Gospodarski razvoj

Gospodarstvo se po prvi svetovni vojni sooča z velikimi težavami. Nekatera območja so prizadeta zaradi vojne, v kraljevini pa so potekale razprave o tem, kaj je kdo prinesel in kateri deli države so bolj razviti. Državna oblast se je takoj po vojni odločila za prosto trgovino, kar pa je prineslo samo špekulacije in bogatenje na račun prebivalstva. Delavski in srednji sloj je občutil veliko draginjo, nizke mezde, minimalno socialno in zdravstveno skrbstvo, množično brezposelnost, ter menjavo valute. Kraljevina se ni znala oz. hotela spopasti tudi z izvajanjem agrarne reforme, ki je postala predvsem delitev zemlje prostovoljcem za kolonizacijo srbskega prebivalstva v Vojvodini, Slavoniji, Makedoniji, Kosovu in Metohiji.

Večina prebivalstva se je preživljala s kmetijstvom (okoli 77% v tridesetih letih, na Slovenskem okoli 66%), v industriji je bilo zaposlenih malo ljudi (okoli 10 %, na Slovenskem 22%). Največ industrije je bilo v severnih in severozahodnih delih države. Majhna industrijska in obrtna podjetja so bila predvsem v rokah tujega kapitala.

Za obdobje takoj po prvi svetovni vojni je bila značilna inflacija in prilagajanje gospodarstva. Najbolj stabilno je bilo obdobje med leti 1925 in 1931. V začetku tridesetih let je Jugoslavija prizadela gospodarska kriza. Številna podjetja so propadla, kmetijski pridelki so povsem izgubili ceno, kmečki dolgovi so rasli, povečevala pa se je tudi nezaposlenost. Pred drugo svetovno vojno je proizvodnja nekoliko oživela, vendar je zaradi vojne zopet začela usihati.

Tabela: delež zaposlenih po dejavnosti v Jugoslaviji v letih 1921 in 1931