Slovenci v Italiji

Julijska krajina (Venezia Giulia), ki je obsegala Goriško, Trst, Istro in nekdanje avstrijske okraje (idrijskega, postojnskega, ilirskobistriškega in trbiškega) so prišli po italijansko oblast. Pod Italijo je prišlo okoli 300.000 Slovencev, kar je bila takrat tretjina slovenskega prebivalstva. Zaradi vojne že prizadeto območje je po vojni pestila še huda gospodarska kriza. Slovenci so se zaradi slabega položaja ali zaradi prisilnega preseljevanja izseljevali v druge dele slovenskega ozemlja ali v tujino. Veliko Italijanov pa se je na to območje preselilo iz notranjosti države. Italijani so v času fašizma še stopnjevali raznarodovalno politiko. Fašizem ni priznaval manjšin in je razglašal manjvrednost slovanske rase. Slovenščina je bila izločena iz javnega življenja, poitalijančili so vsa krajevna in osebna imena, ter razpustili vsa slovenska društva in organizacije. Slovenske učitelje so odpustili ali pa jih upokojili. Kar je ostalo so bile knjige, ki so ilegalno krožile med ljudmi, ki so kljub vsemu gojili slovensko besedo. Fašistične je spodbudil nastajanje različnih oblik odpora (Orjuna in TIGR).