Med obema vojnama so se oblikovale tudi prvine narodnega gospodarstva z osnovnimi institucijami. Agrarna reforma, tako kot drugod v Jugoslaviji, tudi na Slovenskem ni imela posebnega uspeha.

Na slovenskem ozemlju je bila ustvarjena več kot tretjina jugoslovanske industrijske proizvodnje. Za slovensko gospodarstvo so bila značilna mala podjetja z do 200 zaposlenimi. Najmočnejše gospodarske panoge so bile tekstilna, rudarska, lesnopredelovalna in metalurška industrija. Nekoliko manj pomembne pa so bile še živilska, gradbena, papirna, steklarska in usnjarska industrija. Nezaposlenost je še vedno ostajala velik problem. Še vedno se je čutil močan vpliv tujega kapitala, največ domačega kapitala pa so imele zadruge.